LETO VII. TOREK, 15. FEBRUAR 1977 St. 2 Planiranje in kaj bomo delali v leta 1977 Planiranje je vzpostavljanje razmerij med želj enimi rezultati in potrebnimi vlaganji. Naloga planiranja je odpravljati slučajnosti in negotovosti v poslovanju podjetja, z zavestnim delovanjem na poslovni uspeh. S planiranjem predvidevamo — prog-noziramo in usmerjamo celotno poslovanje in dogajanje od današnjega stanja v bodočnost, ker je to važnejše kakor gledanje nazaj. Podatki za nazaj nam dajejo le podlago za sprejemanje odločitev v bodoče. Planiranje je določanje poti, katero mora podjetje prehoditi in določanje ciljev, katere želi doseči. K planiranju spada sodobna organizacija, v kateri je vsakomur jasno, kaj mora delati, kakšne pravice in odgovornosti ima. Vsak član kolektiva mora biti zadolžen, da se doseže želje-ni rezultat. Doseganje ostanka dohodka (dobička) ni naloga posameznih, ampak vseh zaposlenih in od tega zavisi varnost delovnih mest zaposlenih. Zato je potrebno vse zaposlene pritegniti, da mislijo gospodarnostno in se prizadevajo za doseganje planskih ciljev. Odstopanje od plana je potrebno spremljati in pojasnjevati, obvezno pa tudi ukrepati. Kot dobri gospodarji bomo morali prilagajati smernice in ukrepe hitro in prilagodljivo brez usodnih zamud, ki so bile do nedavnega naša občutna slabost. Naše podjetje si je postavilo cilj, da postane vodilni proizvajalec izdelkov, ki se uporabljajo v gradbeništvu. To so vse vrste vrat, stenski elementi, plošče, opažni sistemi, stropne in stenske obloge, ISO-SPAN in ostrešja. Poleg tega se borimo, da bi čim bolj oplemenitili domačo lesno surovino, z izdelavo finali-zirane notranje opreme. Cim več naporov moramo vložiti tudi v raziskavo trga tako na domačem trgu kot v izvozu. Cilj in izhodišča gospodarske politike naše delovne organizaci- — žagan les s/j — opažne plošče — ISO-SPAN — postelje — mizna podnožja — nadstropne postelje (pogradi) — stropne in stenske obloge — STUDOR garniture — dvižna garažna vrata — usluge in izdelki kovin. odd. je za planirano leto 1977 so zgoščena prizadevanja, da bomo obdržali in krepili vlogo, ki jo imamo na tržišču. Tako vlogo bomo obdržali le, če ne bomo popustili v naporih za realizacijo planiranih količin proizvodnje, za večjo produktivnost, za boljšo organizacijo dela, za resnost pri delu in za večjo prodajo. TOZD morajo v prihodnjem letu zagotoviti realizacijo planiranih količin proizvodnje, še posebno pa poskrbeti za boljše izkoriščanje materiala, kvalitetno izdelavo in zmanjšanje reklamacij. Še naprej je potrebno opravljati kontrole normativov porabe časa in materiala, s čimer bi povečali produktivnost in bolj realno trošili sredstva. Plan za leto 1977 obsega naslednji fizični obseg proizvodnje: 27.000 m3 600.000 m2 526.000 kom 26.000 kom 10.000 kom 5.000 kom 60.000 m2 200 grt 800 kom 53.000 NU TOZD Rečica — žagan les s/j — krila površinsko neobdelana — krila površinsko obdelana — krila izvozna — podboj SM — podboj B4 — stropne in stenske obloge — montaža na stavbi TOZD Mojstrana — garažna vrata — vhodna vrata — MIKO — uslužnostno žaganje TOZD Podnart — žagan les s/j — žagan les bukev — zaboji — stropne in stenske obloge Vse te planirane količine za leto 1977 so tudi usklajene z našim srednjeročnim planom 1976—1980 oz. so pri nekaterih izdelkih celo višje. Da pa bomo te planirane količine v letu 1977 res proizvedli in pa tudi prodali, moramo: 17.370 m3 50.000 kom 85.000 kom 15.000 kom 24.000 kom 42.000 kom 180.000 m2 11.000 ur 1.500 kom 7.400 kom 2.500 grt 2.500 m3 7.000 m3 300 m3 3.200 m3 195.000 m2 TOZD »Tomaž Godec« Bohinjska Bistrica: — čimpreje realizirati investicijo v proizvodnjo pohištva skupno s kroj Unico — doseči planirano izkoriščanje žaganega lesa — doseči planirano kapaciteto v oddelku pohištvo. (Nadaljevanje na 2. strani) TOZD »Tomaž Godec« Bohinjska Bistrica 8. februarja praznujemo dan smrti Franceta Prešerna, našega naj večjega pesnika. Otroci se o njem učijo že v osnovni šoli, njegove pesmi prebirajo odrasli. Kot véliki poet je znan tudi v drugih deželah. Nihče ga še ni dosegel po veličini in vrednosti. France Prešeren, kmečki sin je preživel otroška leta v lepem gorenjskem kraju. V svet ga je vlekla želja po znanju. Po osemletki je študiral pravo na Dunaju, kjer se je tudi spoznal s svetovno literaturo. Potem se je vrnil v Ljubljano, kjer je zaman iskal službo zaradi svojega naprednega prepričanja. V letu 1846 je odprl samostojno advokaturo v Kranju. Hudo je zbolel in čez tri leta umrl. Pokopali so ga v Kranju. Prešeren je bil revolucionar in demokrat, pravi Sperans — Kardelj v svoji zgodovinski knjigi, kjer obravnava med drugim tudi tega pesnika. Samo demokrat čuti s svojim narodom. Prešeren je občutil vse družbene dogodke svojega časa. Slovenski narod je živel v suženjskem jarmu in kulturni zaostalosti dolga stoletja. V domoljubnih pesmih je Slovencem napovedoval svetlejšo prihodnjost. Njegova beseda seže prav v današnji čas, ko smo uresničili mnoge njegove ideje in jih še uresničujemo po poti socialističnega družbenega reda. Od Prešernovih časov pa je minilo več kot celo stoletje in v naši deželi se je mnogo spremenilo. On je bil tisti, ki je budil narodno zavest med izobraženci, delavci in kmeti, med vsemi predstavniki ljudstva. Rešitev iz zaostalosti našega naroda je videl v složnosti, miru in edinosti. Meščani in izobraženci so domačo literaturo in jezik zanemarjali. V času Ilirskega gibanja so hoteli celo dvojno književnost: posebno za kmete in drugo literaturo za izobražence. Prešeren je veliko željo po miru in svobodi med narodi še najbolj izrazil v Zdravljici: »Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da, koder sonce hodi, prepir iz svéta bo pregnan!« Pesnik hrepeni po miru in prijateljstvu med narodi. Podlaga za vse to pa je složnost v lastni domovini. Domo- Slovenski kulturni praznik vina je poznala mnoge sovražnike, ki so bili kakor strup za narod. Slovence poziva v boj za pravice. Izobraženci, s Kopitarjem na čelu, so mu napredne misli — pesmi zamerili. Kopitar mu je celo svetoval, naj piše »uporabne« pesmi. Takšne bi koristile kmetovalcem. Toda pesnik ostane neomajen, zvest je in prepričan v svoje ideje. Pesem Apel in čevljar govori o tem, kako čevljar presoja umetnost. Pesnik pove, naj čevljar — kopitar sodi le čevlje. V slikarijo pa naj vtakne svoj nos le tisti, ki se na umetnost razume. »Sonetni venec«, katerega obliko je izumil prvi, je pretežno posvečen Primicovi Juliji — njegovi izvoljeni deklici, ki pa ga ni marala. V tej poeziji pa je ljubezen dekleta prepletena z ljubeznijo domovine. Prešeren pravi, da Slovenci potrebujemo Orfeja, ki bi prvi zbudil Slovence. Želi, da bi njegove pesmi prosto zadihale, da bi njegove besede obrodile sadove. »Poet tvoj nov Slovencem venec vije, ran mojih bo spomin in tvoje hvale. Iz srca svoje so kali pognale mokro — cveteč rožce poezije.« V Sonetu nesreče pesnika prevzame vdanost v usodo. Pesnik se samo telesno vdaja, v duhu pa hrani polno svetlih upov. V pesmi Glosa pesnik opiše težko usodo pesnika, ki ljubi resnico; ljudje tolčejo po njem, ker piše tisto, kar občuti. »Slep je, kdor se s petjem ukvarja, Kranjec moj mu osle kaže, pevcu vedno sreča laže, on živi, omrjè brez dnarja!« France Prešeren, osamljen poet je preživel in prehitel viharni čas, v katerem ga niso poslušali, še manj hoteli razumeti. Ohranil se je v svojih pesmih in če bi živel danes, bi lahko s ponosom napisal: »V deželo Kranjsko so se spet vrnili časi sreče!« Vesna Planiranje in kaj bomo delali v letu 1977 — spremljati in analizirati proizvodnjo (Nadaljevanje s 1. strani) TOZD Rečica: — čimpreje realizirati dogovor o planiranju, naročanju in vzdrževanju zalog standardnega programa, s ciljem, da se doseže čim večjo poslovnost. TOZD Mojstrana: — nadaljevati delo na predvideni zamenjavi programa — izdelati vrednostno analizo za vhodna vrata. TOZD Podnart: — čimpreje realizirati investicijo za koncentracijo proizvodnje — usposobiti tehnologijo za proizvodnjo elementov za hiše. TOZD Trgovina: — čimpreje odpreti tretjo poslovalnico v Murski Soboti — iskati možnosti za četrto poslovalnico — kompletirati asortiman proizvodov s proizvodi iz članic SOZD. DSSS: — zagotoviti realizacijo prodaje na tržišču — doseči čim boljšo ceno in kritje pri vseh izdelkih — raziskati tržišče, posebno za nove izdelke — realizirati razvojno inovacijsko dejavnost v predelavi kvalitetnega smrekovega lesa — pravočasno zagotoviti ustrezne količine materiala pod optimalnimi pogoji — dopolniti obstoječo organizacijo v podjetju — spremljati vsa dogajanja znotraj podjetja, kakor tudi zunaj podjetja. Če bi plan za leto 1977 v celoti realizirali (proizvedli in prodali), bi znašala vrednost neto realizacije 325 milijonov din, oz. celotni dohodek 470 milijonov din. Ko poravnamo vse direktne in indirektne stroške ter odvedene pogodbene in zakonske obveznosti, ostane še 7,5 milijona ostanka dohodka. Če pa plačamo še vse obveznosti iz dohodka, ostane za sklade TOZD še 635 tisoč din. Iz navedenega sledi, da rezultat poslovanja ni nič kaj obetaven. Iz navedenega sledi, da se je plan za leto 1977 v primerjavi z doseženim v letu 1976 najbolj povečal v TOZD Boh. Bistrica in to predvsem zaradi povečanja Vzrok za to, pa so bistveno povečane cene izdelavnega materiala, dočim se prodajne cene naših izdelkov niso toliko povečale. Rezultat takšen kakršen je v planu, bomo oziroma moramo doseči z manjšo porabo materiala in večjo produktivnostjo (manjši izdelavni časi po izdelku). Produktivnost naj bi v letu 1977 dvignili za ca. 7 % (v srednjeročnem planu 1976—1980 je 4,2 %). Če vseh teh kazalcev ne bi upoštevali in v letu 1977 ne realizirali, potem bo rezultat slabši oz. boljši, če bomo še bolje gospodarili, kot smo planirali. Plan za leto 1977 je po NU in enakih K-jih kot v letu 1976, za 15 % višji, kot doseženo v letu 1976. opažnih plošč in pohištva. Produktivnost pa je najvišja tudi v TOZD Boh. Bistrica, kar je posledica uvajanja WF normativov v oddelku pohištvo. D. P. PO TOZD pa je naslednje: Povečanje plana po enankih K-jih Povečanje produktivnosti TOZD Boh. Bistrica 121 % 10% TOZD Rečica 111 % 4% TOZD Mojstrana 103 % 2% TOZD Podnart 107 % 0% DO LIP 115 % 7 % Vrednotenje DN v oddelku pohištvo v TOZD Bohinj Glede na precejšnje število pritožb na ocenitve DM v oddelku pohištvo v TOZD Bohinj in glede na to, da je v pritožbah izraženo mnenje, da so vrednosti DM, ki jih je ocenil Biro za industrijski inženiring (Bil) višje od obstoječih, smo napravili naslednjo analizo. Kot prvo naj omenimo, da je Bil v oddelku pohištvo uvedel WF normative (norme po vnaprej določenih časih) in opravil ocenitve DM. Cilj te akcije je bil naslednji: — natančno obvladanje tehnoloških zmogljivosti, ja za ocenitev delovnih mest. Bil je pri ocenitvi DM izhajal iz točkovne metode z razponom od 5 do 110 točk, ki se jih združuje po 5 skupaj v 22 grup dela. Grupe dela, ki jih je 22, ne moremo kar enostavno enačiti s kategorijami, ki jih je 19 in ki so bile veljavne za obračun OD do 1. 7.1976. Da lahko primerjamo grupe dela oz. ocene po Bil z obstoječimi ocenami, smo pripravili grafikon, ki prikazuje, kako pretvorimo oceno DM po Bil v obstoječi sistem ocen DM, ki velja za celotni LIP. V grafikonu nam prva in druga skala po Bil skoraj v celoti nižje od obstoječih ocen DM. Največja razlika je prav pri DM upravljala osnovnih in zahtevnejših obdelovalnih strojev, dočim na ocene DM upravljalcev enostavnih strojev in DM pomočniki pri strojih približno enake našim ocenitvam. Samo sedem DM je Bil ocenil višje od obstoječih naših ocen, in sicer: DM nana-šalec laka, spajalec širin, zama-skar, pomočnik nanašalca laka in brusilec laka. DM nanašalca laka je nerealno visoko ocenjeno. Za ostala DM pa bomo predlagali določene korekture. — dvig produktivnosti, — nagrajevanje po delu. Ali obvladamo proizvodne zmogljivosti? Ali smo dvignili produktivnost? O tem še ne moremo dati dokončne ocene. Kaj pa nagrajevanje, ali se nagrajujemo po delu? Poglejmo naslednja grafikona. Bil je ocenil 48 delovnih mest v oddelku pohištvo, in sicer od delovnih mest pomočnik pri strojih, ročni dovrševalec, upravlja-lec osnovnih in zahtevnih strojev, izmenovodij in oddelko-vodje. V okviru oddelka je bila imenovana tudi posebna komisi- prikazujeta kategorije in obstoječe veljavne točke, ki predstavljajo spodnje in zgornje meje posamezne kategorije. Na tretji in četrti skali pa so nanešene grupe dela in točke po BIL Najmanjše število točk 5 po Bil ustreza našim 100 točkam in najvišja ocena 110 točk po Bil ustreza našim 422 točkam. Drugi grafikon pa prikazuje obstoječe ocene DM v oddelku pohištvo in ocene istih DM, ki jih je napravil Bil. Polna črta nam predstavlja obstoječe veljavne ocenitve DM, prekinjena črta pa nam predstavlja ocene Iz ugotovitve analize že lahko odgovorimo, ali se nagrajumemo po delu ali kako drugače. Če vzamemo ocene DM po Bil za pravične in kot osnovo za nagrajevanje po delu, potem je nagrajevanje po obstoječih ocenah DM nepravično in nismo nagrajeni po delu, vendar ne v smislu, da premalo zaslužimo, kot vedno tarnamo, temveč v smislu, da preveč zaslužimo. Ne moremo se strinjati, da je po ocenah DM po Bil minimalna razlika med DM, ki zahtevajo kvalifikacijo in med DM, ki je ne zahtevajo. Npr. Razlike med oceno DM brusilec na brusilnem kolutu in skoblarjem na štiristranskem skobelnem stroju je 16 točk in med kontrolorjem mehanske obdelave samo 10 točk. DM, ki zahtevajo večjo strokovnost, so prenizko ovrednotena ne le v oddelku pohištva, temveč v celotni delovni organizaciji. Pri primerjanju ocen DM z Bil ocenami smo zelo neobjektivni. Ko se pritožujemo na ocenitev, imamo v mislih samo DM, ki jih je Bil ocenil višje od obstoječih naših ocen, ne zahtevamo pa znižanja za tista DM, ki jih je Bil ocenil nižje od obstoječih ocen. Ko vrednotimo DM, ne smemo gledati samo DM enega oddelka (pohištva), upoštevati moramo vsa DM v TOZD oziroma v celotni delovni organizaciji. Šele iz pregleda nad celoto lahko dajemo objektivne ocene. Končno se moramo zavedati, da je izhodiščni nižji OD 60 % poprečja v gospodarstvu v SRS in za leto 1976 znaša to 2.040 din. Najnižji OD ne izvira iz nedelavnosti, temveč iz najenostavnejšega dela. Pot do višjega OD ne vodi skozi pritožbe in primobe na ocenitev DM. Ocene DM smo obravnavali in usklajevali na javnih razpravah ter jih potem 1.7. 1976 na zboru delavcev sprejeli in potrdili s podpisom. Seveda dopuščamo utemeljene korekture posameznih delovnih mest, če te ne vplivajo na krivuljo OD v okviru celotne delovne organizacije. Krivulja OD je definirana z ocenitvami DM in to so ob tolikih razpravah medsebojno dokaj usklajene in sedaj pol leta po sprejemu ocen DM je nemogoče, da bi se kateremukoli DM glede ocenitve godila objektivna krivica. Ne moremo dovoliti, da bi se pripombe na ocenitve DM sprevrgle v splošno pritoževanje, češ pripombo naj napišem, mogoče pa bo le kaj. Višji OD bomo dosegli z boljšim in racionalnejšim delom, saj več kot ustvarimo ne moremo deliti. Z večjo realizacijo bomo dosegli večji dohodek in tako bo tudi več denarja za OD in za povečanje vrednosti točke, kar je prava in poštena pot do višjega osebnega dohodka. S. M. Sestanek s štipendisti Kot ostala leta smo tudi letos sklicali sestanek s štipendisti naše delovne organizacije. Sestanek smo organizirali 31. januarja 1977 v sejni sobi skupnih služb na Bledu. Od 24. povabljenih se je sestanka udeležilo 18 štipendistov, ostali so izostanek opravičili. Namen vsakoletnega sestanka med šolskimi počitnicami je, da se pogovorimo o uspehih in problemih, ki jih imajo pri učenju. Posvetu je prisostvoval tudi direktor, ki je navzoče najprej seznanil z razvojem delovne organizacije od ustanovitve pa do danes. Podal je tudi pregled poslovanja delovne organizacije v preteklem letu ter plan in predvidevanja v letošnjem letu. Seznanili smo jih še s potrebami po kadrih in jim predočili štipendijsko politiko podjetja. Po sestanku smo se odpeljali v Bohinjsko Bistrico, kjer smo si ogledali proizvodnjo TOZD-a »Tomaž Godec«. Blaževič Sklepi samoupravnih organov Svet za delovne norme (25.1.1977) 1. Pri ponovni obravnavi pritožbe na normativ za širinsko spajanje na stroju Torwegge je ugotovil, da je izračun normativa pravilen, vendar se čas izdelave zaradi preseganja ostalih DM v oddelku plošč korigira za 11 %, kar znese 0,0580 h/kom. Ponovno je pregledal tudi pritožbo na normo DM izdelava čelnih in stranskih letev in sklenil, da je podlaga za ugotovitev normativa količinsko stiskanje plošč. 2. Na predlog TOZD Podnart je sprejel sklep, da se v žagal-nici Podnart za zimsko obdobje december—marec časovni normativ poveča za 10 %. 3. Sprejel je sklep, da se v slučaju obratovanja polovične izmene pri razrezu hlodovine v oddelku žaga normativ opravljenega dela množi s koeficientom 1,176, vendar samo za tiste dneve, ko so obratovali pol izmensko. 4. Sprejel je predlog kovinskega oddelka TOZD »Tomaž Godec« za 10 % povišanje norme pri izdelavi dalmatinskih nasadil, kar pa velja samo za delavca, ki se v seriji uvaja. Serija je velika maksimalno 3000 kom. 5. Sprejel in podaljšal je normative v TOZD »Tomaž Godec«, Rečica, Podnart in Mojstrana. 6. Sprejel je še sklep, da je potrebno pri vsakem novem izdelanem normativu napisati in pristojnim osebam oddati točen opis dela, ki ga zajema normativ. Tega se morajo natančno držati delavec, mojster in vodja oddelka. Odbor za MRDZD DSSS (27.1. 1977) 1. Na predlog prodajnega sektorja je sprejel tov. Antona Sedlarja v dopolnilno delovno razmerje za določen čas z nepolnim delovnim časom (4 ure dnevno) do 31. 12.1977. Konferenca aktiva mladih v TOZD Rečica Dne 7. januarja smo se zbrali mladinci TOZD-a Rečica na konferenci. Od 68 mladih, se jih je konference udeležilo 29 in pa tov. Knaflič. Dnevni red konference je bil naslednji: 1. Izvolitev novega predsedstva in članov 2. Izvolitev podpisnika za hranilno knjižico 3. Razno. Kot dodatni točki k dnevnemu redu sta bili še: — izbor kandidatov za kviz in — določitev kandidatov za mladinsko politično šolo. Volilna komisija je predlagala novo predsedstvo in razrešila staro. Novo predsedstvo sestavljajo: — predsednik: Antunovič Matjaž — sekretar: Šamija Marija — blagajnik: Svenšek Jožica ter dva člana predsedstva: Ješe Niko in Koren Franjo. Prav tako smo izvolili komisijo za šport, ki bo delala v sestavi: Kotnik Franc, Krivič Dje-vad, Cupar Zvonko, Bonča Valter in Knaflič Marjan. Za podpisnike za vlaganje in dvig gotovine iz hranilne knjižice so bili predlagani in potrjeni: predsednik, sekretar in blagajnik. Pod dodatnimi točkami smo se posvetovali o prijavi na kviz, ki bo organiziran ob 40-letnici prihoda tov. Tita na vodstvo ZK. Odločili smo se, da prijavimo ekipo, ki jo sestavljajo: Šamija Marija, Valant Darko, Hikel Bruno, Petkoš Alojz, Kotnik Franc in Čop Toni. Še vedno pričakujemo gradivo, ki nam ga bo poslala Občinska konferenca ZSM Radovljica. Občinska konferenca nam je poslala dopis za mladinsko politično šolo. Zavedamo se, da moramo biti poleg dobrih delavcev tudi samoupravljalci in se udejstvovati v družbenopolitičnih organizacijah, zato smo se odločili, da pošljemo v politično šolo sedem mladih, in sicer so bili predlagani in tudi potrjeni naslednji mladinci: Svenšek Jožica, Šamija Marija, Terpinc Bojan, Krivič Djevad, Koren Franjo, Ješe Niko in Petkoš Alojz. Nadalje smo se odločili, da se uvedejo članske izkanize in se mesečno plačuje članarina v znesku 10.— din, ki se bo odvajala neposredno od osebnega dohodka. Ob zaključku konference nas je pozdravil tudi tov. Knaflič, ki je apeliral na vse, naj izvršimo naloge, ki smo si jih zadali. Bolj bi se morali udejstvovati v športnih tekmovanjih in tudi izbrati ekipe, ki naj bi nas zastopale. Poleg tega pa se moramo usposabljati in izobraževati ob delu, na političnem področju in si s tem pridobiti znanje za delo v družbenopolitijnih in samoupravnih organih. Ob zaključku smo sklenili, da se bo sestalo predsedstvo in izdelalo program dela za leto 1977. Le-tega bomo potem vsi skupaj pregledali ter predlagali še even-tuelne spremembe in dopolnit-nitve. Dogovorili smo se tudi, da se bodo sestanki vršili samo v prostem času. Šamija Marija Sindikalna konferenca v Mojstrani V petek, 14. januarja, je bila v TOZD Mojstrana letna konferenca OO sindikata. Konference se je udeležil tudi predstavnik Občinskega sindikalnega sveta Jesenice tov. Sandi Kotnik in predsednik IO KOO sindikata ing. Štefan Banko. Udeležba je bila polnoštevilna, saj se sleherni član našega kolektiva zaveda, kakšno pomembno vlogo ima prav OO sindikata. Po otvoritvi in izvolitvi delovnega predsedstva je predsednik OO organizacije sindikata podal letno poročilo za leto 1976. V samem poročilu je zajel vse spremembe in novosti, ki so nastale v preteklem letu. Sprejet je bil Zakon o združenem delu, kar je temelj za nadaljnje razvijanje delavskega samoupravljanja. Ta zakon daje delavcu, posebno še neposrednemu proizvajalcu več pravic za odločanje. Toda ne smemo pozabiti, da so s pravicami povezane tudi dolžnosti slehernega člana naše socialistične družbe. Vedeti moramo, da so proizvajalna sredstva družbena last, samoupravno odločanje pa je temelj nadaljnjega razvoja. Naša DO se je znašla v težki situaciji v mesecu aprilu, ko je bil sprejet zakon o zavarovanju plačil. To je povzročilo precej težav, kajti kupna moč je padla in realizacija je bila v tem mesecu pod planom. V naslednjem mesecu pa se je stanje že izboljšalo. Vse to smo dosegli z vztrajnim delom in veliko aktivnostjo celotnega kolektiva. Ena od omembe vrednih akcij je tudi ta, da smo pokazali veliko solidarnost prizadetim v Posočju. Ta akcija je lep primer humanosti in borba za obstoj slehernega člana naše socialistične družbe. V okviru DO pa smo tudi razpravljali, da ljudem še danes niso zagotovljene osnovne človeške pravice. Eden od teh prime- rov je na Slovenski Koroški, kjer je slovenska beseda postala vprašanje sedanjega časa. Naša socialistična družba, kot nosilka neuvrščene politike odkrito zavrača taka dogajanja. Gojimo politiko miroljubne koeksistence med vsemi narodi. Vsak narod ima pravico, da si kroji usodo sam. Ugled naše države in politike ter našega predsednika TITA je v svetu zelo velik. Vemo pa tudi, da ta politika mnogim ni všeč. V poročilu je bilo podano, da je premalo športnega udejstvovanja. Predvsem naj bi podprli tiste panoge športa, kjer bi bilo množično udejstvovanje. To se pravi, da bi bile prioritetne tiste panoge, kjer bi bila možna udeležba vsakega člana kolektiva ne Dne 25. januarja 1977 je imelo sestanek predsedstvo aktiva mladih delavcev TOZD Rečica. Na dnevnem redu so bile naslednje točke: — preimenovanje organizacije, — program dela, — sestava poročila za sindikalno konferenco, — razno. Aktiv mladih delavcev se je .preimenoval v osnovno organizacijo ZSM LIP BLED — TOZD Rečica. Ob sestavi programa dela je bilo podanih veliko predlogov, katere smo večinoma tudi sprejeli. Naše delo naj bi slonelo na udejstvovanju v raznih športnih tekmovanjih, v mladinskih delovnih akcijah in podobno. Poleg tega naj bi se z znanjem, pridob- glede na starost in spol. Vključili naj bi še sankanje, kar bi seveda še popestrilo vsa sedanja tekmovanja. Na vseh prireditvah ugotavljamo, da se ženske zelo slabo udeležujejo raznih tekmovanj. Torej, morali bomo nekaj ukreniti tudi na tem področju. Po razpravi na poročila pa je ing. Banko Štefan dejal, da je bilo leto 1976 zelo razgibano in da smo lahko zadovoljni ob tolikih uspehih, ki smo jih dosegli. Ena od glavnih akcij je bila ta, da smo v Posočju med prvimi postavili 2 montažni hiši, ter dokazali, da kljub svojim težavam lahko pomagamo ob raznih elementarnih nesrečah tudi drugim. A. Noč 1 jenim v političnih šolah in seminarjih, udejstvovali v družbenopolitičnih organizacijah. Domenili smo se, da se bomo udeležili vseh prireditev in tekmovanj v okviru delovne organizacije in občinske konference. Organizirali bomo delovno akcijo v Posočju (eno izmed prostih sobot), za popravlo planinskih domov v okviru planinske zveze in podobno. Po svojih zmožnostih želimo organizirati ekskurzijo v eno izmed delovnih organizacij našega SOZD-a. Upamo in želimo hkrati, da nam bo ob pomoči starejših v našem TOZD-u uspelo program tudi uresničiti. Sekretar: Šamija Marija Sestanek predsedstva aktiva mladih delavcev TOZD Rečica PREDNOSTNA LISTA PROSILCEV STANOVANJ PREDNOSTNA LISTA PROSILEV DOLGOROČNEGA POSOJILA Z*p' Priimek in ime TOZD št. točk št. čl. št. sob 1. Brane Janez Mojstrana 61 5 3 2. Tomažin Alojz Podnart 61 5 3 3. Cesar Lado Tomaž Godec 57 4 3 4. Mrak Justin Mojstrana 49 6 3 5. Rozman Valentin Tomaž Godec 48 4 3 6. Toplak Lojzka Podnart 47 3 2 7. Rijavec Marija Rečica 46 4 3 8. Starič Ivana Rečica 45 6 3 9. Gardener Marica upokoj. 45 1 g/1 10. Hadžič Ibrahim Rečica 38 1 g/1 11. Žido Pavla Tomaž Godec 38 4 3 12. Marolt Jože Rečica 37 3 2 13. Petrič Jani Mojstrana 34 3 2 14. Hadžič Fatima Tomaž Godec 32 5 3 15. Sodja Ema Tomaž Godec 32 1 g/1 16. Kneževič Stanislava Rečica 31 3 2 17. Zupanc Franc Tomaž Godec 30 2 g/1 18. Pikon Franci Tomaž Godec 30 3 2 19. Troha Ante Mojstrana 29 3 2 20. Odar Bogomir Tomaž Godec 29 3 2 21. Korošec Milena Tomaž Godec 24 1 g/1 22. Šalamun Matija DSSS 23 4 3 23. Terzič Vera Tomaž Godec 21 1 g/1 24. Langus Ana DSSS 21 3 3 25. Hribar Branislava Tomaž Godec 20 1 g/1 26. Sedej Marjeta DSSS 20 2 2 27. Mediževec Edvard Tomaž Godec 18 1 g/1 28. Vidakovič Stjepan Podnart 18 1 g/1 29. Vragolovič Valentin Rečica 17 1 g/1 30. Joham Nada Tomaž Godec 15 1 g/1 Zap št. ' Priimek in ime TOZD Število točk i. Jirasek Zvonko DSSS 75 2. Jirasek Štefi DSSS 71 3. Arh Anica TOZD T. Godec 57 4. Arh Jože, Češnjica 8 Tomaž Godec 51 5. Podlipnik Franc, Polje 33 Tomaž Godec 50 6. Skubin Francka Rečica 50 7. Martin Arh, Bitnje Tomaž Godec 48 8. Ambrožič Jožica Rečica 47 9. Malej Marica Tomaž Godec 44 10. Cufer Zalka Tomaž Godec 42 11. Dobravec Stanko Tomaž Godec 41 12. Žerovc Franc DSSS 40 13. Repinc Anica Tomaž Godec 39 14. Repinc Jože Tomaž Godec 38 15. Žvan Pavel Rečica 37 16. Zavodnik Nada Tomaž Godec 32 17. Smukavec Miro DSSS 31 18. Ravnik Ivan Tomaž Godec 30 19. Lapajne Franc Tomaž Godec 29 20. Luskovec Alojz Rečica 28 21. Podlipnik Jože, Savica Tomaž Godec 26 22. Jeglič Stanko Mojstrana 25 23. Mlakar Marija Tomaž Godec 22 24. Stare Jože, Češnjica 29 Tomaž Godec 21 25. Dijak Nada Tomaž Godec 20 26. Trpine Terezija Rečica 19 novosti iz SOZD - novosti iz SOZD - novosti iz SOZD Obveščanje gozdarjev in lesarjev Bled — Na nedavnem sestanku so se uredniki glasil delovnih organizacij, ki so združene v sestavljeno organizacijo združenega dela gorenjskega gozdnega in lesnega gospodarstva dogovorili za bolj temeljito, vsestransko in kvalitetno informiranje delavcev, ki so zaposleni v delovnih organizacijah. . Ko so sprejemali vsebinsko zasnovo glasila GLG, ki je prvič izšlo pred leti in katerega osnovni namen je obveščati delavce v delovanju kolegijskega poslovodnega organa in o vseh dogodkih, ki so nujno pomembni za vse članice sestavljene organizacije, so poudarili, da bi morali vso skrb posvetili prav informiranju delavcev, njihovim problemom, željam in interesom. Informacije bodo morale biti kvalitetne, izhajati pa iz vseh sredin, zanimive in privlačne. Glasilo naj bi prinašalo novice o pomembnih dosežkih, o prob- lemih in o uspehih medsebojnega povezovanja in sodelovanja, več o sodelovanju izven regije, obveščati pa bi moralo tudi o aktualnih družbenopolitičnih dogodkih in o dejavnosti družbe-nopoltiičnih organizacij v sestavljeni organizaciji združenega dela. Več pozornosti naj bi letos posvetili obveščanju delavcev o novem zakonu o združenem delu ter iz njega izhajajočih novih družbenoekonomskih vprašanjih, temeljito obravnavali probleme, ki zavirajo hitrejši napredek in hromijo čvrstost sestavljene organizacije združenega dela. V treh, štirih številkah letošnjega leta naj bi našel svoj prostor tudi občasni humor, novosti in zanimivosti iz drugih sestavljenih organizacij izven regije. Vsekakor pa mora vsebinska zasnova slediti nenehni aktualnosti in dati besedo delavcev ter njihovim željam, interesom in potrebam. lehničoj muzej Slovenije Bled — Velika, najlepša dvorana v Tehničnem muzeju Slovenije v Bistri pri Ljubljani je namenjena lesnemu oddelku za prikaz lesne predelave. Vendar pa je žal še vedno prazna in ta praznina prav neprijetno učinkuj? na obiskovalca. Muzej je sicer tako skrbno, strokovno in slikovito urejen, da ga je -vredno videti in pogledati in je eden izmed naših zgodovinsko kulturnih biserov. Oddelek žagarstva je na novo urejen, zanimiv in poučen z razstavljenimi žagami, panoji in maketami pritegne strokovnjaka in nestrokovnjaka, ki črpata znanje iz zgodovine in iz nakazane prihodnosti. Tudi gozdni in lovski del muzeja je slikovito opremljen in izoblikovan, tako, da vzbuja zanimanje mladine in odraslih. Muzej je zares ogleda vreden! Zakaj pa je dvorana lesne predelave tako prazna in sicer prav pri tako visoki ravni naše lesne predelave? Prav zato, ker posamezni navdušenci in strokovnjaki, ki jih občutek odgovornosti pred družbo sili v delo, da bi muzeju dali čimveč, le ne zmorejo vsega sami. Največ pa je seveda takih, ki bi mogli in znali sodelovati, pa ne kažejo pripravljenosti za najmanjše prizadevanje in pomoč pri delu. Ob premagovanju težav je vodstvo Tehničnega muzeja predvidelo s planom 1977 skupaj z nekaterimi proizvodnimi sodelavci iz naše stroke tudi ureditev zbirke lesne predelave. Upamo torej, da bomo v letu dni lahko s ponosom obiskali tudi ta del muzeja. Za ureditev muzeja pa je Stimulacija 00 za mesec jaauar 1977 Stimulacija A grupe (neposredno delo) Časovno preseganje časovnih normativov za januar 1977 Oddelek — TOZD Žaga 117,76 Skladišče izdelkov 134,21 Plošče 121,05 Iso-span 119,49 Pohištvo • Kovinski oddelek 135,93 TOZD BOHINJ 121,21 Žaga 119,79 Sobna vrata 120,49 TOZD RECICA 120,26 TOZD MOJSTRANA 125,12 Žaga 114,25 Zaboj arna 130,88 TOZD PODNART 126,30 LIP 121,68 Stimulacija B grupe za januar 1977 TOZD Doseganje plana % Produk- tivnost % Kritje % Stimulacija % Bohinj 77,06 83,56 70,56 105,00 (97,71) Rečica 97,97 102,45 98,89 120,04 Mojstrana 83,31 93,31 68,48 105,00 (102,86) Podnart 56,69 60,87 70,30 105,00 (82,43) DSSS 81,97 88,09 79,72 105,00 (103,74) Stimulacija TOZD trgovina TOZD trgovina Doseganje plan. ostanka dohodka % Stimulacija % Poslovalnica Rečica 112,02 130,00 (132,02) Poslovalnica Zagreb 52,97 105,00 (72,97) Vodstvo 92,83 112,83 potrebno zbrati precej gradiva, pismenega, risarskega, izdelkov in idej za postavitev vernih dokazov naših lesarskih prizadevanj v minulosti in v sedanjosti. Muzejske zbirke naj bi imele iz svetovnih meril takšen pomen: prikaz preteklosti v 60 odstotkih, poučnost v 30 odstotkih in prihodnost v 10 odstotkih. Sodelovanje Izven regije Bled — Članice sestavljene organizacije združenega dela GLG nenehno utrjujejo notranje medsebojne odnose in sicer s posebnimi sporazumi, skladno s sporazumom o združevanju leta 1974. Razvoj odnosov in zakon o združenem delu narekujejo nova izhodišča ter nove skupne cilje. Zato pripravljajo prilagojen in dopolnjen samoupravni sporazum in samoupravni sporazum o temeljih plana za obdobje 1976 do 1980. Med ostalimi cilji združevanja bodo posebno skrb posvetili samoupravnemu in poslovnemu združevanju ter utrjevanju odnosov z drugimi regijami in območji. Za uresničitev teh ciljev je sestavljena organizacija združenega dela GLG že sklenila sporazum po pooblastilu Aera, tovarne celuloze Medvode, z organizacijami gozdarstva drugih območij in sicer za zagotavljanje lesne surovine. Decembra minulega leta so sprejeli sporazum združeno kmetijsko gozdarsko podjetje Kočevje, Gozdno gospodarstvo Ljubljana in Gozdno gospodarstvo Tolmin za letno oskrbovanje tovarne celuloze s 14.000 kubičnimi metri lesa za celulozo iglavcev iz gozdne proizvodnje. Ugotavljajo pa, da je uresničitev samoupravnega sporazuma odvisna tudi od cen in od ustrezno oblikovanih dohodkovnih odnosov. Te odnose bodo podpisniki uravnavali v smislu določil samoupravnega sporazuma o temeljih plana, ki so sprejeta v Sloveniji in po posebnih dogovorih med podpisniki tega samoupravnega sporazuma. Tudi določila o zagotavljanju gradnje gozdnih cest so upoštevana v sporazumu in pa seveda obveznosti uresničevanja etata in obveznost prevzemanja dogovorjenih morebitnih večjih količin, ki bi jih nudila gozdna gospodarstva. Zelo pomemben pa je tudi sporazum, ki je v pripravi o sodelovanju s tovarno pohištva Radomlje in o oskrbovanju te tovarne s surovino — les listavcev — predvsem bukovino iz blejskega in kranjskega območja. Ob začetnih razgovorih so predstavniki delovnih organizacij želeli širše sodelovanje. Predvsem bi tudi tovarna pohištva Radomlje delno pokrivala potrebe proizvodnje pohištva tovarne Alples. Alples pa bo tudi del količine decimiranega lesa iz svoje proizvodnje dobavljal Radomljam, ker so določene kvalitete in dimenzije prav posebno primerne za tisto proizvodnjo. Razširjeno sodelovanje bi zajelo tudi tehnične izmenjave in bi dopolnjevalo asortiman pohištva. S povečano aktivnostjo vseh v sestavljeni organizaciji združenega dela gorenjskega gozdnega in lesnega gospodarstva pa se odpirajo še nove možnosti širšega povezovanja. Pri tem pa ostaja odprto vprašanje povezave proizvodnje s prodajnimi mrežami in drugimi organizacijami v Sloveniji in v Jugoslaviji. Za uspešno proizvodnjo in pravilno poslovno usmerjenost je treba to vrzel čimprej zapolniti. xspr-N pirm nrar\) , rarv rt nhrt n rtrt Y\ Nrtn : • V il/pjl.. rsn >Ja v n ViU/ vil/ Lis-........ ........ ........ .......... j: " „ ©JELOVICA lesna industrija Škofja Loka !\jm vi w hJLd vi u bJjuJ vi/1 tih vi I ../1VI jk. 11 J\ VI J L.- ... r;m~Ti -sfP' .-.v. .v" "■ ptttv: -, VJU7 VIL/ O Mizi n N/ Sl/ H '> i .1 ! ! ! iLZi vjfi/iv n/iN LIP BLED Y h;/\ A v i i i" 'vj L-P '\v.. ' „ . - . . ' . '. . 1 '. ~ ~~. J L:P [/p ruj i/jrrpn ! . s n r> - ■ za uspesno sodelovanje jk-lf pri delovnih naporih na odpravljanju posledic -, I 'h \ >. potresa v Posočju 1976. , p Wv v/ * v/i '.O/i-. s/.-? : '■/ I pj Vi IV i pfTT IVIL/j : \ \ i • \N j ! y ! \ j /j j rtrtHPi J i / 1\ 1 i y\ fCpfppL \J\y i\.J \y\ 'v i P'n f~L