OBRTNI VESTNIK
Strokovni list sa povzdiso in napredek obrtništva Dravske banovine
»OBRTNI VESTNIK«
tehaja tedensko in sicer vsako soboto ter stane:
celoletno	Din	40 —
polletno	Din	20'—
posamezna številka	. .	Din	1 —
Glasilo »Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani«, »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru« in obrtnih društev Dravske banovine.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana. Beethovnova ulica 10.
Nefrankirani dopiBi se ne sprejemajo. Rokopisi se no vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira.
Štev. pri poštni hranilnici podružnici v Ljubljani 10.860.
XIII. letnik.
V LJUBLJANI, dne 8. februarja 1930.
Štev. 6.
Obrtniška »Samopomoč« v Ljubljani.
V nedeljo, ko so zborovali v Ljubljani delegati obrtnih zadrug iz cele pokrajine, se je vršil povsem v tihem in naravnost skromno tudi občni zbor »Obrtniške Samopomoči Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani«. Iz udeležbe, ki ni bila baš številna, bi bilo sklepati, da za to velevažno in koristno institucijo ni pravega zanimanja. Toda motil bi se, kdor bi mi9lil, da gre za ustanovo, ki le životari. Poročila, ki so govorila o delovanju »Samopomoči v preteklem letu in številke, ki so jih navajala poročila, nam kažejo krasne, v primeri z našimi razmerami naravnost velike in razveseljive uspehe, ki vzbujajo vsesplošno pozornost. Namen »Samopomoči« je da z vzajemnimi prispevki članov ob vsakem smrtnem slučaju nudi pokojnikovim svojcem prvo podporo. Ta je tem pomembnejša, ker velja zanjo bolj kot kdaj pregovor, da »dvakrat da, kdor takoj dš«, to osobito v nesreči, ko svojci cesto ne vedo kam in kako bi, da bi dobili prvo pomoč in sredstva.
Poročilo predsednika Samopomoči«, našega agilnega g. Krapeža, urarskega mojstra iz Ljubljane, kaže, da se je »Samopomoč« imela boriti z velikimi težkočami. Bili so težki, nevarni in kritični časi, ko je vse viselo na nitki in čuli so se pesimistični glasovi. Tudi pri upravi ni bilo vse tako, kakor treba. Toda prišli so možje, ki se niso bali niti truda niti dela. Pograbili so energično za delo. Agitiralo se je od obrtnika do obrtnika. Člane, ki niso izpolnili svoje dolžnosti prispevanja, se je opominjalo in priganjalo in tudi izključilo. Končno se je
vpostavil red. Število neredno plaču-jočih se je znižalo. Število članov je raslo od meseca do meseca. Danes ima »Samopomoč« okoli sebe lepo število udov, ki še stalno narašča. Ob smrtnih slučajih se podpora nakazuje brez vsake zamude takoj. Blagajna se je okrepila, premoženje je poraslo, zaupanje med obrtništvom se je utrdilo, »Samopomoč« in njena ideja se je uveljavila, trud, delo, požrtvovalnost in optimizem naših vodilnih mož v odboru in vodstvu Samopomoči« so zmagali.
Tajniško poročilo ugotavlja, da ima društvo danes 672 članov, ker so se izločili vsi oni, ki se niso držali reda pri izpolnjevanju svojih dolžnosti. V celi dobi obstoja »Samopomoči« so umrli 103 člani, v letu 1929 pa 26. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je bilo prometa 360.000 Din. Dohodkov je bilo 179.447. Za podpore se je izdalo 72.000 Din. Imovina »Samopomoči« znaša danes lepo premoženje 82.785 Din.
Dosedaj je znašala podpora za vsak smrtni slučaj 3000 Din. Z ozirom na ugodno premoženjsko stanje in dobro upravo pa se bo od junija 1930 daljff podpora zvišala za 300 Din, tako da bo znašata 3300 Din.
Z zadoščenjem lahko gledamo na našo obrtniško »Samopomoč«. Pozivamo obrtništvo, da pristopa k njej in da se v ta namen obrne takoj za informacije na naslov »Obrtniška Samopomoč Zveze obrtnih zadrug V Ljubljani«.
»Samopomoči« pa kličemo: Le tako naprej!
Zavod za pospeševanje obrta pri Zbornici za TOI
v Ljubljani.
Pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani se je v prošlem letu ustanovil poseben zbornični Zavod za pospeševanje obrta, ki se naziva kratko: Zavod za PO Zbornice za TOI v Ljubljani.« Delo zbornice na tem zavodu datira že izza prvih let po Osvobojenju. Kakor bo našemu obrtništvu znano, je že pred vojno obstojal v Ljubljani Urad za pospeševanje obrta. Ta zavod je bil po vojni podržavljen. Ustanovila se je tudi posebna ekspozitura najpreje v Celju, odkoder pa se je pred leti preselila v Maribor, kjer obstoja še danes.
Državni zavod za pospeševanje obrta v Ljubljani se je moral stalno boriti z velikimi težkočami, ker je dobival iz državnega proračuna prepičla sredstva za res uspešno delovanje. V Zbornici za TOI se je sprožila najprej ideja, da bi se ta državni zavod naslonil na zbornico in država naj bi še za nadalje zasigurala stalen letni prispevek v višini vsaj 200.000 Din., Do realizacije te ideje žal ni prišlo.
Predlanskim, ko so začele poslovati oblastne samouprave, je zbornica sklenila ustanoviti poseben Zavod za pospeševanje obrta, ki, naj bi delal z državnim Uradom za pospeševanje obrta sporazumno ter ga dopolnjeval. Votirala je v ta namen najpreje 100.000 Din in lani 200.000 Din. Sprejet ie bil poseben pravilnik, ki predvideva kot upravo zavoda kuratorij, v katerem bi bila zastopana po svojih delegatih zbornica, obe oblastni skupščini iri mesta Ljubljana, Maribor in
Prirejanje predavanj in poučnih tečajev vseli vrst: strokovnih, kalkula-cijskih, knjigovodskih, blagoznanskih ter izdaja obhodnih spričeval o obisku takih tečajev;
prirejanje razstav raznih vret: obrtnih in rokodelskih izdelkov, strojev in delovnih pripomočkov, obratnih naprav in uredb, potrebščin in surovin ;
prirejanje poučnih potovanj v domovini in tujini, poučnih izletov in ogledov doma in na tujem;
posvetovanje interesentov pri nabavi blaga in sirovin ter prodaji blaga in izdelkov, posvetovanje in posredovanje pri nakupu strojev, instalacij, delovnih pripomočkov, orodja in priprav;
posvetovanje interesentov pri urejevanju in preurejanju ter opremlje-vanju obratovalnic in delavnic, posvetovanje interesentov za zboljšanje delovnega načina, za izdelovanje kvalitetnih izdelkov ter pospeševanje obrt-niško-trgovske osamosvojitve;
posvetovanje interesentov v kreditnih vprašanjih in prizadevanjih v vprašanjih in prizadevanjih, pri dobavah in skupnem prevzemanju dobav, zlasti tudi posredovanje pri državnih in javnih dobavah ter licitacijah; skrb in proč vit domače industrije;
priprava in prizadevanje za ustano-vite\ obrtnega muzeja s stalnimi razstavami;
posvetovanje interesentov in posredovanje pri izbiri poklica, gojitev obrtne, obratne in poklicne statistike, skrb za vzgojo obrtnega naraščaja, za pomočniške in vajeniške dome, zapo-slišča, zavetišča, razvedrišča;
vzdrževanje knjižnice, čitalnice, zbirke strokovnih publikacij, izdaja strokovnega glasila;
posvetovanje obstoječih strokovnih obrtnih zadrug, njih preuredba in snovanje stanovskih organizacij;
prirejanje mojsterskih preizkušenj in podeljevanje odlikovanj zadružnim obrtnikom.
Ta zavod bi v sodelovanju z Državnim uradom za pospeševanje obrta in v zvezi z »Obrtnim muzejem«, katerega moramo prej ali slej dobiti, tvoril žarišče dela za strokovni povzdig in gospodarski napredek našega obrtnika.
Želimo, da bi naše obrtništvo posvečalo tej velevažni ustanovi naše Zbornice za trgovino, obrt in industrijo vso pozornost, da bi se zanimalo za tečaje in predavanja in da bi s svojimi nasveti in opozoritvami pomagalo zavodu, da čim uspešnejše dela.
Gelje. Pozvala je obe samoupravi in ta mesta k sodelovanju in prispevanju. Žal ni našel njen poziv primernega odziva in ideja skupnega zavoda za pospeševanje obrta je propadla.
Zbornica pa ni odnehala. Uvideva-joč, da je neobhodno treba nekaj storiti za poživitev obrtnega poučevanja v Sloveniji, je lani kratkomalo začela prirejati z lastnimi sredstvi razne tečaje, ki so se obnesli prav dobro. V jeseni, pa je po inicijativi obrtnega odseka sklenila na plenarni seji, da ustanovi svoj lasten zavod za pospeševanje obrta. Votirala je za leto 1930 v ta namen še znesek 450.000 Din ter sklenila, da upravlja zavod odsek, sestavljen iz vseh članov obrtnega odseka, obeh članov industrijskega odseka in enega člana obrtnega odseka, ožji izvršilni odsek, obstoječ iz načelnika in podnačelnika obrtnega odseka in zborničnega predsednika pa bi vodil izvršilne posle. Za leto 1930 se je sestavil obširen program, ki predvideva celo vrsto tečajev, predavanj, podpor za študij in strokovno izpopolnitev v inozemstvu, za poučne ekskurzije za obrtniške razstave in za strokovni tisk. Že v februarju in marcu se vrši'sedem strokovnih tečajev, priredilo se je predavanje o davčnih napovedih in za marec je predvideno eno ali več predavanj o uporabi električnih in drugih motorjev' V obrtniških obratih. Vsa administracija bi se imela voditi v okviru zborničnega urada. V delokrog zavoda bi spadalo i predvsem:
Bolniško, nezgodno In starostno zavarovanje obrtnika.
(Poročilo g. Igliča na občnem zboru Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani)
(Konec.)
stu in ib bila potrebna le nastavitev strokovno izvežbaoega voditelja s prav neznatnim uradniškim aparatom. Zavarovanje bi upravljal odbor. Obrtniške zadruge z gotovim, v pravilniku točno določenim številom zavarovancev, bi poslale svojega zastopnika, odnosno bi poslale za gotovo število zavarovancev po enega zastopnika, v širši odbor osrednje obrtniške zavarovalnice. Širši odbor bi izvolit izmed sebe predsednika in dva podpredsednika, kakor tudi ekseku-tivo, ki bi opravlja vse tekoče posle. V odbor naj bi imenovala gotovo število članov tudi banska uprava in Zbornica za TOL Prepričani smo, da bi se dalo po gornjih momentih izvajati obligatorno zavarovanje obrtnikov zelo ceno in uspešno. Zato mislimo, da ne bo proti takemu načrtu resnih pomislekov tudi pri kr. vladi, ki naj bi predvidela v bodočem novem obrtnem redu za uvedbo tega zavarovanja potrebno zakonito podlago.
Na podlagi gornjih izvajanj si uso-jam predlagati današnjemu zboru naslednjo resolucijo:
Obrtništvo, zbrano na rednem Občnem zboru Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani z dne 25. januarja 1930-upoštevajoč nujno potrebo uvedbe obligatornega zavarovanja obrtnikov za slučaj bolezni, nesreče, onemoglosti, starosti hi smrti proti g. ministra trgovine in industrije, da blagovoli zastaviti ves svoj mogočni upi iv v to, da se omogoči tudi obrtništvu uživati Vse dobrote socijalnega zavarovanja najmanj v taki meri, kakor ji huživa že leta delavstvo. V te »vrbe naj se predvidi v novem obrtnem zakonu določilo, da je vsak obrtnik, ki je postal član Osrednje obrtniške zavarovalnice pri Zvezi obrtnih zadrug, ki je nosilec zavarovanja z«
Izvajanje obligatornega zavarovanja obrtnikov, in sicer zavarovanje za bolezen, nezgode, onemoglost, starost in smrt naj se osloni na obstoječe obrtniške organizacije, ki imajo syoja tajništva in ki vodijo že sedaj točno evidenco o vsih svojih članih. Pričakovati je, da se uvede z novim obrtnim zakonom obveznost članstva zadrug pri Zvezi obrtnih zadrug. — Zveza obrtnih zadrug naj bi postala nosilec zavarovanja, katerega naj izvršuje potom zadrug. Smatramo, da bi nudilo okrožje Zveze zadostno bazo, na kateri bi se moglo uspešno razvijati obrtniško zavarovanje. Pri Zvezi naj bi se osnovala osrednja zavarovalnica. Taka osrednja zavarovalnica je nujno potrebna za izjed-načenje rizikov in v svrho pozavaro-vanja. Računati je pri tem, da združuje okrožje Zveze kraje z raznimi riziki in da je treba slabe rizike- po-! vzročene vsled nalezljive bolezni ene-! ga kraja izjednačiti z dobrim rizikom drugega kraja. Brez centrale, ki bi izjedhačevala rizika, bi mogla tudi ! najlažja epidemija popolno propasti majhne krajevne blagajne, j Tudi za izvedbo nezgodnega in starostnega zavarovanja nudi okrožje Zveze popolnoma zadostno bazo. Dokaz za to so nam številni primeri pasebnih nezgodnih zavarovalnic z razmeroma mnogo manjšim številom zavarovancev, kot jih bode imele ob-! liga torne obrtniške zavarovalnice, ki poslujejo uspešno in z velikimi poslovnimi dobički. Smatramo, da iz zavarovalno - tehničnih ozirov ne bi moglo biti proti ’ osnovanju takega obrtniškega zavarovanja nikakih po-’ ‘ttiislekbvj niti težav. Tudi bi bili uptavni stroški, če bi se izvajanje zavarovanja Oslonilo na že obstoječe obrtniške zadruge, minimalni, ker je ves upravni aparat že skoro na me-
bolezen, nezgode, onemoglost, starost in smrt. Obvezno zavarovanje obrtnikov se izvaja po pravilniku, ki ga izda minister trgovine in industrije v sporazumu z ministrom za socijal-no politiko in narodno zdravje, po zaslišanju Zbornice za trgovino, obrt in industrijo in pristojnih obrtniških organizacij.
Obrtništvo je prepričano, da bo tudi kr. vlada, ki je dala že nešteto primerov najboljšega razumevanja ža težnje šibkejših slojev, v polni meri upoštevala položaj malega' obrtnika in mu zavarovala eksistenco vsaj v najhujših primerih bolezni, nesreče in onemoglosti.
Josip Steinman, čevljarski mojster in
šhokovnl učitelji
Razvoj obutvi in čevljarstvo.
V naslednjem hočem v kratkem podati sliko zgodovinskega razvoja čevljarskega obrta in postanka obutvi.
Clpvpške noge so potrebne, da se varujejo pred vbodljaji, udarci, sunki in vtiski, ki zaboje in obtišče ali celo ranijo, ter pred mrazom in mokroto. V vročih krajih zadostujejo za obrambo pred peskom in kamenjem že podplati, ki se pritrdijo z jermeni na noge, takozvane sandale. Na severu, kjer je mraz, sneg, mnogo mokrote, pa mo-ia biti noga zavarovana ne samo pred peskom in kamenjem, temveč tudi pred vremenskimi vplivi.
V davnih časih, ko so ljudje živeli še jako primitivno, je obstojala obutev iz slame, skorje, kože, kožuhovine, ki je bila povita okrog stopala in doko-lerija. Premožnejši ljudje starega veka so uporabljali za izdelovanje obutvi sužnje in služabnike. Ostali so si obutev napravili, kakor so vedeli in znali sami. Čevljarjev-obrtnikov takrat še ni bilo. Prvi pravi čevlji so nastali v večjih mestih in naselbinah Grkov, Perzijcev in Rimljanov. V zgodovini pa se govori o čevljarjih najpreje v Egiptu. Prva obrtoma napravljena obutev so hile sandale, katerih najstarejšo zgodovino moramo iskati pri Babiloncih in Perzijanih, sploh v ori-jentu, kjer so sandale igrale kot obutev veliko vlogo, kar se tiče umetnosti in dragocenosti. Še danes je ondi sandala vsesplošno uporabljiva obutev. Na zapadu pa dobimo sandale osobito pri menihih, ki so se jih posluževali
domiišček:	Obrtnik	ii
Mnogo naših obrtnikov se ne zaveda kakšnega pomena je oglaševanje v listih. Dandanes kose vsi pridobitveni stanovi bore za obstanek svojega stanu, pozabljajo obrtniki na nekaj, kar jih naredi glasne, pozabljajo na reklamo. Nezmiselno je misliti, da obrtnik ne potrebuje tega, ker on navadno dela le proti naročilu in mu zastane zaloge ne delajo nobenih preglavic.
Cilj vsakega človeškega udejstvovanja pa ni samo to, da se preživi, cilj je nekaj več. Človek mora v svojem delovanju napredovati, mora graditi kamen pri kamnu. Tako so nastale vse one velike industrije, katere srečamo danes v svetu. Skoro vsa podjetja so se gradila sistematično in počasi iz malega obrta do veletvornice. Ako vprašamo vse one pionirje, ki so gradili bogastvo sveta iz lastnih sil, skoro vsak nam bo povedal tri reči, ki vodijo do uspeha: Vstrajnost, resno voljo nekaj doseči in mnogo, mnogo reklame.
Čemu potrebuje obrtnik reklamo'. V prvi vrsti, da odjemalci zvedo, da obstoja tudi on in da tudi on proizvaja ono kar imajo drugi na prodaj in kar drugi proizvajajo. Z svojim delom pride v širše zveze s publiko, od katere dobiva naročila. Te zveze mu dona-šajo spopolnitev in širjenje obrata. — Čim več ima kupcev in naročnikov, tem večje so potrebe po širjenju obrata in tem več ima možnosti, da svoj obrat usmeri v specializacijo. Ta je danes potrebna in to predvsem s stališča znižanja produkcijskih stroškov. Smer specializacije pa določuje v tem primeru povpraševanje konsumentov po gotovem produktu. Konsum n. pr. opazi da se pri tem ali onem mizarju
vedno kot nekake službene obutvi. — Sužnje rimskih uglednih dam, ki so za svojimi gospodaricami nosile sandale, so se imenovale »sandaligerulae« (oskrbovalke sandalov). Kot škofovska obutev je bila sandala okrašena z biseri in drugim kamenjem.
Čevljarji se lahko ponašamo z lastnimi strokovnimi pisatelji iz starih časov. Tako je neki Balduinus Bene-dictus, francoski čevljarski mojster, spisal že leta 1711, torej več kot 200 let v latinskem jeziku strokovno knjigo, ki ji je dal naslov »Calceus eutig-nus mvrticus«. V poznejših letih se je mnogo pisalo o čevljarski obrtni umetnosti v Akademiji znanosti v Parizu (leta 1750 in 1760). Omeniti je še kroniko častitljivega čevljarskega obrta, ki je izšla v St. Galenu v Švici leta 1760.
Staroveška obutev ,je bila tudi umetnostno in kulturno - zgodovinsko jako interesantna. Tako vidimo na vzorcih, ki so jih našli v egiptovskih piramidah bogate okraske, pa tudi napise, ki nam dajejo zanimiva odkritja in podatke o značaju in običajih onih, ki so jih nosili, pa tudi o umetnosti in ročnosti našega staroveškega stanovskega tovariša. Te zbirke nam kažejo glave tigrov, levov in drugih živali, dalje slike ljudi, ali celo pokojnega lastnika obutvi in ornamente, končno razna besedila v hieroglifih (egiptovska pisava). Sandale, ki so bile napravljene iz papirusa (široka travnata rastlina) ter pletene, pobarvane in okrašene z dragocenim lepo-ličjem, so smeli nositi navadno le kralji, visoki duhovniki in dostojanstveniki. Tehnično je bila ta obutev napravljena tako, da je kot podplat služila pletenina papirusa v več plasteh, zloženih eno na drugi. Sobna obutev (pantofilj) je bila bogato okrašena in deloma opremljena z zlatim vezenjem in tiskom, podobnim današnjemu pavziranju usnja. Podplat je obstojal iz dveh delov: zgornjega ali vrhnjega podplata in enega takozvanega spodnjega ali podloženega podplata. Prvi je bil iz govejega, drugi pa iz ovčjega usnja. Pet, vklanašnji obliki takrat še niso poznali, pač pa so radi uporabljali za hišne copate mal klin, ki je bil sestavljen tudi iz dvojnih usnjatih plasti. Bogato okrašeni so bili čevlji tudi pri Bizantincih. Bizantinci so še imenovali stari prebivalci današnjega Carigrada, preden so ga zasedli Turki.
(Nadaljevanje. prikorlnjič.)
reklama.
izdelujejo solidne in okusne jedilne sobe po zmerni ceni, kar drugi konkurent ne zmore, bodisi iz tega ali onega vzroka. Dva do tri uspeli poizkusi pridobe novih klijentov, bodisi na podlagi priporočila zadovoljnega kupca, bodisi na podlagi dobrega oglasa v dnevnem časopisju. Priporočila podprta s čitanjem oglasa zabeležijo mnogo več in nekako utisnejo v spomin konsumentu ime dotičnega obrtnika. Dokazano pa je, da publika raje kupuje svoje potrebščine pri onem, ki oglaša. Že sam smotren in dober oglas ji nudi nekaj jamstva za dobroto ponujenega blaga in publika vidi v obrtniku, ki oglaša, naprednega človeka, ki hoče res nekaj narediti in se trudi, da ji ustreže. Obrtnik, ki si ustvari tako ime, je na pol pota h uspehu. Potreba mu je samo, da ono, kar pove v oglasu, tudi dokaže z dejanji.
Konsum polaga mnogo -važnosti na solidno blago, ki je razmeroma poceni, na točno in strokovno postrežbo. Sploh mora obrtnik gledati, da čim oolj ustreže svojim klijentom. Mora imeti po tudi svojo posebnost, ker ta vleče in take posebnosti je potreba javiti v reklami. Posebnosti so tu specialna idelava, bilo po obliki ali vpo-števajoč V3e najmanjše želje publike, ali pa kak drug moment, ki da produktu posebno vrednost.
Kakšna reklama pride v poštev za obrtnika? Na to vprašanje si lahko odgovorimo: Najboljša in najkrajša pot do publijce je pač časopisna reklama v obliki oglasa kakor tudi v obliki malih oglasov. Ta dva načina sta najcenejša in zmore jih vsak obrtnik. Važno je pri oglasu, kako je sestavljen in komu je namenjen. Ako
P' odajamo svoj produkt kmetu, bodemo oglašali v onem listu, ki ga kmet čila in iudi iu je važno vedeti, kateri hst se ihed kmetskim ljudstvom največ čila. Čim večja je naklada lista, tem večja je možnost uspeha. Ker navadno pri razmeroma visokih stroških za oglase ni mogoče, da bi mali obrtnik imel svoj stalen oglas v enem listu, se da to menjati in oglaša zaporedoma sedaj v enem, sedaj v drugem listu. Ako pa obrtnik producira reči, namenjene meščanskemu konsumu, mora se posluževati samo onih listov ™ Publikacij, ki so namenjene meščanstvu. Besedilo oglasa ne sme biti acjgo, niti ne sme biti neresnično. Laž in besedičenje v reklami sta dva fak-Ic ja ki več škodujeta nego koristita, v jedrnatih in razločnih besedah je potreba povedati svojstva ponujenega predmeta. Vedno pa mora biti reklama mka, da pade v oei in napravi na čitatelja uiis resnosti in solidnosti.
Priporočljivo bi bilo, da se naši obrtniki bolj poprimejo reklame in to v njih lastno korist. Kajti reklama je glasnik trgovine. Ona budi in ustvarja potrebe, ter propagira konsum. Stroški, za dobro reklamo so se vedno poplačali in to navadno jako bogato.
Kako naj konsument za obrtnika, ako ta molči in čaka. da se spremene časi. Treba je biti glasen in kdor je glasen temu bo gotovo dobro uspeval obrat. Oni, ki pa mislijo, da so stroški za reklamo zavrženi, bodo vedno drago plačali svojo nevednost. Vsi stanovi se poslužujejo reklame, zdravniki, umetniki, pisatelji in sleherni posameznik, ki hoče naprej, čemu bi se je ne posluževali tudi obrtniki. Ako se je poslužujejo vsi, je to jasen znak, I da vendar nekaj pomaga. V tem pogledu mora slediti obrtnik trgovcu, kajti obrtnik le takrat dobro uspeva, če svojega izdelka ne zna le dobro napraviti. lenivec tudi dobro predati.
Strokovna zadruga konce-sijoniranih elektrotehnikov za Slovenijo v Ljubljani
.je priredila svoj VII. redni občni zbor v nedelje, dne 2. februarja t. 1. ob 10. uri dopoldne v dvorani na mestnem magistratu v Ljubljani. Občnega zbora so se udeležili za Mestni magistrat ljubljanski magistratni tajnik g. Če-hun, za Oblastno tehnično upravo g. ing. Ditrich, za Zvezo obrtnih zadrug g. Krapež, za Obrtniško društvo g. Iglič in številni člani, odnosno zastopniki članov.
Po pozdravnem nagovoru in čitanju zapisnika zadnjega občnega zbora je pedal zadružni načelnik g. Mihelčič izčrpno in pregledno poročilo o delovanju zadruge v preteklem poslovnem letu. Predvsem je omenjal, da je zadruga priredila v Ljubljani monter-ski in vajeniški tečaj. Monterski tečaj je posečalo v začetku tečaja čez 40 oseb. Njihovo število pa se je skrčilo do konca leta na 27. Priredila se je nadalje pod vodstvom g. ing. Ditricha ekskurzija monterjev v tovarno Glanzmann & Gassner v Tržiču. Eks-kuizijo je vodil g. ing. Ditrich. Kot vsako leto se je tudi lani vršil speci-jelni elektrotehnični tečaj, ki ga je vodil g. ing. Skočir. Zadruga je pričela s tečaji tudi v Mariboru in Celju Ti pa so se morali vsled slabega pose-čanja ukiniti. Tako brezbrižnost je pač najstrožje grajati. Tečaji se prirejajo vendar vajencem v korist. Zadruga je trdno odločena, da bode takim vajencem, ki neopravičeno izostajajo od predavanj, učno dobo podaljšala. V Ljubljani je bil obisk tečajev v letošnjem letu zelo reden. Načelnik predlaga, da bi se v poletnem času napravilo več poučnih ekskurzij z vajenci, predvsem v Falsko elektrarno in v Kranjske deželne elektrarne. Seveda ’ je potrebno, da se za to namero votira v letošnjem proračunu primeren znesek. Poročilo načelnika je bilo sprejeto brez ugovora.
Detajlno statistiko o poslovanju v zadrugi je podal zadružni tajnik. Iz njega izvajanj posnemamo med drugim, da je štela zadruga koncem leta 1929 127 članov. Zadruga je priredila
(Nadaljevanje članka na B. strani.)
K •. t | ; *: i s O v k - <*,> ,
Borze, Tuje valute so zadnje dni radi porasla švicarskega franka nekoliko popustile ter so povprečno stale v dinarjih: Berlin (marka) 13-56, Budimpešta (pengo) 9-92, Curih (švic. frank) 10-95, Dunaj (avstr, šiling)
7 99, London (angl. funt) 276-11, New-york (dolar) 56-66, Pariz (francoski frank) 2-22. Praga (češka krona) 168, Trst (lira) 2-97.
Nj. N el. kraljica Marija je odpotovala v Romunijo.
Nov uradniški zakon izdeluje posebna komisija, ki je imela 5. t. m. svojo sejo pod predsedstvom dr. Nika Periča.
Načrt rudarskega zakona je pravkar dovršen ter bo poslan v izjavo vsem strokovnim organizacijam in gospodarskim zbornicam.
Zgradba nove telefonske proge Beograd—Ljubljana je predlagala Ministrstvu. za pošte ljubljanska poštna direkcija in upati je, da bo temu jako umestnemu predlogu ustreženo.
Prijateljska pogodba med Avstrijo in Italijo je bila te dni podpisana ter obsega besedilo o prijateljstvu, spravi in razsodišču; v zvezi s to pogodbo so tudi pogajanja glede odstopa svobodne cone v tržaški luki.
Bolgarsko-jugoslovanska pogajanja glede dvolastniških posestev, pomir-jenja v obmejnih krajih obeh držav in obmejnega prometa so se vršila v Sofiji ter te dni zaključila s popolnim uspehom, kar bo v veliki meri pripomoglo k pomirjenju v obmejnih kra-i jih ter k dobrim odnošajem med obema državama.
20-odstotae priznanice, ki so jih dobile nekatere ustanove in denarni zavodi za žigosane bankovce več oseb skupaj, se bodo dale deliti in jih bodo zamenjale finančne direkcije z odgovarjajočim številom manjših 20-odstotnih priznamo.
Obveznice državnih inozemskih posojil (Blairovo 7- in 8-odstotno in 7-odstotno posojilo Državne Hipotekarne Banke) kotirajo (se trgujejo) tudi na Ljubl janski borzi in sicer pod enakimi pogoji, kakor v Beogradu in Zagrebu.
Prvo bančno bilanco v Sloveniji za leto 1929 izkazuje Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani in sicer 83 milijonov Din hranilnih vlog . in 3 6 mil. Din čistega dobička.
Ustanovitev trgovinskega muzeja, to je stalne razstave vseh naših proizvodov, je bila sklenjena na konferenci gospodarskih krogov, ki se je vršila prošle dni pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu.
Konkurz je bil proglašen nad tvrdko Rudolf VVelle. tovarna mesnih izdelkov v Krčevini pri Mariboru.
Betonski most čez Muro pri Radgoni, ki je stal 15 milijonov in katerega stroške sta nosili obmejni državi Jugoslavija in Avstrija vsaka napol, se otvori te dni. slovesna otvoritev pa bo sledila spomladi.
Dohodki samouprav (občin, oblasti) so znašali v letu 1927 na dokladah, trošarinah in taksah eno milijardo, 207-7 milijonov dinarjev in sicer pri podeželskih občinah 411-7 mil. Din, pri mestnih občinah 6301 mil. Din, pri okrajnih zastopih in srezih 44-4 mil. Din, pri oblastih pa 115-4 mil. Din.
Prva kulinarična (kuharska) razstava v Ljubljani, o kateri smo že poročali, je izpadla jako lepo ter je imela veliko število obiskovalcev, ki so se čudili umetnosti naših kuharjev, slaščičarjev in mesninarjev.
Avstrijski zvezni kancler dr. Scho-ber je začetkom tega tedna odpotoval v Rim radi važnih političnih razgovorov, ki utegnejo imeti velik pomen za utrditev prijateljskih odnošajev med T talijo in Avstrijo.
Atentat na mehiškega predsednika Bubia je napravil neki 22-letni mladenič baje iz verskega fanatizma ter ga ranil s krogljo iz pištole, ko je predsednik zapuščal vladno palačo.
Fond enega milijona dinarjev za pospeševanje domačega gospodarstva namerava ustanoviti Narodna Banka ter je tozadevna točka na dnevnem redu glavne skupščine, ki se bo vršila 3. marca t. 1.
T\ /T
iVit Ji*
Hr
i ih; n
Č-ZANKL
JV
mi, V
Jvorn-ce olja, flrneža, lakov In barv (bofa)
d. z o. z.
Csiiisrčiia v Ljubljani * Lastnik Franjo Medič Tovarne: Ljubljana-Mcdvodc - Domžale Fodimp.tce šn skladišča: Maribor, Novisad
Lastni dom. proizvodi: laneno olje, firnež, vse vrste lakov in emajlno lakastih barv, oljnatih barv, kemijsko čistih, olepšanih in navadnih prstenih barv vseh vrst in nijanc, steklarski kit, čopiče znamke „Merakl*‘ in sploh vse v barvarsko stroko spadajoče blago za Obrtnike« trgovino, industrijo, za železnice, pomorstvo in zrakoplovstvo po solidnih cenah in točni postrežb
iti
med letom tri preizkušnje v Ljubljani, eno pa v Mariboru. Odborovih sej je bilo 13. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je prispevala za vzdrževanje tečajev v preteklem letu 1000 Din, za kar se ji zadruga ponovno najtopleje zahvaljuje. V preteklem letu sta vpeljala bivša velika župana ljubljanske in mariborske oblasti obvezno zdravniško preiskavo vajencev, kar je bilo zelo umestno. Učne mojstre se opozarja, da vpošilja-jo z učnimi pogodbami obenem že potrdila Okrožnemu uradu, da je vajenec zdravniško preiskan. Zadružni člani so prejemali brezplačno glasilo ^Obrtni Vestnik«..
Računski zaključek za leto 1929, ki izkazuje Din 84.416-21 dohodkov in ravno toliko izdatkov, se je vzel na znanje in je bil na predlog g. Kolarja soglasno izrečen odboru absolutorij.
G. Krapež kot zastopnik Zveze obrtnih zadrug' je pozdravil zborovalce v imenu Zveže! Priporočal je v daljšem izvajanju zopetno obvezno naročbo na »Obrtni Vestnik«.
IJačelnik sporoča, da je povišala svojo doklado 'Od 10 na 15 Din Za vsakega zadružnega člana. Predlaga, da se določi članarina za letošnje teto na 200 Din. od katerih gre 50 Din v podporni sklad, poleg tega pa dobiva zopet vsak član Obrtni-Vestnik« •brezplačno. Zneski V podpornem skladu bi se porabljali za podpore potrebnim članom. Predlog se sprejme z večino glasov. Podnačelnik g. Bogataj prečita proračun za leto 1030, ki se brez debate odobri. Predlaga tudi, da se iz tekočega računa votira podpornemu skladu 8000 Din, kar se tudi sprejme. Pri nadomestnih volitvah je bil izvoljen v odbor g. ing. Miklavec, ravnatelj Kranjskih deželnih elektra-ren. Pri raznoterosti se je predvsem razpravljalo o strokovni vzgoji vajen- ] cev. Predvsem naj učni mojstri gle- j dajo na to. da sprejmejo v uk take va- j jence, ki imajo zadostno šolsko pred- j izobrazbo, nato pa morajo paziti, da j ^ajenci posecajo obrtno nadaljevalno šolo in specijelne tečaje. Na stavljeno vPrašanje, kaj je z lastno nabavljalno zadrugo, pojasni načelnik, da je za-preteklo leto započela zopet akcijo za nje ifstanovitev, vendar pa v$led premalega zanimanja ni prišlo realizacije.
f s
Zračni promet ob Jugoslovanski obali. V Splitu se je sprožila pobuda za kolikor mogoče hitro uvedbo zračnega prometa ob jadranski obali v svrho pospeševanja turistike in tujskega prometa. Družba za zračni promet v Beogradu je predlagala državnim oblastim uvedbo ^ zračne zveze Zagreb—Šušak in Beograd—Podgorica. Nato naj se z zvezo teh črt uvede nova prometna črta iz Podgorice v Ko-(tor, Dubrovnik in Split do Sušaka. Kakor se doznava od poučene strani, Se bodo dela- za uvedbo jadranske zračne črte kmalu pričela. Tako bo napravljen v našem turizmu in tujskem prometu zopet velik korak na-prej.
Strokovna zadruga koncesijoniranih elektrotehnikov za Slovenijo namerava..izdati.statistiko o pričetku in razvoju elektrifikacije v Dravski banovini. V te namen naproša, da vse elektrarne in električne zadruge blagovolijo takoj odgovoriti na sledeča vprašanja čim bolj mogoče točno: 1. kdaj je bila ustanovljena elektrarna, 2. de-'azmožnost elektrarne v KW, 3. vrsta toka, 4. v katera mesta oddajo svoj tok, 5. število konsumentov. 6. po. možnosti število instaliranih žarnic. Zadruga prosi, da ji odgovorite najpozneje do 15. t. m. Za prijaznost se vnaprej zahvaljujemo — Ivan Mihelčič s. r., načelnik.
Kolektivna obrtna zadruga za sodni okraj Kranjska gora s sedežem na Jesenicah obvešča vse svoje člane, da se vrši prva letošnja vajeniška preizkušnja v nedeljo, dne 16. t. m. ob 9. tiri dopoldan v salonu gostilne G. Mesar na Jesenicah. Vajenci (oziroma mojstri) naj se takoj javijo pri načelniku zadruge Marijo Segolin, slikarski mojster na Jesenicah, ali pri tajniku ■loško Čop, pek, Sava-Jesenice.
Čevljarska obrtna zadruga v Brežicah poziva svoje člane na VII. redni občni zbor, ki se vrši dne 23. februarja t.-l. ob 0. uri v gostilni Deržie v Brenčali s sledečim dnevnim redom:’
1. Pozdrav in poročilo o načelstve-nem in tajniškem poslovanju.
2. Predložitev računskega zaključka za 1. 1929 in kritje istega.
3. Nadomestna volitev enega odbornika.
4. Proračun za 1. 1930 in kritje
istega.
5. Novi preizkusni red za pomočniške preizkušnje.
6. Slučajnosti, predlogi in vprašanje.
Kdor izostane neupravičeno, zapade^ v smislu pravil (§ 23) disciplinski kazni do 300 Din. Če v določeni uri zbor ne bo sklepčen, se bo vršil eno uro pozneje ne glede na število navzočih. — Za načelstvo: Gregl 1. r., na-•”<‘lnik.
Tz Mežiške doline. V nedeljo; dne 19. januarja t. 1. se je vršil prvi redni cbčni. zbor Obrtnega društva v Mežiški dolini v Guštanju. Predsednik J. Kac iz Dravograda je” v svojem pozdravnem nagovoru orisal težkoče, s kateiimi st\: ima boriti društvo (šu-šmarstvo itd.). Čule so se tudi pritožbe radi nepravilnega postopanja opr^stitvene komisije pri zadrugi v Dravogradu. Nadalje je bil na redu obrtni praznik* 19. marc. Sklenilo se je, da se vrši letos v Prevaljah, kjer je središče Mežiške doline. S tem je dana ugodnost tudi obrtnikom iz Mežice, Črne in okolice, da se udeleže obrtniškega praznika. Spored ostane isti kakor prejšnja leta. Sprejem z godbo (iz Guštanja), prisostvitev sv. maši — popoldne sestanek itd. Želeti bi bilo, da Se udeleže praznika tudi pomočniki, ki sp se lani lepo izkazali. Predsednik je imel daljše poročilo o
izpolnjevanju davčnih pol za pridob-nino, kar je navzoče obrtnike še posebno zanimalo.
Občni zbor zadruge klobučarjev za Sloveirijo v-< 'oljn se te vršil v nedeljo, dne 2. februarja 1930 dopoldne v Celju pod predsedstvom načelnika g. Franceta Hribarja iz Celja. Bil je precej dobro obiskan in so se ga udeležili .člani iz cele Dravske banovine. Iz .poročila posnemamo, da šteje zadruga 68 članov, 18 vajencev in 24 pomočnikov. Zadružno premoženje znaša 6392 Din. Proračun za leto 1930 izkazuje 1800 Din izdatkov in 600 Din rednih dohodkov, torej 1200 Din primanjkljaja, kateri se bo kril z dokladami od članov. Konštatiralo se je, da je lclobučarska obrt v krizi in ji prizadeva inozemska konkurenca in klo-t učarska veleindustrija hude udarce. Najobčulnejše je pa ta obrt prizadeta s tem, da prodaja že vsak mali trgovec in branjevec klobuke in klobučar-ske izdelke, kar odjemlje klobučarjem itak skromni zaslužek. Sklenilo se je, da se odpošlje k gospodu banu depu-tacija, katera bo izročila istemu resolucijo in mu obrazložila težnje klobu-čarskega stanu ter zaprosila odpomoči. Predlagalo se bo zvišanje carine na uvoz izgotovljenih klobukov iz inozemstva in omejitev proste trgovine s klpbuki po trgovcih v krajih, kjer so naseljeni klobučarski mojstri. Pri slučajnostih se je sklenilo podpirati dosedanjo strokovno obrtniško glasilo Ojbrtni Vestnik , ki izhaja že 11 let v Ljubljani ter se je ob enem povdari-lo, da je ustanovitev drugega obrtnega lista za Slovenijo, po mnenju navzočih zborovalcev, odveč. Priporoča, da bi Zbornica za TOISraje podpirala upravo Obrtnega Vestnika z znatno subvencijo, kakor se vrši to za »Trgovski list .
Redni občni zbor Zadruge sobo-črkoslikarjev, pleskarjev in ličarjev v Ljubljani se. je vršil v torek, dne 4. februarja 1930 v gostilni »Pri Mraku« na Rimski cesti. Zborovanja se je udeležilo nad 30 zadružnih članov, magistralni zastopnik g. komisar Čehu n, zvezin načelnik g. Rebek in tajnik. Po zanimivem poročilu načelnika g. Špe-'tetiča je podal g. Pristan zpio .obširno in izčrpno tajniško poročijo, iz katerega je posneti poleg dnjgih važnih zqdev, da je imela zadruga v preteklem letu 14 odborovih šej, 1 sestanek in vložila nad 90 ovadb proti šušmarjem. Blagajnik g. Mekinda je podal nato podrobno blagkjnvško poročilo. Poročilo načelnika, tajnika in blagajnika se je vzelo z zadovoljstvom na znanje in izrekel odboru absoluto-lij. Ker se je dosedanji načelnik gosp. Špeletič odrekel načelniškemu, mestu, je bjl izvoljen za načelnika, gosp. Filip Pristou, podnačelnikom pa g. Josip Kelbelj, odbornikom gf£:	Let nar,
Marn, Zajc in Božič; namestnikom pa: g. Štefan Rožič. Odslopivši načelnik g. Štefan Špeletič ie bil z ozirom na njegovo 15-letno požrtvovalno delo kot zadružni načelnik, izvoljen častnim ! članov.
Razno.
Zahvala. Gospod Josip Eberle, juvelir v Ljubljani, je daroval povodom smrti njegove blagopokojne gospe matere Elizabete Eberle v podporni fond Zadruge urarjev, zlatarjev, optikov, graverjev in pasarjev v Ljubljani znesek 500 Din. Za ta velikodušni dar izreka zadružno načelstvo gospodu Eberlu svojo najtoplejšo in najlepšo zahvalo.
Opozoritev zamudnikom prijave za pridobnino in poslovili davek. Rok za vlaganje teh prijav je potekel letos dne 5. februarja 1930. Kdor ne vloži prijave za pridobnino, plača poleg rednega davka za 3%, če pa ne vloži prijave v osmih dneh niti na pismeni poziv, pa za 10% povišani osnovni davek. Kdor nikakor ne more vložiti prijave v določenem roku, sme zaprositi za podaljšanje roka, ki se pa dovoli samo v posebno tehtnih primerih. £ dnem vložitve prošnje se v tem primeru rok prekine do onega dne, ko se mu izroči rešitev vložene prošnje. Če se pa rok prokorači največ za 15 dni. nima prekoračitev zakonskih posledic, ako se obenem s predloženim predmetom opraviči s posebno tehtnimi razlogi. Vendar velja ta ugodnost samo za pridobnino, ne pa tudi za davek na poslovni promet.
»Geometrijo in projekcijski nauk /a obrtno nadaljevalne šole«,je sestavil g. profesor Ivo Tejkal v Ljubljani, Tehnična srednja šola. Knjiga vsebuje veliko slik. je spisana strogo po učnem načrtu in oblastno odobrena. Pisatelj je spisal knjigo na podlagi dolgoletnih izkušenj, ki jih je dobil kot 'učitelj imenovanega predmeta na realki, na Tehnični srednji šoli in na obrtno nadaljevalni šoli. Cena knjige je 70 Din in jo toplo priporočamo j učencem obrtno-nadaljevalnih šol. Naročila je nasloviti na izdajatelja.
Olajšave za udeležim na pariškem velesejmu. Francosko-jugoslovanska trgovska zbornica v Parizu organizira kolektivno udeležbo naših razstavljal-cev na letošnjem pariškem velesejmu, ki se vrši od 11. do 26. maja 1930. Stroški udeležbe bi znašali 150 fran-kov ^za -kubwnt meter.- vključno vso ureditev (razen zavarovalnin). Organizacijo udeležbe bo 'prevzela francosko - jugoslovanska ^ornicaj ki je 'z detajlnimi informacijami vsem interesentom na razpolago. Naslov zbornice i: je: Champfre de Commerce Franco-.juVoi^Oslovfe,* Pariš V-* 14r Rue Ghau-i v-eailJagarde (§e^.j .	.	,.j
Tihotapska statistika. Po podatkih S finančne oblasti v Mariboru ae tihota-! pi iz Avstrije in Madžarske največ sle-' dčče bragoVNa prvem mestu je saha-j vin, nato slede šlbice.(žigice), tobak, i cigaretni papir itd. Največ se'zasluži j pri tihotapstvu kokaina in opija. Tiho-! tapci teg0, blaga pa so tudi najprSbrj-! sanejsi.
j Tisočletno posojilo je sklenil prošle dni znani nemški električni >®dustrij-ski koncern Siemens & Hali&e z ame-i iško banko Dillon Read Co. in dvema iremškima velebankama. -
KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRiK
- ■	*	'	f.	i-k-i
L.
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočei;; računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
Stran 4.
a**x*a
obrtni VESTNIK
Štev. 6.
Proti carinskemu premirju. Poročali smo že, da so se naši gospodarski krogi izjavili proti carinskemu premirju. Kakor znano, je namen dogovora o carinskem premirju med državami ta, da se za določeno vrsto let obvežejo pogodbene države, da ne bodo povišavale svojih carinskih tarifov. Sedaj se je oglasil bivši angleški ministrski predsednik Baldwin, ki je proti carinskemu premirju, ker bi na ta način bila težko prizadeta angleška industrija, ki se mora baviti z inozemsko konkurenco. Zaščitne carine so v interesu domače industrije in obrta, da se more zaščititi s tem, da se carine prilagodijo vsakokratnemu gospodarskemu položaju.
rv
v
Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 11. februarja t. 1. ponudbe glede dobave precizne normale za sa-moindukcijo. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 12. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 300 m železnih cevi, 70 kg različne špage in 1000 kg belega bombaža za čiščenje; do 19. decembra t. 1. glede dobave ključavnic.
Izdelava mizarskih del. Dne 10. februarja t. 1. se bo vršila pri Ekonomskem odeljenju Generalne direkcije državnih železnic v Beogradu ofertal-na licitacija za izdelavo prvega dela mizarskih del za novo zgradbo Ministrstva Saobračaja. (Pogoji so interesentom na vpogled pri gradbenem oddelku Direkcije državnih železnic v Ljubljani.) (Obvestilo došlo prekas-no!)
Oddaja krovskik del. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 11. februarja ‘ti ponudbe glede oddaje kritja strehe premogovne lope na postaji Ljubljana gl. kol. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.)
Dobave, Prometno-komercijelni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. febr. t. 1. ponudbe glede dobave 200 kaset iz železne pločevine, 6 vrčev za bencin in 8 kangljic za olje. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem oddelku.) — 'TMrekcija državnega rudnika Velenje sprejema do 10. februarja 1.1. ponudbe glede dobave 240 m3 jamskega lesa, 1 elektromotorja ter glede dobave vrvenic iz litega železa. — Direkcija državnega rudnika Bresa sprejema do
13. februarja t. 1. ponudbe glede dobave jeklenih krtač, bakra, železne pločevine, železne žice, zakovic za sode. raznih spojk in raznega drugega materiiala. — Dne 24. februarja t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu ofertalna licitacija glede dobave ognjegasnega materijala. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino. obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 25. februarja 1.1. se bo vršila pri Računsko-ekonomskem oddelku Ministrstva za
zgradbe v Beogradu ofertalna licitacija-glede dobave pohištva. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku, Masa-i vkova ul. 2.) — Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani ^prejema do 13. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 275 komadov raznih pil. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem oddelku.) — Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 13. fe-b) uai ja t. 1. ponudbe glede dobave varnostnih naprav. — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 23. februr ja 1.1. ponudbe glede dobave
raznih pil,'2000 m jeklenih vrvi, raznega orodja. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Zgradba skladišča v Karlovcu. Pri Inženjerskem oddelku Savske divizijske oblasti v Zagrebu se bo vršila drie 26. februarja t. 1. ofertalna licitacija g-ede oddaje zgradbe skladišča za reflektor ske naprave v Karlovcu. (Prodni etn i oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, načrti in pogoji pa pri omenjenem oddelku.)
Z
a>
o
o<
Q)
ni—i •
aT
co<
5!
■<&
o
CT-
3
C
<T>
C/)
ET
pr
Specialna tovarna strojev sa obdelavo laaa
KLEIN & STIEFEL V FULDI
. Zastopnik:
PETER ANGELO
Ljubljana, Gledališka ulica Sta*. 4/1
SpscflaUicis: »isarski la kotorski stroji, posamssai to s vsaki koHbtoaeiJi i vis* laalsri sisktromotovjl (pogon ki«i Isnssas) kakor tadl vai stroff «s l*rmen«ki pogon *	■ 1
-
' Baladni*. čwd» trat marifa«
Zshievafle ponudbo «11 brezplačni obisk zastopnika
nniMIHHHl*
ZANATSKA BANKA
Kraljevine Jugoslavije A. D. Beograd, Skopljanska ulica 7
Glavna podružnica v Zagrebu, Karuna Jelačiča 2. Osnovni kapital Din 75,000.000'—
D?« 30 000 000* —
Kreditira obrtnikom, sprejema vloge z in brez odpovedi r>o najugodnejših pogojih, — Vrši vse ostale bančne posle.
•NftllUU&A
ORIENT
I
DUNA3SKA C.I4 ■uubuanaH
•OUOTROOVINA ICNNEIDER i VEfiOVaBt
PRVOVRSTNI MATERJAL-NIZKB CENEII
Železnina
orodje, okovjeltti.
Porcelan
Steklenina
BOOOA1V
■ 'i	•/	'*>	f\
LJUBLJANA, Dunajska e. tl
(poleg Figovca)
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem postoplu)
• . - > ;
Brzojavni naslov: Kredit Ljubi (sna — ToUfon Ji. 2040, 1457, 9431, W3 Is 3S0«
t Sl *i V'
E.•si	'S-5JV*; \
Obrestovanje vlog, nakvp in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in (krediti vsake vrste, eskoiftpt ta inkaso menic in kuponov, nakazila v tu* in Inozemstvo, sak iepostlsHd. #4
OBRTNA BANKA V LJUBLJANI
^	^	^	PODRUŽNICA:	LJUTOMER
T«MW « »SOS
"•"•"V.!"	—-.m«*-.™