LET© III. LJUBLJANA, 9. MAJA 1928. STEV. 20. NAROČNINA ZA JVGOSLA-V1JO ČETRTLETNODIN|5* CELOLETNO-DIN* A* INOZEMSTVO 7E-90pATI POŠTNINO/OCLA$l PO ceNiKV/ POSAMEZNA številka- po- din 150, POŠT. ČEK. RAČ. 13.188 OB1UN 4 A m VaEDNljTVOINVPRAVA' V VČITELUKI TIJSCARNi/ ROKOPISI SE NE VRA-CAJO/ANONlMNl DO-. PlUSENEPRIOBČV-|k lElO/POilTNINAPLA-^ 'CANA V OOTOVlNl ■TELEFON ŠTEV. 906. Orjuna, mirno! Niti dober mesec dni nas ne loči več od 31. maja — Zleta in Kongresa vseh Orjun v Beograd«! Zavedate se li vsi pomena tega dogodka ? Pričakujem, da bodo storili vsi Oblastni in Mestni odbori, vse sekcije in vsi člani Orjune svojo dolžnost. - Do svidenja na delu! Orjuna, zdravo! Dr. LJUBO LEONTIČ predsednik. Koroški problem. Danes stoji še ves svet pod doj-mom izvolitve Hindenburga predsednikom nemške republike. Odprla je oči marsikomu, ki je doslej videl samo bedo nemških najnižjih slojev in trpljenje premaganega naroda, ki pa se ne more po svoji grozoti in težkosti niti z daleka primerjati s trpljenjem, katerega je prebil na svoji Kalvariji nničeniški srbski narod. V času, ko so se zmagovite države pravdale med seboj in ko je poizkušal kapital vsake posamezne antantne velesile čim bolje izrabiti uspehe zmage za svoje privatne interese, kar je povzročilo spore najtežje narave med zavezniki; pa so se Nemci lotili dela za restavracijo svoje moči in sile z naravnost brez-primernšm samožrtvovanjem. In to delo, ki ga bo po njegovi vrednosti in veličini znala oceniti šele histo-rija, je popravilo razdrapane razmere v Nemčiji v toliko, da je mogla v tla zbita Germanija v čudežno kratkem času odvreči masko ponižane in premagane države in zopet zaigrati uiogo samostojno misleče nacije. S svojo izborno organzirano propagando je vzbudila po polomu leta 1918. v vesoljnem svetu kmalu toliko sočutje, da so se pričele oglašati država za državo in nuditi »zbiti in ekonomsko popolnoma »minirani« Nemčiji svojo pomoč. Vršile so se konference, na katerih se je vedno bolj lajšala tako zaslužena kazen »Herrenvolku«, ki bi ga sicer neizpremenjena morda pripeljala do spoznanja, da so časi Wilhehnov m Bismarckov minuli tudi za bogu-dopadljivi nemški narod. Tako pa r„mie'na|‘ i^rerne za bremenom z gladili nr/d Qc,rnian'k in sami gladili pot do reakcije in nastom starega vojaka Hindenburga! ki pa je šele prva presvitla zvezda na črnem nebu reakcije, katera je da^ nes zavladala v republiki Nemčiji. Mi bi se s to izvolitvijo generala, ki je prizadejal nam kot zapadnim velesilam ne baš malo gorja, ne pečali v toliki meri, da si ta stari gospod ni postavil z,a prvi cilj »Ujedi-njenje republike Avstrije z Nemčijo«. Izvolitev generala Hindenburga prdsedmkom republike Nemčije je kot taka za nas samo eden pozitivnih dokazov, kako zrel in razsoden je nemški narod, ki se pač prav dobro zaveda da je bil baš general nndeiiburg eden onih prvih, ki je za rivli njegov sedanji težki polo- vnm mvcildar ga je navzlic temu voM m mu ,zrete, svoje zaupanje, ker vitli v njem inkarnacijo nem-Štva. in upanja za zopetno restavracijo nekdanje Nemčije. Naš narod pa jc volil v kompaktnih masah Radiča, najsi se je zavedal, da mu je rušil državo in da mu bo i v bodočnosti samo v nesrečo in pogubo. Omenili smo že, da si je general Iz Hannovra postavil za prvi .cilj, ki ga hoče doseči kot monarhistično orientirani predsednik nemške republike to, da bo ujedlnil v eno skupno enoto doslej ločeni državi Nemčijo in republiko Avstrijo. Znamenja in razpoloženja v zunanjem svetu kažejo, dia ta tej Ideji ni baš prenenaklonjen in da je v resnici že v doglednem času računati na počasno, a gotovo realizacijo te priključitve. Malo je menda držav in narodov, ki bi bili tako intenzivno zainteresirani na tem vprašanju, kakor smo baš mi Jugosloveni. Saj leži onstran Karavank v težkih okovih suženjstva stotisoč duš našega naroda, ki smo mu ob nesrečnem plebiscitu zaprisegli, da ga Jugoslavija ne bo nikdar pozabila. In ta danes še živa in življenja hoteča veja naše Nacije ie baš po tem priključit vene m načrtu obsojena na gotovo smrt v bodoči Veliki Nemčiji, kjer bi prej ali slej doživel usodo Bodričev in Po-morjancev. Jugosloveni smo navzlic temu, da nas je danes že 13 milijonov združenih v Jugoslaviji, vendar tako šibka nacija, da ne smemo prepustiti poginu niti posameznikov kaj šele celih delov našega naroda. Radi tega ne smemo nikdar dopustiti, da bi prišli koro-tanski Jugosloveni v bodočo Veliko Nemčijo. Žalibog pa moramo baš na tem mestu konstatirati, da se jugoslo-venski narod kakor tudi vlada niti zdaleka ne brigata za to vitalno in strategično prevažno vprašanje, kakor to zahtevajo nujni interesi Nacije in blagor države. Dočim stoji Nemčija kot en mož, ne glede na razlike strankarskega in religioznega prepričanja, za tem priključit-venim gibanjem, ki ga podpira tudi skoro večina vseh nemških listov, posveča pa naš narod in naše časopisje skoro ves razpoložljivi prostor le dnevnim partijskim intrigam. Vlada pa rešuje krize in sklicuje konference, a katerih se sklepajo, ze ves čas odkar živimo v svoji državi, razni protokoli in sporazu- od katerih nima narod nic ho~ risti pač pa mnogo škode. Danes stoji položaj tam preko Karavank že tako, da resno dvomimo. da sc bo dalo opasnosti priključitve odpomoči samo s konferencami in papirnatimi protesti. Kri ni timi «m !iernški narod ima vendar tudi pravico prej ali slej sc ujedi-niti, kakor smo se mi. Pri tem ga ne bo za vedno zavrl nihče, 'kakor tudi m mogel nas. Skrbeti pa moramo, da z dejansko pomočjo po-moremo ogroženemu Korotanu. Videti je, da tega še merodajni faktorji ne doumevajo. Orjuna pa si je v svesti svojih vzvišenih nalog in bratje onstran Stola in okoli Žile zelene se ne ozirajo zaman po njeni Pomoči. Kajti orjunaški prapori, ki se dvigajo izza strmih pobočij Karavank in ki nosijo imena nam tako svetih krajev, sedežev naših vojvod in zibelke našega rodu, bodo kmalu vihrali na Gospcsveti in na ledenih Turah, kjer bo s krvjo izprana tegoba, ki jim danes mrači njih slavnostno lice. Naj le napoveduje general feld-maršal bivših milijonskih armad pohod svojih »Vo!ikswehrovcev, »Ha-ckenkreuzlerjev«, »Weltkriegbund-lerjev«, »Reichsbundlerjev« in vse te njegove razmoimenske pisane družbe na vrhove Karavank. Ve pa naj že danes sivi gosp. vojnih trum, da ga bodo pričakovali pri Gospe-sveti mladi, v boju že prekaljeni bataljoni Orjune in njeni poveličani prapori, pod kojimi bo rešila Orjuna za vedno Koroški problem in oprala sramoto izza leta 1918. Razvitje prapora v Celju. Orjuna je pričela s svojim delom med Slovenci baš v Celju, ko je s svojim dotlej med njimi naravnost nepoznanim elanom razbila vstajajočo nemško fronto in za vselej zapečatila usodo nemštva v mariborski oblasti. Komaj dve ted s*a minuli, odkar so prvič nastopili v tem mestu ponosnih celjskih grofov naši bataljoni. Pozdravile so jih predi trdnjavo nemčurjev »Unionom« na ukaz zaslepljenega in v se pogreznjenega starca postavljene strojnice in vojaški kordoni, ki naj bi zavrli pohod toka časa in onih, kateri so korakali vzporedno z njim. Izginile so strojnice in mesto, v katerem naj bi doživela Orjuna svoj prvi in zadnji poraz, je doživelo njeno sijajno drugo skupščino, na kateri so bili postavljeni in* utrjeni temelji dela, ki je dvignilo naše preganjano, zaničevano in brezpravno ljudstvo na nivo naroda, ki se zaveda svojih pravic jn pričel sam gospodariti na svoji zemlji. Odprle pa so se ječe. v katerih so trpeli oni, ki so imeli trdno in neomajno vero v veliko poslanstvo Orjune in ki so za zmago Ideje bili pripravljeni na največje žrtve. Minuli pa so tudi ti težki časi. Orjuna pa je zopet pohitela v starodavno Celje, da na tistem msteu, kjer je zaorala prvo brazdo dokaže znova v težikJh nacionalnih borbah preizkušenemu Celju, da še vedno pa!zno čuva nad njegovo usodo. Obenem pa se je tudi sama v Celju poslovila od prve dobe svojega razvoja, ki ji bo sedaj po važnosti jedra dovolj ocenjeni Kongres v Beogradu postavil važen mejnik. Pokazalo pa je to razvitje poleg drugega tudi še to, da je nemška fronta, o kateri še vedno sanjarijo nekateri v naši dobrohotnosti pre-objestni nemčurji. danes toliko kot — absurdom. Raz trdnjave nein-škutarstva v Celju je vihrala jugo-slovenska trobojnica in pozdravljala one, za koje ie imelo do nedavnega časa »Cillie« samo areste. Na trgu pa, na kojem do leta 1918. ni smela zavihrati niti ponižna slovenska trobojnica, ie zahvihral ponosno — orjunaški prapor, ki nam je najboljši porok, da bo pod njegovim vodstvom v najkrajšem Času izginilo iz belega Celja še vse ono, kar je še danes bolnega in gnilega. Predvečer in bakljada kumicl V poznih popoldanskih urah je pričela pridobivati prijazna presto-lica Savinjske doline vedno bolj slavnostno lice. Zavihrale so prve trobojnice in mesto se je odelo v praznično obleko. Po mestu je za-1 vrvelo prav živahno življenje, kakor pred največjimi prazniki. Pred »Narodnim domom« se je ob mraku zbrala tisočglava množica, ki je nato odkorakala z godbo in četami Savinjskega bataljona pred dom požrtvovalne kumice novega prapora s. dr. Božičevi. Po oduševljenem pozdravljanju kumice je zaigrala železničarska godba venček slovenskih narodnih pesmi, nakar je zelo dovršeno zapel moški- zbor C. P. D. dvoje podoknic. Podoknico je zaključila godba z orjunaško kovačnico, nakar je odšla vsa povorka vzklikajoč Orjuni, Naciji in Jugoslaviji, zopet pred »Narodni dom«, kjer je bil razhod. Prihod gostov. Navzlic slabemu vremenu je prišlo na razvitje še dokaj veliko število gostov, ki so se koncentrirali na kolodvoru. Ob 10. uri po priho- du vlaka iz Ljubljane je pozdravil vse došle z bojevitim nagovorom br. Čepin, ki je v kratkih besedah očrtal ves boj naše rase proti vedno hujše nastopajočemu tujcu. Po pozdravu je formiral kom. Savinjskega bataljona br. Z. K o ž -man povorko, ki je odšla burno pozdravljana in s cvetjem obsipana po celjskih ulicah pred »Narodni dom«, kjer se ie vršilo razvitje. Razvitje. Prostrani trg pred »Narodnim domom« se je bil med tem že popolnoma napolnil z ogromno maso naroda, ki je hotela prisostvovati razvitju 18. prapora zanosa in ljubezni. Na tribuni sredi trga pa so zavzeli svoja mesta delegati Oblastnih odborov Ljubljana In Maribor s predsednikoma br. inž. M. Kranjcem in dr. Šnuderlom, kumica s. dr. Božičeva, župan g. dr. Krašovec, Božičeva, župan g. dr. Hrašovec, in pol. svet. g. dr. Senekovič. K nerazvitemu praporu ie pristopil preds. M. O. O. br. dr. Žnuderl in razvil s sledečimi besedami naš novi prapor: »čez tisoč in tristo let se že trudi in ubija na tej zemlji naš kmet, ki je doslej vedno roboval in služil drugim. Nemški gospod in njega valpet sta vihtela nad njegovim upognjenim hrbtom svoj bič in tuji prapori so vihrali raz stolpov gradov. ki so imeli za nas samo ječe. Le enkrat je zavihral nad to grudo prapor, ki je obetal postati vodnik našemu trpečemu narodu v boljšo bodočnost, ko so razvili Celjani svoj ponosni barjak, katerega zlatih zvezd sijaj je segel tudi preko naših ozkih mej daleč na jug. Bilo pa je to samo hip. Otemnele so svetle celjske zvezde in nastopil je še hujši mrak, kot je bil dotlej. Zagospodoval je v tem mestu duh nemških denarnih mogotcev in habsburških žandarjev. Dvignila so se sicer zadnja desetletja v odpor proti temu morečemu gospodstvu razna naša društva, ki so tudi razvila svoje prapore. Bili pa niso to niti bojni nfti ofenzivni prapori. Tako, da danes razvija prvi bojni prapor v Celju, prva in edina bojna organizacija Orjuna. ki bo zbral pod svojim okriljem vse one, ki hočejo z nami graditi močno Jugoslavijo. Sovražniki nismo nikomur, še manj pa služabniki ali delojemalci kogarkoli. Hodili smo in hodili borno i v bodoče sami svoja pota. In po teh potih, ki nas bodo privedla bratom v spas na Gosposveto in do bistre Soče, Pa vodi naše Celjane, ti najmlajši prapor naš, ki nosiš simbol neizmerne tegobe in tuge neodrešenih — trnjev venec!« Ponosno je zavihral med igranjem državne himne krasni naš prapor vezen po načrtu akad. slikarja I. Vavpotiča v zlatu in svili; ves ožarjen po pomladanskem solncu. Žarele pa so tudi tri zlate celjske zvezde, napram kojim je celo za hip izginil v težki sivini izvezeni simbol veličine trpljenja — trnjevi venec. Pa samo za hip, ker zatonilo je solnce za temnimi oblaki in zagorela je vsa škrlatna rdečina prapora, kot da bi bil ves prapor en sam krvav rubin ... Podpredsednik Orjune Celje br. dr. Laznik je za tem izročil prapor praporščaku. Po zakletvi bar-jaktarja je privezala na prapor krasno izdelani trak z napisom br. y. Levstika: »Rajši krvav, kakor ponižan« kumica s. dr. Božičeva, ki je končala svoj globoko občuteni govor z besedami: Nikdar nazaj vedno naprej do končne zmage! H kumici je pristopil mali Nace Založnik in se poklonil imenom naše mladine novo razvitemu praporu z obljubo, da bo tudi vsa ta mladina, ki še danes študira po naših šolah, pristopila kakor en mož pod orjunaške prapore. Za njim je pozdravil vse Orju-naše s toplim pozdravom imenom občine župan dr. Hrašovec, ki je končal s pozivom, da naj ponosno zavihra novi prapor tudi še po onih predelih naše zemlje, kjer narod še z nezaupanjem opazuje delo Orjune. Lep je bil tudi govor s. Z a 1 o ž ' n i k o v e , ki je izvezla prapor. Za njo pa je pristopil h govorniški mizi burno pozdravljen od naroda in postrojenih četnikov predsednik br. inž. Marko Kranjec, ki je pozdravil četnike in novo razviti prapor imenom Ljubljanske oblasti sledeče; »Srce mi je polno radosti, da .Vas morem danes bratje in sestre pozdraviti s tega mesta ob tako veselem trenutku. Ni še dolgo, kio smo se baš v tem mestu borili za zmago naše ideje, ki so jo nekateri hoteli izdati za svojo osebno korist. Nismo se plašili tedaj smrti. Ne plašimo se je tudi danes, ko smo razvili prapor nam vsem drage Orjune Celje, pod kojim bode nadaljevala svojo zmagovito pot ne samo preko barikad onih, ki mislijo rušiti našo državo od znotraj, nego tudi preko onih provizornih meja na Javorniku in Karavankah, za katerimi trpi in umira kri naše krvi, ki danes gleda edino le še v Vas bratje svoj spas in odrešenje. Kakor naj bo ta prapor našim sovražnikom in zatiralcem glasnik smrti ‘in pogina, tako pa naj bo našemu zaslepljenemu narodu znamenje sprave, bratstva in ljubezni. Pojdite v njegovem okrilju bratje med narod. Učite ga in mu propovedujte neutrudno in goreče kakor apostoli naš evangelij ljubezni in edinstva. Povejte mu, da le in samo na ta način bo dosegel svojo boljšo bodočnost, ki leži edino-le v močni Veliki Jugoslaviji, ki jo hoče in ki jo bo s svojim delom prej ali slej upostavila narodu v spas, sovragom v propad — Orjuna.« Govor br. preds. inž. Marka Kranjca je žel oduševljeno odobravanje naroda, ki je burno pozdravljal prvoboritelja našega pokreta v Sloveniji. Imenom celjskega Sokolstva ie pozdravil naš bojni prapor s pozivom in zagotovilom, da bosta s sokolskim vedno vzajemno branila v urah nevarnosti naše skupne teko* vine starosta celjskega Sokola br. dr. Milko Hrašovec. kojega govor je žel tudi burno odobravanje. Kot zadnji govornik je nastopil preds. Orjune Rajhenburg br. Miha Brilej, ki je sporočil novemu praporu pozdrav naših vrlih delavskih Orjun. Odlikovanje. Za aktom razvitja je sledilo odlikovanje br. P o r e k a r j a iz Šoštanja. ki je bil ranjen v Trbovljah, z zlatim priznanjem Direktorijuma in bratov W a c h t e r s b a c h a iz Čakovca in J. Pogačnika iz Celja z oblastnim odlikovanjem za njuno marljivo delo. Odlikoval jih je br. preds. dr. Š n u d e r 1. Pohod in defile. Nato se je formirala impozantna povorka, ki je burno pozdravljana odmarširala po Celju. Pred magistratom se je vršil nato defile čet mirno 16 praporov in vodstva Orjune, ki je izpadel prav zadovoljivo. Od defileja je krenila nato povorka pred »Narodni dom«, kjer je bilo nato voljno. Zabava. Po končanem oficielnem delu proslave je pričelo deževati, radi česar je bil odpovedan nameravani skupni Izlet na Stari Orad. Zvečat se je vršila prav dobro obiskana' in v najlepšem redu potekajoča zabava, ki je dioprinesla popolen moralni in finančni uspeh. Po prvem maju. Naše izjave raznim političnim špekulantom, ki hočejo splezati do mehkih in udobnih mest preko sklonjenih ramen tisočev armade dela in truda, da bo letošnji praznik dela — 1. maj najboljši dokaz razpada, v katerem se nahaja sedaj, proletarski pokret v naši državi, so se izkazale kot povsem pravilne in upravičene. Kajti letošnja proslava 1. maja ie bila po svoji zasnovi, kakor tudi izvedbi tako kla-vema in sramotno slaba, kot je ni bilo doslej še nobene. Dočim smo bili navajeni do sedaj pri proslavi 1. maja na povorke, ki so se jih udeležili sivolasi možje, nagubanih čel in žuljavih rok, smo imeli to pot priliko videti koncentracijo »delavskih mas« z udeleženci take starosti, napram kojim so bili starejši vajenci ob priliki povorke vajencev že pravcati možje. Enako sliko zelene mladine in par nahujskanih ženščin je nudila tudi skupščina pred »Mestnim domom«, na kateri so imeli prav gotovo kot poslušalci večino orožniki in stražniki. Ves potek skupščine in vsebina vseh govorov je bila ena sama obupna tožba presenečenih generalov, ki so na svoje veliko začudenje opazili, da jim je vojska dezertirala in da prvič neposredno gledajo iz oči v oči onih, na katere so doslej samo ščuvali iz varnega zaledja zaslepljeno maso. Opazili pa so tudi, da je bil na letošnji 1. raai velik del teft, ki so še pred letom dni na istem prostoru grozili s smrtjo Or-iuni in državi, hladno ako ne naravnost sovražno motrili njih rdeče apostofstvo. In tako je tem odreše-v>alcem delovnega ljudstva bila storjena naravnost silna usluga s tem, da jim je g. veliki župan prepovedal obhod po mestu, id bi bil naravnost pogreb komunizma in internacionatizma med našim narodom. Delavstvo je s tem samo najjasneje dokazalo, da se 1 ono pričenja zavedati svoj® samobitnosti ter da se je pričelo počasi, a gotovo otresati jerobov, ki so ga doslej kot samozvani varuhi samo izkori* ščevall. Dokazalo pa Je poleg tega še kidi. kako pravilna in potrebna je bila ostra in pravična borba Or-june napram vsem onim. ki so hoteli živeti na račun dobrovernosti prezaupliive In nerazsodne mase; Kajti samo posledicam tega energičnega nastopa je pripisovati, da je danes v naši držaivi tako lep mir in še zadovoljiv red. Tudi med na-mi so že vstajali razni Mlnkovt, Jankovi, Friedmani, ki pa so se spričo Trbovelj, upamo, za vedno premislili razbijati z bombami in peklenskimi stroji temelje te naše države. Ponesrečen atentat na elektrarno Trboveljske premogokopne družbe, poslani peklenski stroji in sistematično ter v vse podrobnosti izpeljani napad na Orjuno v Trbovljah, vse to so bili šele prvi predznaki velike komunistične ofenzive, ki naj bi ponižala našo državo na stopnjo Bolgarije. Vsled energičnega in z neprecenljivimi žrtvami izvršenega nastopa Orjune, pa se je razblinila ta že v naprej dobro ii-naučno fundirama ofenziva rdeče Moskve v prazen nič. V tla je bil zbit komunizem, ki ie dvigal navzlic vsem državnim in varnostnim odredbam vlade vedno bolj svojo strupeno glavo ter pričel postajati zopet po obznani opasen državi in Naciji. Ofenziva, ki jo je vodil, se je čez noč pretvorila v defenzivo. Pričele so padati celo njegove naj-zanesliiveiše trdnjave. Orjuna, ki io ja še pred letom dol po komunistih zbegani rudar pozdravljal z bombami in karabinkami, je doživela baš v onem Zagorju, ki je poslalo na pokolj v Trbovlje jedro napadalcev, svoi največji triumf, kateri pa ie pomenil tudi zapečatenje usode komunizma med nami. Rdeča fronta puntarjev in zaplotnih atentatorjev fer plačanih morilcev je razbita v nič pod železnimi udarci zanosnih orjunašklh bataljonov. Emblema Moskve — srp in kladivo ležita v blatu, nad njima pa ponosno vihra v mladi majniški dan s krvjo blagoslovljen In v trpljenju poveličan orjtniaški barjak. Krsta nad komunizmom v Sloveniji je zabita. Zastonj so napori In irade vseli, ki mislijo še ua stvari kaj iz-premeniti. Lahko se zgodi sicer, da bo še kdo romal s to rakvijo v večno pozabljenje, ali mrliča v njej ne bo oživel nihče več. vsaj dotlej ne, dokler bo gibala v tej zemlji le še ena sama orjunaška pest, ki bo vedno za vselej pregnala vsakemu vročekrvnemu ali pa potiotelerau indi-vlduvu veselje razširjati med našim narodom zli evangelij moskovskih krlv.onosih odrešenikov prole-tarijata. Naš razmah v Medjimurju. Stoletja je bilo okrog 100.000 medjimurskih Jugoslovenov v rob-stvu azijatskih. Madžarov, ki so delovali z vsemi silami, da se zartre narodni jezik in se tudi ta del »magyar orsaga« pomadžari. Pomagalo pa ni to zatiranje našega življa nič. Poma-džaril se je res velik del inteligence, ljudstvo ie ostalo nezavedno, toda svojega narodnega jezika ni pozabilo in zapustilo; ostalo je naše do osvobojen ja leta 1918. Madžarska nevarnost je z osvo-bojenjem minila, mesto pa, da bi bili prišli sedai med ta v bistvu dober narod apostoli ljubezni oznanjat jugoslovenski patriotizem in Čakovec, 5. maja. nacionalizem, evangelij jugosloven-skega bratstva, so preplavili plodno ravnino med Muro in Dravo sejalci satanovega razdora med brati — Radičevi separatistični emisarjj. Od sela do sela, od hiše do hiše so hodili in budili vse slabe instinkte ljudstva, Izkoriščajoč vseoboe poslabšanje razmer po vojni v svoje osebne in strankarske naimcne. Seme razdora, ki so ga zasejali, je v plodni medjimurski zemlji naglo vzkalilo in pognalo mogočno bilje. Vse Medjimurje je bilo preraščeno s tem radičevskim biljem in izgledado je, da se v njem zaduši vse jugosiovensko, patriotično in nacionalno. Prišlo pa ie drugače. L I SJ^E. K. RAD. PETERIIN-PETRUSKA: Pismo z otoka Raba. (Konec.) Še isti dan. ko sem se pripeljal na Rab, je že vse mesto znalo, da’ je prišel v okrevališče »Jadran« Or-junaš. Naslednji večer je bil krasen, topel, brez najmanjšega vetra. Solnce ie zašlo, na nebu so zagorele zvezde in nastopila je lepa, južna pomladanska noč. Sam sem hodil po obalL Kar prideta iz mesta dva čolna polna mladine, gospodov in gospodičen z mandolinami in kitarami. Toda noč je bila brez lune in ni bilo mogoče videti o d daleč žive duše. Pojo in igrajo. Ko priveslajo do »Jadrana«, pa za- Bilje, ki ga Je satan zasejal, le bilo Jalovo, sadu, taterega je obetal, ni hotelo b^tt in MedJtaiurcem so se pričele odpirati qčl. Spravili so se nad to zel in Jo pričeli ruvati iz svojih polj. y aHedJhnurja se kakor v vsej Hrvatsfid vrši danes velik duševni prevrat In Radičeva preorijentacija ni Izšla iz vodstva, ampak iz naroda. Separatizem »e suši In polja Medjimurja so sedaj najpripravnej-ša za novo setev. Tega se zavedat-* mo dobro tudi mi Orjunaišl, žal samo. da nam primanjkuje delavcev m kar je lstotako ali še bolj važno sredstvo, denarja za propagandno delo. Kljub temu storimo, kar se pač storiti da. Duša vsega našega dela le naš čakovskt tajnik in komandant Medjlmurskega bataljona, br. Ante Wachtersbach. Prošli mesec so se z njegovim sodelovanjem osnovale v našem Medjimurju tri nove Orjune: v Murskem Središču, Zebancu pri Murskem Središču in Pribislavcih pri Čakovcu. V Murskem Središču .je pričakala našega tajnika množica Hudi, med njimi tudi taki, ki so še vedno zastrupljeni s separatizmom. Ustanovna skupščina je bila zelo živahna, ker so radičevcl nastopali z raznimi frazami, s katerimi so se pa osmešili In so končno nekateri odšli, drugi so pa priglasili svoj vstop v — Orjimo. Izvolil se Je odbor, in sicer: Martin Merga, čevljar, predsednik; Franjo Biščan, občinski tajnik, podpredsednik; Ivan Merkulin, občinski blagajnik, tajnik; Valentin Robi, posestnik, blagajnik; Mirko Menih, kmet, Andro Reif, kmet, Anton Levačič, kmet, Luka Barat. ključavničar in Florijan Žilavec, gostilničar, odborniki; Andra Reif, mestni glavar akcijonc. Za tem je brat Wachtersbadi posetil Zebanec. Ljudstvo ga je pričakovalo že nestrpno in pozdravilo z burutm vzklikanjem »Živila Orjuna!« Pristopili so stari in mladi In Izvolil se ie odbor iz sledečih: Stjepam Urušič, kmet, predsednik; Ivan Turk, kmet, podpredsednik; Aleksa Sklepič. kmet, tajnik; Luka Peras, kmet, blagajnik; Florijan Mesarič, gostilničar, Fran Koroj, kmet, Ivan Sever, kovač, Mijo De-ban, kmet, Mijo Turk, kmet, odborniki; Luka Peras, mestni glavar akcijone; Mijo Deban. zamenik mestnega glavarja. Par dni pozneje ie obiskal Pri-bislavce pri Čakovcu. Naši somišljeniki so bili ob njegovem prihodu že zbrani In so ga pričakovali. Izvajanja so z navdušenjem odobravali in vsi pristopili k Orjuni. Odbor se je sestavil sledeče; Nikola Ceh, kmet, predsednik; Gjuro Mi-halkovič, kmet, podpredsednik? Franc Petanjek, logar, tajnik; Josip Sabo, gostilničar, blagajnik; Štef Žganec, Herman Vince. Franjo Herman, Miško Fodor in Ivan Marčič, vsi kmetje, odborniki; Franc Petanjek, mestni glavar akcijone. Med vzklikanjem Orjuni. kralju in Jugoslaviji, so po občnem zboru spremili novi Orjunaši našega delegata iz vasi z obljubo, da bodo širili povsod dalje našo misel. Kmalu na to sta se osnovala pripravljalna odbora v Štrukovcu in v Miklovcu ter cela vrsta poverjeništev, tako da smemo upravičeno pričakovati v najkrajšem času osnovanje še cele vrste novih Or jun v Medjimurju. Kar ie pri tem najbolj raizveseljivo je pa to, da stopajo v naše vrste skoro sami kmetje in prevzemajo tudi mesta odbornikov. Tako napredujemo v Medjimurju, tu, kjer je še nedavno bila sama radičevščina. Kraj za krajem se losvoboja separatistične zmote, in če bomo imeli dovolj moči in sredstev za delo. bo nad Medjimurjem kmalu vihrala zastava Orjune. Mi gremo naprej povsod. Nevzdržno napredujemo, doli od Macedonije do tu gori na severu. Naša zmaga danes ni več niti najmanj dvomljiva. —č. Orjuna na Gornjem Jadranu. pojo in zaigrajo — veste katero?, »Orjuna po cesti gre pa naš Kranjec zraven je, pa naš Kranjec se izmed vseh pozna erven, erven zmaj ima! Pa če ga ima, pa le naj ga ima, sad mu ga je dala Orjuna!« Pa naj reče kdo. da niso fejst fantje ti naši Rabčani! Pred »Jadranom« pa poslušajo vsi okrevanci in ko je pesem pri kraju, glasno ploskajo, tako jim je všeč. Tisti natakar iz Maribora pa jim razlaga: »Visens vos? Des is a šenes lid. Des is di internacionale!« In zaploska in vsi drugi za njim. »Još, još jedam put!« kriče vsi kakor iz sebe. Temni noči je sledil krasen dan. Morje naše, naš biser, je kakor prerojeno. Po njem hiti motorni čoln s ponosno vihrajočo jugosiovensko trobojnico od SuŠaka proti Crikvemci. Temno modre postave na njem nam pričajo, da Orjuna hiti oznanjevat evangelij^ jugoslo-venskega nairodneeai in državnega ediustva, bratstva in sloge. Leglo radičevstva, Crikvenica, ie ta dan 19. aprila t. 1. čakala odu-ševljena. da sprejme brate Orjuna-še od Rečine in delegate iz Zagre-ba. Niti sledu ni bilo več o prejšnjem sovraštvu. Grožnje, ki so se širile pred enim letom po Crikve-ntci, da bodo Orjtino ob prihodu pahnili v morje, so se zgubile v prazen nič. Mesto tega je obalo zagrnila velika množica prebivalstva, ki je Orjuno oduševljeno pozdravila ter se divlla redu in disciplini četnikov. Posebno mladina ni odmaknila očesa od naše uniformirane čete, ki je s svojim strumnim nastopom vzbujala občo pozornost. Takoj nato se ie sestalo vse članstvo in delegati vseh Primorskih Orjun k važnemu zborovanju, ki je določilo smernice bodočega dela Orjune na gospodarskem, prosvetnem in propagandnem polju na zgornjem Jadranu. V nabito polni dvorani hotela »Jadran« je predsednik brat Car dvoril zborovanje ter podal takoj besedo preds. Orjune Sušak bratu Stupariču, ki je referirai o prometu straaticev-gostov. Po njegovem re-»urr: ~m In oni v čolnih zaigrajo »interna feratu je bil sprejet sklep, da se imajo vse Orjune v Primorju zavzeti za to, da se tujski promet pri nas čim bolj ojači. Br. Škomerža je poročal o ri-barstvu. Ljub. Brgič pa o vpraša-nju rešitve vinske krize. Govoril je tudi br. obl. pretiš. Cavfina o kongresu. Debate se je udeležijo še več govornikov, ki so podali različna mnenja in pripombe k predmetu. Krasno uspelo zborovanje je bilo zaključeno v najlepši harmoniji, čemur je bila najboljši svedok priljubljena zabava, ki se je razvila po zborovanju. 6>aes * n!' , ' uri y “'eni Četniki I čete L bapna In IV čete IL baona imajo isti dan ob V&21. uri strogo obvezen sestanek. Odsotni bodo brez opravičila, strogo kaznovani! M. C. O. Mestni odbor Ljubljana poziva vse svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži kongresa v Beogradu. Priporočamo članom, da si pravočasno nabavijo krofe, a članice po mo/cnosti narodne noše. Prijave za kongres sprejema mestni odbor do n m-- ,v organizacijskem lokalu ia Dunajski cesti štev. 40 vsak delavnih med pol 19. do pol 20. uro. M, O.. Ljubljana. Trbovlje. Orjuna Trbovlje, čet-niška sekcija, skupno z Orjuno Zagorje priredi v nedeljo, dne 10. t. m. celodnevni pešizlet- Trbovlje, Planinska vas, Velika Planina. Jelenov rog, Cemšenik, Ržiški vrh, Gamberg, Kotredež, Zagorje, Trbovlje. Zbirališče pri br. Goropev-šku. Odhod točno ob 4. url zjutraj. Na zamudnike se ne bo oziralo f Izlet je za četnike obvezen! Ostalo članstvo naj se ga po možnosti udeleži. Prijatelji našega pokreta so dobro došli. V slučaju slabega vremena izlet odpade in se ga preloži na drug ugodnejši čas. C. O. Trbovlje. Mestna Orluna Sv. Jakob-Kra-kovo-Tmovo priredi v nedeljo, dne 17. t. m. v vseh prostorih in na vrtu staroznane, napredne gostilne g- Steinerja na Opekarski cesti 31 veselico z godbo in plesom. Ptoleg izvrstne kapljice se bodo dobile sveže pohane »Trnovske žabe«. Vso veselico ima odbor v lastni režiji, čisti dobiček pa bo namenjen za potovalni fond, zato že danes opozarjamo vse ljubljanske in sosedne Orjune na to prireditev in jih vabimo. da se bodo v velikem številu udeležile. Vstopnine ne bo. — Odbor. Zagorje ob Savi. V nedeljo, dne 10. maja t. 1. se vrši v slučaju lepega vremena tukajšnje mestne organizacije skupni izlet vsega članstva v Izlake. V slučaju slabega vremena pa članski sestanek v Sokolskem domu. Podrobno razvidno v povabilih. Udeležba obvezna. Vabimo pa tudi somišljenike našega pokreta. — Odbor. Orjuna Škofja Loka razvije dne 21. junija t L na svečan način svoj prapor. Priprave so že v polnem teku. Že po dosedanjih izgledih obeta biti ta dan ponovna manifestacija orjunaške sile na Gorenjskem. Vse podrobnosti še slede. Orjuna Žužemberk. Prvi redni občni zbor Orjune Žužemberk se vrši v nedeljo, dne IT. maja t. 1. ob 13. uri na kegljišču gostilne br. Al. Polajnarja z običajnim dnevnim redom. Za člane udeležba obvezna — somišljeniki dobro došli 1 OrJuua Sv. Peter - Vodmat v Ljubljani poživlja vse svoje člane, članice in naše somišljenike na plenarni sestanek radi kongresa v Beogradu, za torek dne 12. maja t. 1. ob 8. uri zvečer v Sv. Petra vojašnici soba 48.^1. — Ker je sestanek važen za vse. ki se nameravajo udeležiti kongresa, je v njih interesu, da se tega sestanita polnoštevilno udeleže. Pozneje se jih ne bo več upoštevalo. Zdravo! Orjuna v šiški opozarja svoje članstvo, da bo vsak, ki ne bo redno vrša dolžnosti (plačevanja članarine itd.) kratkomalo črtan iz organizacije. Uradne ure organizacije so vsak petek in soboto od 7. do 8. ure zvečer v društvenem lokalu pri br. Steplcu. V tem času naj vsakdo poravna svojo članarino. Na razpolago so tudi vsi orjunaški časopisi. Za soboto 16. t. m. ob 8. uri zvečer pa se sklicuje plenatrai članski sestanek, na katerem se bo razpravljalo o naši udeležbi na kongresu v Beogradu in o drugih za organizacijo važnih zadevah. Udeležba naj bo polnoštevilna. Omahljivcev in malomamežev ne potrebujemo! Orjuna Moste bo imela svoj občni zbor v nedeljo, dne 10. t. m. ob ^410. uri dopoldne v Sokolskem domu. Občni zbor bo vodil br-ait predsednik inž. Marko Kranjec. Mestua Orjuna, »Prireditvena sekcija« priredi v soboto, 9. t. m. v areni »Narodnega doma« čajanko z zanimivim sporedom. Svira barski orkester.. Na sporedu je tudi šaljiva pošta in ples. Vstopnina prosta1. Začetek ob 20. uri. Vse članstvo In prijatelji našega pokreta so vljudno vabljeni! Prireditvena sekcija. Nacijonalisti, zahievajte »Orjuno« v vseh kavarnah, gostilnah, čiial* nicah! O o L a 1 & A N A PLAČILA ZA » L I K ■ O BERNATOVIC Kronika. Nacionalizem »narodu.h« socialistov bo lahko postal v najkrajšem času najlepši in najkonkretnejši primer ene izmed mnogih absurdnosti s katerimi begajo danes naše raznoiraenske in razuoprogramske partije naš naivni narod. Dočim je prinesla tetka »Nova Pravda« v zadnji majski številki nekaj člankov o nacionalizmu in stališču delavstva napram njemu, ki bi jih ra-devolje podpirali tudi mi, pa igrajo brumni narodni socialisti baš danes v pogledu nacionalizma tako kla-verno-žalostno ulogo, da jo moramo ovekovečiti. Posebno pa je ta njih psevdonacionalizcm prišel do izraza ob priliki proslave 1. majni-ka v Zagorju, kjer so sedaj baš narodni socialisti hujši nasprotniki Orjune, kakor pa sami komunisti. V Zagorju je bilo med vsemi socialističnimi grupami dogovorjeno, da bodo skupno priredile obhod po revirju in s tem kar najeklatantncj-še pokazali svetu svojo moč in silo. Tako bi se imeli udeležiti povorke tudi narodni socialisti, ki so v resnici prikorakali ob določenem času na dogovorjeno zbirališče, kjer so jih že molče pričakovali ostali »internacionalni« sodrugi. Namesto pozdravov pa je sledilo takoj prere* kanje med temi sodrugi in došlimi »narodnimi socialisti«. Zahtevali so namreč internacionalci od teh slednjih, da morajo odstraniti slovensko trobojnico, ki so jo imeli na rdečem praporu in to s pretnjo, da jim v nasprotnem slučaju ne dovolijo vstopa v sprevod. Po kratkem prerekanju so se vrti »plavi nacionalisti« udali in tiho sneli na ukaz brezdomovinskih hujskačev trobojnco in se priključili po milosti plačancev Moskve sprevodu. Povdarjall smo že davno, da je nacionalizem narodni«n socialistom samo potreben balast, katerega so bodo skušali čim preje otresti, kar potrjuje tudi ta slednja epizoda. Vendar pa se kruto motijo prijatelji narodni socialisti, ako mislijo, da si bodo na ta način pridobili delavske mase. Kajti celo komunisti pričenjajo spoznavati, da je nacionalizem dejstvo, s katerim je treba računati in ki zasluži tudi svojevrstno spoštovanje. Samo generali okolj »Nove pravde« ne morejo doumeti tega, da je baš sedanja doba, doba zmagovitega pohoda nacionalizma, kar ve danes že sleherni politični otročaj. Vojaški grobovi. Opetovano smo že opozorili na te ostanke in sledove vojne, ki nam pričajo kot neini spomeniki o strašnem trpljenju in žrtvah, ki jih je moral darovati človeški rod nenasitljivcmu Molohu. Prosili smo pristojne oblasti, da naj kaj ukrenejo v tej smeri in izkažejo napram padlim žrtvam svetovne vojne vsaj toliko pietete, kakor je to opaziti pri najneciviliziranejšib narodih. Našli pa smo doslej še vedno gluha ušesa. Pred časom je bila v Sloveniji posebna italijanska komisija, ki je pregledala vse italijanske grobove in preskrbela vse potrebno za ekskuminiranje trupel pri nas pokopanih italijanskih vojakov. Kakor živimo z Italijani v nepomirljivem sovraštvu, tako pa jim moramo priznati, da baš v tem oziru goje toliko pietete napram v vojni padlim, da jih moramo staviti naravnost naši vladi za vzgled. Iz- * 1AT0R06 TERPEHTIHGVO MILO tuVii omenjeno brožuro. ki bo kot taka še dosti dobro odgovarjala svojemu namenu. Na škodo je delo precej fragmentarno, tako. da je bilo vsled tega trpelo marsikje na nujno potrebni popolnosti. Tako je popolnoma izpadlo prevažno poglavje o delu predvojne nacionalistične omla-dine, katere kontinuiteta je baš Or-juna. Vendar pa je na splošno delo prav dobro in želeti je le, da se razširi v kar največjem številu med naš narod in dia doživi čim preje svoj ponatis, v katerem bodo odstranjene dosedanje pogreške in dokaj številne tiskovne napake. Knjigo toplo priporočamo v nakup vsein našim članom, posebno ker je pisiana v zelo poljudnem tonu in lahko umljivem jeziku A. V. Ravnatelj te tvrdke je nek inženir Sclierer. Pravi, da je Švicar in da ne zna našega jezika, pač pa je nc-obhodno potreben. Pod imenom — nenadomestljiv, neobhodnio potreben itd., se skrivajo po večini sami lahko nadomestljivi strokovnjaki — pač pa nenadomestljivi propagandisti Pangermanizma. Vidimo, da se oblasti v obče premalo zanimajo za te ljudi! ZRNA KARO -levili Maribor, Koroška 19. Križanka št. 1 Sramotni oder najmodernejše urejena in oskrbovana. Izborna kuhinja. Najboljša domača in inozemska vina. Pristni teran. Vsak dan morske ribe. Belokranjski dan VELIKO TOMBOLO priredi Belokranjska podružnica s. P. D. dne 10. ma|a 1925 na Kongresnem trgu v Ljubllanl za zgradbo planinskega doma na Hirni gori v Belokrajinl. d o a I T K It I. 6 tombol: 1. Spalnica iz orehovega lesa . . . 9000 Din 2. Pisalni stroj....................... 5000 Din 3. MoSko kolo ......................... 8000 Pin 4. Šivalni stroj........................4000 Din 5. Knjižnica, zastcpaM po vseh medtrnih pisateljih 1500 Din 6. Kuhinjska oprema ...... 1500 Din II. 50 kvatern ) obsegajočih zelo potrebne reči, kakor: vreča III. 50 činkvlnov $ moke, zaboj sladkorja, dežni plašči 1.1. d. Dobitki so razstavljeni pri mi Ivanu Ccinetu na Dunajski usti. Pred tombolo obhod belokranjskih svatov v pristnih narodnih nošah z godbo In dobitki po mestu. Kupujte srečke 1 ODBOR. KAKOR ROZA MED TRNJEM SVOJI K SVOJIM! go lahko smatra MILO ,GAZELA1 hi po svoji nedosegljivi kakovosti prekaša f 8« drnge proir.vode. Beli, čisti in varuje trpežnost perila! Dvokolesa, mali pomožni motorčki, Hvalni stroji, otroikl vozički, pnenma-tlka, I.dr.se dobe najceneje v tvornlci TRIBUNA F.B.L naznanja, da Ima dnevno večkrat sveže in priznano najboljše pecivo. Telefon štev. 168. LJUBLJANA, Karlovška cesta 4, Kovčeki in torbice v raznih oblikah in velikostih. | Gonilni jermeni za tovarne, žage, mline itd. - Opreme za konje, za lahko in težko vožnjo. Dežne plahte*za konje in vozove v vsaki velikosti. | Dokolenice (gamaše) od navadne do najfinejše vrste. | Ivan Kravos Sll“t t. j Maribor. Telefon štev. 207. jjj Voffenl papir za m razmnoževalne aparate. THE REX C0., Ljubljana Trgovina: Aleksandrova testa 13, Telefon štev. 207. se Vam nudi po izredno nizkih cenah v trgovini z opravo in preprogami KAROL PREIS Maribor, Gosposka ul. 20 En gros. En detail. Brezplačni cenik. je najmodernejše urejena ter izvršuje vsa tiskarnlška dela od najpriprostejfiega do najmodernejšega. Tiska Šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — BroSure in knjige, v malih in tadl naJveSjlh nakladali. — Časopise, revije In mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov. Lastna tvornica šolskih zvezkov. Šolski zvezki za osnovne Sole in srednle Sole. RISANKE, DNEVNIKI IN BELEŽNICE. | STROJI ia obdelovanje lesa. zvonovl TURBINE. Transmisije in železne konstrukcije. Železo- In kovlnollvarne. Ognjegasno potrobSCInc. - Sesaljke. - Armature. Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana, Dunajska cesta 35. Ta aparat stane 750 Din. Sprejem vseh evropskih postaj zaslgnrao. Etektromaterijal, motorji, svetiljke. SS! BfflMNI HJ d. s o. Ljubljana, Sv. Petra cesta 25. Vabimo Vas, da si ogledate brezobvezno naše veliko skladišče pohištva! ING. DUKIC IN DRUG GRADBENO PODJETJE LJUBLJANA BOHORIČEVA ULICA 24 .Odgovorni urednik M. Jan Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Lastnik inž. Marko Kranjec,