ZVONCEK___________________________________________________XXVII—7
STRIC PAVLE
Izprehodi po Beogradu.
(Dalje.)
¦ i^ —wp i ¦ koncu 16. stoletja so različne zmage nad Turki jele ^¦^^Jl^r. ^T J majati njihovo silo, in narodi po Balkanu, ki so t^Bt^^"- m I zlasti trpeli od turških vojsk, prehajajočih Dunav I^Br^T^rU *n ^avo, hoteč prodirati na sever, so mislili, da je P^^|™n prišel njihov čas za osvobojenje ter 90 se pričeli IšB==-^~L4j 1 buniti. Zanašali so se tudi na pomoč drugih krščan« \ m i^^^i 4 skih narodov in obračali svoje poglede predvsem na takratno mogočno Avstrijo. A te pomoči ni bilo. Nasprotno so Benečani in za njimi tudi Avstrijci nekatere srbske uskoke, ki so bili največja preglavica za Turčijo, polovili in pobesili. Tako se vstaja ' ni mogla razšititi. Ko pa so si Turki zopet opomogli, so se strašno maščevali nad uporniki. V prvi vrsti nad Srbi, v katerih je živel spomin na slavno preteklost in ki so prednjačili v teh vstajah. Da jim uničijo njihove slavne spomine ter jih ponižajo kar najbolj, ugra« bijo leta 1595. iz samostana Mileševa truplo sv. Save, Srbom najod» ličnejši spominek, ga preneso v Beograd in ga tu sežgo. — In trdijo, da se je zgodilo to baš na prostom, na nizkern vzbočju, pod katerim stoji skronma palilulska cerkvica.
Nič ibogatejša kot ta ni njena soseda, ki so jo nedavno postavili beograjski Rusi.
5. KALEMEGDAN.
Na Dušanovi sedemo v tramvaj, ki vozi proti severu. V mogoč* nem loku zavije voz na Mihajlov venac — v široko, s kamenitimi kockami gladko tlakovano ulico — in se spenja navzgor. Tedaj že iraamo na desni veličastni Kalemegdan z največjim beograjskim parkom v ospredju. Kalemegdansko trdnjavo smo od daleč lahko gledali v vsej njeni obsežnosti že iz Dunavskega pristanišča. S svojim mogočniin zidovjem pokriva površino več kvadratnih kilometrov ter se dviguje na polkrogu, ki ga je obrusil Dunav, spiejemajoc vase Savo in obrnivši svoj tok od severa proti zapadu.
Kjer prihaja v Mihajlov venac Mihajlova ulica in kjer se Venac prevali od Dunava proti Savi, izstopimo ter se obTnemo po glavni poti v park. Jarko sije z neba solnce in nareja v mestu vročino in soparico, v parku pa nas objame gosta senca in hlad. Kako dobro to de! Človek bi kar sedel, saj stolov in klopi je dovolj, a ker je naš namen, da si ogledamo po Kalemegdanu to in ono znamenitost, se odpravimo po parku, ki nas tudi med hojo dovolj hladi.              *
V sredi glavnega parkovega dela je vodomet, ob glavni poti in v velikem krogu ob vodcmetu pa stoje doprsni kipi znamenitih Srbov:
184
XXVII-7              ___________________________________________ZVONČEK
Koste Taušanoviča, Dure Jakšiča, Jovana Subotiča, Jovana Gavrilo« viča in drugih.
Park sam ni star. Ko je pred 60 leti zapustila trdnjavo zadnja turška posadika, je bila tu še sama pušča; poslej se je park širil in " se še širi ter objema trdnjavo po vsej strani, obrnjeni proti mestu iti proti Savi. Tik do trdnjavskega zidovja sega, v izpTehajališča pa so izpremenjeni že innogi deli starega 0'bzidja. Trdnjava pač izgublja oni pomen, ki ga je imela v vojnah prejšnjih stoletij1, in njen prostor, njeni ostanki se že v velikem delu rabijo v druge pTaktične namene. V Tavnici med glavno trdnjavo — notranjim gradom — in med Dtu navom so vojaška skladišča, le ruševine, ostanki zidovja, ki nosijo
Park Kalemegdan
danes železniški nasip, in edini prcostali stolp »Nebojša-kula« pripo« vedujejo o težko premagljivi sili srednjeveške beograjske trdnjave. Ko tako pohajamo po parku in spodaj za Dunavom proti Savi po teh ruševinah, nam uhaja pogled nad Dunav, ki se zrcali v solnčni luči in ki se po njem v gladkih krivuljah vozijo beli galebi, gre nam preko Save, vidimo pa, da moramo veri iz teh posameznosti, ako hočemo dobiti celoten pregled, ki nas pouči obenem o namenu in vrednosti Kalemegdanovi v preteklih dneh.
Vrnemo se v park,   tu stopimo  na  obzidje  današnje   trdnjave, pogledamo na mala  dvorišča   med  mogočnim, več   metrov debelim zidovjem, ki nas na drugi strani go parku zopet spremlja kot visoka ,   " navpična skala, sezidana od človeške roke.
185
ZVONČEK                                                                                            XXVII—7
Stopimo na široko cesto, ki seče park na spodnjem njegovem delu ter se izgublja med trdnjavsko zidovje. P6 njej dospemo do trdnjav* skih vrat. Vojaška straža nam zabrani vhod, a ko pokažemo svoje legitimacije in povemo, da bi si kot tujci radi ogledali trdnjavo od« znotraj, pozvoni in pokliče stražncga vodnika, ki nas spremi pod 10 m debelim zidanim obokom na malo dvorišče k dežurnemu čast« niku. Tu se zopet legitimiramo in ponovimo svojo prošnjo za dovo« Ijenje, ki nam ga priljudni častnik rad da.
Z dvorišča stopimo dalje. V trdnjavi smo, a — trdnjave ne vidimo več. Stojimo na obsežni planoti, ki je tu, kjer smo prišli nanjo, porasla z dTevjem, po večini pa je gola in brezsenčna. Na dunavsko stran se po njej raztezajo razna vojaška poslopja, nad Savo pa so postavljene hiše znanstvenega vojaškega zemljepisnega zavoda. Vecja trdnjavska
V Kalemegdanski trdnjavi
cerkev na savski in manjša na dunavski strani dopolnjujeta zgradbe na tej planoti. Vojaška poslopja služijo za vojašnico 2. pešadijskemu polku kneza Mihajla, tako zvanemu »železnemu polku«, ki je na cvetno nedeljo 1. 1867., kadar so Turki predali trdnjavo Srbom, prvi vkorakal v notranji grad.
E, pa glejte: komaj smo stopili v kalemegdansko trdnjavo, gine sedanjost in od vseh strani nam hite naproti zgodovinski spomini. Oni od 10 let nazaj, pa od 100 let in od 1000 let... spomini, ki so ohTanjeni tudi v slovenski narodni pesmi:
Stoji, stoji tam Beligrad,                                                     v . ¦>-
za gradom  teče rdeča kri,
za gradom  teče rdeča kri,                                                       '"*:
da b' gnala  mlinske  kamne  tri...            ; -                      '   ', -
XXVII— 7___________________________________________________ZVONČEK
O, in ne kar enkrat je tako tekla »rdeča kri« po Kalemegdanu! Saj so komaj posušeni njeni poslednji sledovi izza svetovne vojne, ko so nemške in avstrijske čete z bornbami in granatami poizkušale razrušiti in zavzeti ponosni Kalemegdan. Začasno so ga zavzele, raz« rušile ga niso, obdržale ga niso... Srbska vojska ni zato pregnala Turkov iz gradu, da ga prepusti Nemcem in Madjarom. In zaman si je postavil tam na skrajnem koncu kalemegdanske planote, prav tam nad mogočniTn dunavskim kolenom kamenito klop nemški cesar Vil« helm II., ki je misl-il, da bo od tu kdaj gledal uresničenje svojih sanj: netnsko pot od Berlina do Bagdada dovršeno, nemško moč razširjeno preko vse Evrope noteT na Iztok... Ni mu bilo dano; sila svetovne vojne je upognila nemški napuh in nemško vladoželjnost...
i
Izliv Save v Dunav; v ozadju Zemun
Ne zaustavljajmo se z mislimi; stopimo rajši sami k tej klopi pa pustimo očem prost pogled! Da — ali kaj, ko nam ta in oni spomin ¦ -ustavi korak. Na poti proti klopi stopamo mimo okrogle zgradbice, kakor kapelice med drevjem — tu spi svoje smrtno spanje turški vojskovodja veliki vezir Kara Mustafa. Tega je 1. 1683. poslal turški sultan na čelu velikanskim vojnim silam, da zavojuje krščanske zemlje, in Kara Mustafa je zmagovito prodrl do samega Dunaja ter ga začel oblegati. A mestu je prišel na pomoč poljski kralj Jan Sobjeski ter . odpodil Turke, ki so se umikali vedno dalje in dalje, dokler se niso ustavili v Beogradu. Tu pa je Karo Mustafo čakalo plačilo za njegov poraz: sultan mu je poslal zeleno svileno vrvco... Premagan in po« ¦ nižan je moral mogočni veliki vezir napraviti konec svojemu življenju
¦:-¦ ¦•• -¦¦¦..     ¦   ¦'¦¦¦¦**, .\   ¦  '¦-¦-¦¦ ;>¦¦"¦¦ .••¦   ¦ :  : :/¦'¦**•
ZVONČEK___________________________________________________XXVII—7
in pod tem mavzolejem na Kalemegdanu je našel svoj večni mir. — Nedaleč pod mavzolejem je še starejši zgodovinski spomenik: rimski vodnjak.
Toda pojdimo, pojdimo, da že pridemo od teh podrofonosti k celoti!
Sedemo na kamenito klop, pogled nam splava naokolo in v nas je le občutek nad vsem razgledom.
Od severa prihaja Dunav, od zahoda Sava, ki prav pod nami predaja Dunavu svoje ogromno vodovje, in z njo povečan se oforne Dunav proti izhodu. In kakor da se je z izmeno teh izpTemenil svet sam, ki ga gledamo pred sabo na levi in desni.
Na severozapadu preko Save se modri v daljini Fruška gora z mnogimi srbskimi samostani po dolinah, ki se v ospredju spušča kakor odsekana v nizko savsko ravnino — poslednja polica vzhodnega Srema. Na krajnjem voglu te police, ki se upira v sam Dunav, se beli Zemun, prekosavsko beograjsko predmestje.
Na severovzhodu preko Dunava se širi enolični, ravni Banat, ki ga vsako dolgotrajno deževje spravi pod vodo, da liči na ogromno jezero ter spominja tako še na Panonsko morje, ki je v davnih dobah valovilo po tej planjavi. V daljni daljavi vidimo obronke te rav* nine — Sibinjske Karpate.
Drug svet pa je na jugu Save in Dunava. Pod Savo nizka šuma? dijska brda, iz katerih se modri kopasta Avala, pod Dunavom pa se kažejo za brdi v veliki razdalji visoki kolubarski in mačvanski vrhovi: Jablanik, Medvednik, Cer in Vidojevica.
Pogled preko Save in Dunava pa potem proti jugu pod njima sam kaže, da je ibaš tu v Beogradu prehod od zapada na iztok, ki je vsem zapadnim narodom tako zaželen zaradi svojega pravljičnega in res* ničnega bogastva. A Kalemegdan je »ključ Beograda«, baš zato pa, da si pribore dostop na ta bogati iztok, je prelivalo tu pri Beogradti> svojo kri toliko ljudstev in narodov ter sijcrhalo svoje zobe ob Kalemegdanu toliko vojska.
Prvi prebivalci tukaj, za katere ye zgodovina, sa bili keltijsiki Skordišani še v 3. stol. pr. Kristusovim rojstvom, a pregnali so jib. Rimljani, ki so imeli na prostorih današnjega Beograda svoje bogato trgovsko in važno vojaško mesto Singidunum. Njihovo cvetočo trgo« vino m razvito vojno mornarico na Dunavu so v 5. stoletju po Kri? stusu uničili Huni, ki pa so se kmalu odpravili naprej proti zahodu. Za njimi je mesto često menjalo svoje gospodarje, najdalje so ga obdržali v oblasti bizantinski cesarji, a v 7. stoletju so se naselili tu Srbi, ki so dali mestu njegovo današnje ime. Ohranili pa si Srbi Beo* grada niso; njegovi gospodarji so bili tudi Franki za kralja Karla Velikega, Bolgari, zopet Bizantinci, pa Madjari, ki so jim ga zopet prevzeli Bolgari, tem pod Milutinorn in Dušanom Srbi, od katerih so
m                                                                  t-                   ...-:.
XXVII—7                                                                                            ZVONČEK
ga vnovič osvojili Madjari ter ga obdržali v svoji oblasti do 1. 1521., ko so ga zavzeli za več ko tri stoletja Turki. V raznih vojnah so jim ga sicer za daljši in krajši čas iztrgali Turkom iz rok Avstrijci ali Madjari, ipak se more za glavne posestnike Beograda v tej dobi smatrati Turke do 1. 1806., ko ga je osvojil za Srbe Kara-Dorde. Še enkrat si je opomogla turška sila in se obdržala v Beogradu in zlasti v kalemegdanski trdnjavi še od 1. 1813.—1867., ko je mesto za stalno prešlo v last mlade srbske države.
Dasi je Beograd tako menjaval svoje gospodarje, je že v srednjem veku cvetla v njem trgovina in preko njega so šli od severozapada trgovske poti v Carigrad in naprej na daljni vzhod. Po Savi in Dunavu
Pogled na Beograd s Save (na levo Kalemegdan)
pa so vozile tovorne ladje, ki so imele v Beogradu svoje glavno pri« stanišče; in v Beograd so se priseljevali v 15. in 16. stoletju najodlič* nejši tedanji trgovci Dubrovčani, ki so se tu tako udomačili, da so ustanovili v Beogradu 1. 1552. celo svojo tiskarno za tiskanje cerkvenih knjig na slovenakem jeziku. Pravtako so zgodaj našli svoj dom v Beogradu svetovni trgovci Židje.
Potrebno se nam je zdelo omeniti na kratko to zgodovino Beo< grada, da spoznamo veliko trgovsko važnost mesta in da lahko raz* umemo, zakaj je baš za posest Beograda preteklo toliko ljudske krvi. Ta mali zgodovinski pregled pa nas pouči tudi, da ni slučaj, da Beo* grad sedaj, ko je prišel nadenj mir in je postal središče velike države, hiti rasti in se širiti. Samo poglejte ga tu s Kalemegdana! Veliko* mestne palače in visoke hiše pred nami visoko dvigajo svoje strehe,
ZVONČEK                                                                                            XXVII—7
kupole in stolpioe, za Dunavom se vrsti tvornica ob tvornici in tam za Savo se razširja mesto v polkrogu daleč — dakč ter se naslanja na gričevje, ki se vleče proti Topčideru. Pod nami po Savi in Dunavu pa plavajo obloženi parniki in dolge vlake in ostri žvižgi iz njihovih ^iren nam oznanjajo, da je Beograd v prvi vrsti trgovsko mesto, ki za svoje življenje potrebuje hitrega razvoja. —
Preden  se s svoje razgledne točke na Kalemegdanu vrnemo v
mesto, ki smo od tu sele videli vso njegovo razsežnost in spoznali
,njegovo važnost, ne pozabimo omeniti še dogodka iz slovenske zgo«
_ Hovine, ki se je žalostno zaključil baš tu v kalemegdanski trdnjavi.
Zgodovina Celjskih grofov je znana in znana je težnja zadnjih. tega
rodu: razširiti svojo oblast po jugoslovenskih deželah. Poznano je tudi
ime poslednjega Celjana grofa Ulrika II., ki so ga osebni sovražniki
1. 1456. posekali na Kalemegdanu, ko so ga bili privlekli v trdnjavo
skozi vhod tesno ab Dunavu, ski se še danes pozna v ruševinah trd*
njavskega obzidja.
(Dalje prihodnjič.) ¦