Leto XXXVII Št. 46
Murska Sobota 26. novembra 1987
Cena 350 din
24 kilometrov asfalta
V soboški občini so zelo zadovoljni z uresničevanjem referendumskega programa na področju ureditve cest. Letos je bilo na tem področju storjeno več kot v prejšnjih letih, saj so posodobili kar 34 kilometrov vseh kategoriziranih cest, pretežno občinskih in lokalnih. Na njih so položili blizu 24 kilometrov asfalta, s čimer je opravljena skoraj polovica del iz občinskega referendumskega programa, v katerem je predvideno asfaltiranje na okrog 50 kilometrih občinskih in lokalnih cest.
M. J.
OB PRAZNIKU REPUBLIKE
Vsak praznik se razlikuje glede na vsebino in značaj, razloge in končni namen. Vendar je v tej raznovrstnosti in različnosti marsikaj podobnega. To je najprej priložnost, da odložimo vsakodnevne skrbi, je tudi čas sprostitve, oddiha in nabiranja novih moči za naporen jutrišnji dan. Vsak praznik je tudi trenutek, ko misel poglobljeno išče odgovore na mnoga vprašanja o našem delu,
uspehih in porazih, torej o vsem, kar nas obdaja. Čeravno veljajo nekatere misli za vsa praznovanja, ima vsak praznik vendarle svojo vsebino in zgodovinski pomen.
Od zgodovinskega drugega zasedanja Avnoja, ki ga označujemo kot rojstvo republike, so minila več kot štiri desetletja. To je obdobje velikega truda za družbeni, materialni in duhovni prepo-
VESTNIK
rod naše države. Dosegli smo velike uspehe pri razvoju proizvajalnih sil, izobraževanju, kulturi, zdravstvu in drugih dejavnostih, pa tudi pri materialni in socialni varnosti ljudi.
Vse, kar smo dosegli v teh štirih desetletjih našega vsestranskega razvoja, je v bistvu rezultat velikega truda, odpovedovanja in požrtvovalnosti delovnih ljudi in občanov vseh naših narodov in narodnosti ter njihovega ustvarjalnega dela in pobud.
Avnojski sklepi, ki pomenijo temelj našega družbenega sistema, so po svoji vsebini in razsežnosti dejanje, ki ga narodi in narodnosti naše samoupravne skupnosti upravičeno štejemo med največje v naši zgodovini.
čakujemo. Po izkušnjah pri sprejemu stabilizacijskega programa je malo razlogov za velik optimizem. Ob tem ne bi smeli prezreti dejstva, da program v skupščini ni dobil popolne podpore, kar je bila v preteklosti praksa, niti ne med strokovnjaki, in da po oceni mnogih ta program vsebuje malo novega, kar pa samo po sebi poraja zaskrbljenost pri njegovem izvajanju. Vendar je položaj tak, da je bilo potrebno nekaj storiti, da bi pridobili čas in potrebno moč pri korenitih spremembah. Zato smo dobili vrsto administrativnih ukrepov, še zlasti za cenovno politiko, pa tudi delitev.
V Sloveniji nismo glasovali za protiinflacijski, program, ker smo meniti, da ukrepi niso taki, da bi
NOVA BOLNIŠNICA
DARILO ČLOVEŠKE SOLIDARNOSTI
»Delovni ljudje in občani Pomurja smo končno dočakali svoj veliki dan. Odpiramo kirurški blok pomurske bolnišnice, s katerim končujemo večletno zbiranje sredstev za izboljšanje pogojev zdravljenja, dokaz in spomenik naše človeške solidarnosti in humanosti,« so besede, s katerimi je sekretar republiške konference SZDL in tudi predsednik osrednjega gradbenega odbora Geza Bačič začel slavnostni govor ob sobotni otvoritvi največjega bolnišničnega objekta. v zaokroženem kompleksu v Rakičanu — novega kirurškega bloka.
Za to, doslej največjo naložbo v družbeni standard smo Pomur-
V novi bolnišnici bo delala približno tretjina zaposlenih v Pomurskem zdravstvenem centru. Kirurgija se seli z 11 kirurgi-specialisti in dvema specializantoma, po pet zdravnikov-specia-listov pa imata tudi očesni in ušesni oddelek. Od njih in od vseh zaposlenih Pomurci veliko pričakujemo. »Predvsem pa pri-
ci približno 12 let na različne načine zbirali denar. Kako nujno potrebujemo novo bolnišnico, pa smo še posebej izrazili na dveh
Delegacija iz partnerskega za-hodnonemškega mesta Ingolstadt, kjer še vedno dela več sto Po marcev, je prišla na otvoritev kirurgije z darilom — aparatom za kontrolirano stiskanje udov pri operacijah v brezkrvju, vrednim 10 tisoč mark. Iz klinike v Ingolstadtu so že prej dobili nekaj nujno potrebne opreme. S svojimi prispevki pa so pomagali tudi prizadevni člani slovenskega kulturno-prosvetnega društva Lastovka iz Ingolstadta, pa tudi naši delavci, zaposleni drugod po Zahodni Evropi.
pomurskih referendumih, leta 1976 in 1980, dvakrat smo zanjo namenili enodnevne zaslužke, odstopali obveznice posojila za ceste, darovali namesto vencev, kupovali voščilnice, pripravljali javne prireditve in še bi lahko naštevali. Skupaj s prispevno stopnjo iz dohodka je bilo zbranih 80 odstotkov sredstev, drugo pa so v zadnjih dveh letih gradnje solidarnostno prispevale občinske zdravstvene skupnosti Slovenije. Podatek, da je bilo za naložbo zbranih nekaj čez 3 milijarde 533 milijonov dinarjev pravzaprav nič ne pove, saj je visoka inflacija naredila svoje, realnejša je številka, da je objekt danes vreden okrog 11 milijard dinarjev.
V zdravstveni skupnosti Slovenije smo s simpatijo in pozornostjo spremljali napore pomurskih delavcev in občanov pri gradnji kirurškega bloka. Zato z vami delimo zadovoljstvo in srečo ob tej pomembni delovni zmagi Pomurja in Slovenije v širšem smislu. Razlogov za takšno zadovoljstvi) je več. Eden izmed teh je ponovno izkazana solidarnost med delavci, delovnimi ljudmi in občani naše republike, ki so bili tudi v gospodarsko zaostrenih pogojih pripravljeni pomagati pomurski regiji pri dograditvi tega nadvse pomembnega zdravstvenega objekta. Resda delež solidarnostne pomoči ni bil posebej velik in da tudi sporazumevanje v vseh okoljih ni potekalo z enako stopnjo razumevanja. Še sedaj dogovorjenih obveznosti niso poravnale zdravstvene skupnosti Radovljica, Koper, Piran, Izola in Postojna.
(Iz govora Henrika Pušnika)
čakujemo od zdravstvenih delavcev, da bodo v teh bistveno boljših prostorskih razmerah in ob sodobni medicinski opremi znali ceniti to veliko pridobitev in to potrjevali s kakovostjo zdravstvenih uslug, z večjo strokovnostjo, boljšo organizacijo dela in predvsem s toplim človeškim odnosom do bolnikov,« je ob otvoritvi med drugim dejal Geza Bačič in poudaril, da bo sodobni objekt zahteval tudi več sredstev. Ta naj bi zagotovili z ohranitvijo prispevne stopnje iz dohodka, kar smo doslej namensko dajali za gradnjo. O tem se bo potrebno čimprej odločiti. Vodilo pri tem naj bo, daje vlaganje v zdravje neposredni prispevek k večji produktivnosti in k ustvarjanju več dohodka.
Ob otvoritvi kirurgije so spregovorili še Henrik Pušnik, predsednik skupščine zdravstvene skupnosti Slovenije, Boris Pre-.jac, predsednik Pomurskega medobčinskega sveta SZDL, Peter Schnell, nadžupan partnerskega mesta Ingolstadt, zahvalne bese-
IZ NAFTE BOLJŠI DERIVATI
Napori Ine Nafte Lendava, da se izvleče iz težav, potem ko je bil sprejet sklep, da se ne bo gradila nova rafinerija, so sedaj usmerjeni v proizvodnjo novih izdelkov, zlasti bolj ovrednotenih derivatov iz nafte in plina. Iz plina že izdelujejo metanol in formaldehid, lepila in izolacijske materiale, pri tem pa imajo nenehno težave, saj so cene surovin čestokrat višje kot stane končni izdelek. Iz nafte v
de vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri gradnji zahtevnega objekta, pa je izrekel direktor Pomurskega zdravstvenega centra
Ponovno smo se prepričali, da v tem obmejnem kotičku slovenske in jugoslovanske domovine delajo in živijo čudoviti ljudje, ki dobro vedo, da je za lepši socializem in boljše možnosti zdravljenja potrebno tudi samop-drekanje in združevanje sredstev. Naš rojak, častni občan in ugledni slovenski pisatelj Miško Kranjec bi svojim Pomurcem gotovo še enkrat napisal Povest o dobrih ljudeh! Prebivalci vseh štirih pomurskih občin smo vsa ta leta nesebično prispevali prek II milijard dinarjev za skupno pomursko bolnišnico in tako ponovno okrepili medsebojno zaupanje, se med sabo še bolj povezali in pokazali svojo pripravljenost za tesnejše medobčinsko sodelovanje, kadar gre za skupne potrebe in interese.
(Iz govora Geze Bačiča)
dr. Jože Šumak. Cast za simboličen prerez traku pa je bila zaupana predsedniku delavskega sveta Evgenu Kuzmi. Posebej velja omeniti tudi izviren, kratek, vendar učinkovit kulturni program, v katerem so sodelovali recitatorji, otroci iz vrtca, folklorni skupi-
lendavski rafineriji izdelujejo primarni bencin in kurilno olje. Za prihodnje leto napovedujejo, da bodo izdelovali tudi super bencin, ki ga na trgu primanjkuje. Lendavska rafinerija tehnološko ni usposobljena za takšno proizvodnjo, zato so se povezali z rafinerijo na Reki, ki jim bo pomagala. Primarnemu bencinu iz lendavske rafinerije bo dodajala visokooktanske sestavine za super bencin.
ni iz Beltinec in Lendave, plesna skupina ter godbeniki.
Po kulturnem programu in otvoritvenih nagovorih si je nekaj
tisoč ljudi imelo priložnost ogledati novi objekt. Odhajali so srečnih obrazov z eno samo željo, da ne bi predolgo čakali na preselitev. Ta naj bi bila, po napovedih optimistov, opravljena na prehodu leta.
L Benko
Zaradi cenenosti primarnega bencina so povečali proizvodnjo metanola, ki ga bodo naredili za 20 tisoč ton več, kot so načrtovali, saj gre po ugodnih cenah tudi v izvoz. Na prihodnji seji izvršnega sveta skupščine občine Lendava bodo razpravljali o razvojnem programu Ine Nafte, v katerem je dan največji poudarek novim izdelkom iz nafte in plina.
Jani D.
Pogled v preteklost za našo družbo ni bil nikoli in tudi ne sme biti priložnost, ob kateri bi se izognili današnjemu dnevu in vsemu, kar ta dan prinaša s seboj, tako dobrega kot slabega. Nasprotno, vanj se moramo zazreti zato, da bi resnico o naši prehojeni poti še bolj spoznali in da bi iz nje črpali nove moči za premagovanje težav in ovir, kijih nosi v sebi današnji čas. Zato naj bo pogled v preteklost priložnost, da naredimo obračun vsega, kar smo dosegli pri uresničevanju tistih želja, o katerih so sanjale množice trpečih, ponižanih in izkoriščanih in za katere so mnogi šli v narodnoosvobodilni boj in revolucijo.
Ponosni moramo biti na to, kar so naši delovni ljudje ustvarili, tako gmotno kot tudi duhovno, vendar ob tem ne smemo zamenjati samozavesti s samoljubjem, kar se nam žal velikokrat dogaja. Srečujemo se s težkimi izzivi današnjega časa, s številnimi problemi in težavami, ko naše aktivnosti ne ustrezajo potrebam položaja, v katerem smo, še posebno pa ne potrebam boja za odpravljanje gospodarske in družbene krize, ki se poglabljata. Imamo veliko zakonov, sprejeli smo jasne kongresne sklepe, vendar pri njihovem uresničevanju omahujemo. Nedavno smo sprejeli dolgoročni program gospodarske stabilizacije, s katerim smo se vsi strinjali, vendar pri njegovem uresničevanju nismo prišli daleč.
Nedoslednost pri spoštovanju ustavnosti in zakonitosti, socialistične morale in odgovornosti ter kršenje dogovorov in sporazumov vzbujata upravičeno skrb in nezadovoljstvo vseh naših delovnih ljudi in občanov. O tem so bile te dni v razpravah o protiinflacijskem programu izrečene mnoge kritične besede. Dolgotrajno in neučinkovito zdravljenje vselej poraja dvome o zdravniku, pa tudi o zdravilu, po katerem posega, so bile ugotovitve v razpravah ob programu, ki ga je Skupščini SFRJ predložil Zis. Visoka inflacija, nezaposlenost in padec realne vrednosti dinarja to tudi potrjujejo. Tako smo dobili novembrske ukrepe, ki po zagotovilih Zisa pomenijo kažipot k znižanju inflacije in ustavljanju negativnih gibanj v gospodarstvu. Mnogi se sprašujejo, kaj lahko od vsega tega pri-
nas pripeljali iz težav, v katerih smo. V naših razpravah je bilo danih veliko pripomb, žal jih je bilo le malo upoštevanih. Vendar je bil program v Zvezni skupščini z večino sprejet in ga moramo izvajati. Čas, ki je bil vedno najboljši sodnik, pa bo pokazal, kdo je imel prav. Če bo protiinflacijski program uspešen, nam ne bo žal časa in naporov med javno razpravo.
Pred nami so tudi ustavne spremembe. Naša usmeritev je, da je Jreba krepiti odgovornost republik in pokrajin za svoj lastni in skupni razvoj, zagotovitev delovanja enotnega jugoslovanskega trga, krepitev vloge združenega dela v skupščinskem odločanju ter za učinkovitejše izvajanje zveznih in drugih zakonov. Smo proti širjenju zveznih pristojnosti v vzgoji in izobraževanju, temeljih sistema svobodne menjave dela, pravosodnih organih in usmerjanju dela dohodka kot rezultata izjemnih ugodnosti. V razpravah posebej opozarjamo na nujnost doslednega upoštevanja pristojnosti izvajanja zakonov, za katere so pristojni zvezni organi, in zakonov, za izvajanje katerih so odgovorni organi v republikah in pokrajinah.
Za praznik republike bomo v Pomurju odprli nove objekte. L soboto, 21. novembra, smo predali namenu kirurški blok kot zadnji objekt pomurske bolnišnice. Ta objekt, ki je bil zgrajen s sredstvi pomurskega združenega dela, samoprispevka vseh občanov in solidarnosti zdravstvenih skupnosti Slovenije, pomeni veliko pridobitev za Pomurje in tudi širše. Še enkrat se je potrdila socialistična solidarnost, in to kljub težavnim gospodarskim razmeram.
Naj bodo praznični dnevi tudi priložnost, da odločneje uveljavimo zahteve, da mora delo oziroma njegovi uspehi dobiti tisto veljavo in ugled, ki mu pripadata. I/ mislih imam ustvarjalno delo, ki bo prispevalo h gmotnemu in kulturnemu bogastvu naše družbe ter hitrejšemu odpravljanju obstoječih težav.
Vsem delovnim ljudem in občanom Pomurja čestitam ob 29. novembru — prazniku republike!
Andrej Gerenčer, predsednik skupščine skup, pomurskih občin
aktualno doma in po svetu
televizijskih oddaj ni bilo. To je bil protest zaradi mučenja približno dva tisoč novinarjev, ko so nekaj dni pred tem mirno demonstrirali proti osnutku zakona, s katerim nameravajo v tej deželi omejiti svobodo tiska.
Stabilizacija
globus
»Darilo« za obletnico
Med nedavnim srečanjem med našim sekretarjem za zunanje zadeve Raifom Dizdarevičem in avstrijskim zunanjim ministrom Aloisom Mockom v Gradcu je bilo z naše strani odločno povedano, da je Jugoslavija pripravljena na to, da vprašanje manjšinskega šolstva na Koroškem internacionalizira, v kolikor ne bo vendarle prišlo do razumnejšega predloga s strani Avstrije. Po dolgotrajnih razpravah so se namreč v Avstriji odločili, da bodo s prihodnjim šolskim letom uvedli ločene razrede za nemško in slovensko govoreče otroke. Koroški Slovenci in ugled-
ni avstrijski pedagogi so se doslej zaman zavzemali za to, da učencev v osnovnih šolah ne bi ločevali. Odločitev o ločevanju je pretekli teden potrdi! tudi tripartijski vrh.
Jugoslovanska člana mednarodnega Russellovega razsodišča akademik Vladimir Dedijer in profesor Rudi Rizman sta v zvezi z najnovejšo odločitvijo treh avstrijskih strank obvestila vse člane te ugledne ustanove o njenih skrajno nedemokratičnih in asimilacijskih posledicah.
Predstavnik združenja asistentov celovške univerze dr. Wimmer,
je v zvezi z zadnjimi dogodki glede dvojezičnega šolstva na Koroškem dejal: »Uvedba koroškega pedagoškega modela bo časovno sovpadala s 50-letnico priključitve Avstrije k tretjemu rajhu, kar bo v tujini okrepilo vtis o nadaljevanju arizacije Koroške.«
Za »demokratični forum«
Na septembrskem srečanju madžarskih intelektualcev v mestecu Lakitelek je bilo med drugim rečeno, da sedanji družbeni in politični sistem ne zagotavlja možnosti za izrekanje samostojnega, neodvisnega mnenja. Zato so predlagali ustanovitev demokratičnega foruma, v katerem bi redno odkrito razpravljali o vseh žgočih vprašanjih.
Na Zahodu so sredstva obveščanja ocenila srečanje madžarskih intelektualcev kot shod opozicije, kar je pred dnevi generalni sekretar patriotične ljudske fronte Imre Pozsgay zanikal.
afero
z orožjem
Po skoraj enajstih mesecih je posebna kongresna komisija, ki je raziskovala tako imenovani Irangate — prodajo orožja Iranu in dajanje izkupička od te trgovine nikaragovskim protirevolucionarjem, ugotovila popolno krivdo predsednika Ronalda Reagana za to afero. Skoraj 700 strani obsegajoče poročilo poudarja, da je Reagan dal več neresničnih izjav o tej zadevi, končno pa se je izkazalo, da je vedel veliko več kot je priznal.
Nasprotna od inflacije je. kajpak, stabilizacija. Stabilizacijskega programa, kajpak, leta in leta nismo uresničevali. Umestno je torej, ali bomo zdaj sprejti protiinflacijski program uresničevali. Še bolj zanimivo pa je vprašanje: kako?
Tukajšnji televizijski poročevalci kar naprej preračunavajo učinke povečevanja cen in devalvacije dinarja in nikakor ne morejo priti do pravega izračuna — nekaj je vedno narobe. Kakor je vedno nekaj narobe z izračunavanjem učinkov pisarniških ukrepanj.
Beograjski najnovejši protiukrep poslabšanju življenjskega standarda je povečanje količin tako imenovanega ljudskega kruha za štirideset odstotkov. Pa grožnja zasebnim pekom, da bodo plačali znatno večji davek, če te odločitve ne bodo spoštovali. .Peki pa preračunavajo, od kod jim preti večja škoda — od večjih davkov ali manjšega dohodka.
Delitvena praksa se torej nadaljuje, kot da je vse od dajanja in do bivanja, ne pa od ustvarjanja.
Izjema so občani, ki so si pravočasno omislili vrtičke. Zadnje čase je vedno več vrtičkov tudi okrog beograjskih stolpnic. Ljudje so kajpak izračunali, da jim vrtiček lahko poveča vrednost hišnega proračuna za še eno plačo. Zlasti če so iz delavskih družin, kjer so plače že simbolične, kakor je na primer z delavko beograjskega tekstilnega kombinata, ki je še pred devalvacijo dinarja dobila za plačo komaj čez pet starih milijončkov, čeprav dela v treh izmenah, in sicer pod tempom strojev, ki ne dovoljujejo premora. Mož-invalid sprejema pičlih deset milijončkov invalidske pokojnine in dogaja se, da hčerka zasluži kot oba starša in pravzaprav vzdržuje vso hišo, tako da njej ne ostaja zase, čeprav je zdaj vsega najbolj potrebna.
Takih zgodb je ničkoliko in zato ni nič čudnega, če se povsod širi tako imenovano sivo gospodarstvo — od »šverca do tihotapljenja mamil«, da o drobnih in večjih krajah ne govorimo. Prekupčevanje vseh vrst pa je tolerirano prav zaradi tega, ker dela ni dovolj, in če je že, je malo plačano, poštenje pa nima visoke cene.
Zanimivo je, da tudi vrtičkarstvo nima ravno visoke cene in ga prav tako uvrščajo v tako imenovano sivo gospodarstvo, namesto da bi ga podpirali in organizirali tako, kot se spodobi podpirati pošteno delo.
Namesto tega namreč občine dvigujejo zakupnino družbenemu zemljišču, češ da je treba preprečevati bogatenje občanov, ne da bi imeli za to kakršne koli prepričljive razloge, saj vrtički niso zlata jama, temveč le dodatno delo za sicer že zdelane ljudi, a izkupiček iz tega je hrana, ki jo sami pojedo, velja pa toliko, kolikor v tovarnah premalo zaslužijo, ker so očitno plačani pod ceno.
V takšnem odmerjanju življenja je birokracija nezajezljiva, saj s tem, da ne spodbuja ljudi k ustvarjalnemu delu, zadržuje oblast nad Q njimi — v imenu samoupravljanja!
s Kakor so tukaj izračunali poborniki vrtičkarstva, je v Beogradu cc čez 4000 ha zemlje, ki ni bila še nikdar obdelana, in kar 77.000 ha (Ozemlje, ki je bila nacionalizirana, pa na njej še dolgo ne bodo nič O zgradili, obdelujejo pa je tudi ne, razen če občani sami ne delajo vrtičkov na njej, pa seveda v strahu, da jih bodo jutri pregnali.
UJ	Zakaj je pravzaprav tako? Ker v občinah uporabljajo zastarelo
imovinsko pravno formulo za gospodarjenje z zemljo, ki se izraža v j, . lastninsko-zakupninskem odnosu, pa v imenu socialne skrbi za za-^^kupnike družbene zemlje, čeprav mora imeti zakupec veliko denarja, -.preden lahko začne obdelovati zemljo na tridesetih arih, kolikor daje-W jo v zakup.
Potem pa, če ima ta denar in dovolj sposobnosti za pridelavo po-vrtnine, ga dočakajo inšpektorji, kadar gre prodat ta pridelek. Tako S je, da se tudi lastnikom majhnih počitniških površin zemlje le-te ne Q. izplača dobro obdelovati, pa se kar cela vikendska naselja spreminjajo v »pokopališča slonov«, kakor govorijo starci sami sebi, nemočni, da bi svoje otroke privedli delat na njivico.
Poljedelstvo je še vedno sramotno, čeprav bi lahko dalo zaposlitev vsem nezaposlenim v Beogradu in še marsikomu, saj je neobdelane zemlje več kot Beograjčanov, ki bi jo želeli obdelovati. In tako je menda povsod. Potem pa se čudimo, zakaj ljudje silijo v uradništvo.
Viktor Širec
MOSKVA — Nedavna eksplozija na enem od sibirskih plinovodov je grozila, da bo mesto Ja-kutsk ostalo brez energetske oskrbe. V času eksplozije je bilo v sibirskem Jakutsku 47 stopinj Celzija pod ničlo. Zima pa se je začela tudi v evropskem delu Sovjetske zveze, saj so v Moskvi pred dnevi zabeležili 17 stopinj pod ničlo, medtem ko je v srednjeazijskih sovjetskih republikah izredno toplo.
BUDIMPEŠTA - S 1. januarjem 1988 se bo na Madžarskem za približno osem odstotkov podražilo okrog 80 odstotkov blaga široke porabe. Najbolj se bodo podražile plenice, za 130 odstotkov.
ŽENEVA — Tukaj je pred dnevi okrog 250 Albancev demonstriralo in vzklikalo: »Kosovo republika« ter podobna nacionalistična in separatistična gesla.
LONDON — V hudem požaru, ki je izbruhnil na najbolj prometni postaji londonske podzemne železnice, je umrlo najmanj 50 ljudi.
TRST — »Neznani storilci«, ki so risali kljukaste križe in fašistična gesla, s oprejšnji teden razdejali dom slovenskega kulturnega društva v Podgori pri Gorici. Dom so slovesno odprli pred komaj dvema mesecema.
DŽAKARTA — Malezija bo Američanom ponudila majhen avtomobil, ki naj bi stal od 5500 do 9500 dolarjev. Iz barskega pristanišča so pred dnevi poslali na ameriški trg stotisoči jugo.
LONDON — Na dražbi v londonskem Albert Hallu so športni avtomobil bugatti iz leta 1931 prodali za' rekordnih 5,5 milijona funtov.
ALŽIR — V kraju Berahal na skrajnem vzhodu Alžirije je neka krava povrgla telička z dvema glavama in šestimi nogami. Kmalu po kotitvi sta poginila tele in krava.
KARTUM — V spopadu sudanske vojske z uporniki je bilo ubitih okoli tisoč upornikov.
MOSKVA — Sovjetski obrambni minister Jazov je izjavil, da »zaradi napetega mednarodnega položaja še vedno grozi jedrska vojna«.
AGROKOMERC
VENDARLE V STEČAJ
Zavrnili so komaj izdelan sanacijski program, ki predvideva šest milijard dinarjev za vzdrževanje najpomembnejše proizvodnje. Na tiskovni konferenci sta Božo Martinovič, predsednik poslovodnega odbora združene banke Sarajevo in dr. Mitar Bašovič, član izvršnega sveta povedala, da ni strokovnjaka, »ki bi si izmislil prave podatke«, niti ni razloga, da bi v nadaljevanje celotne proizvodnje vložili kar 25 milijard dinarjev. Izvršni svet BiH pripravlja posebno študijo za celotno območje, ki ga je prizadela menična afera.
SAMO
S PLASTIČNIMI IZKAZNICAMI
ŽARIŠČU
SRBIJO PESTI MARSIKAJ
Največji gospodarski problem republike je nedvomno Metalurški kombinat Smederevo, čeprav se Srbija srečuje še z mnogimi drugimi težavami, je za Privredni pregled povedal direktor Zavoda za družbeno planiranje SR Srbije Mihajlo Crnobrnja. Smederevska železarna ni problem samo z ekonomske in finančne plati, pač pa tudi zaradi postopkov, kako problem rešujemo. Smederevski metalurški kombinat predstavlja namreč skoraj polovico vseh srbskih deviznih zadolžitev (3,3 milijarde dolarjev). Na prvi pogled torej niso čudne zamisli, da bi se srbsko gospodarstvo opomoglo, če bi zaustavilo in likvidiralo smederevski kombinat.
Zvezna republika Nemčija se že dalj časa otepa s črnim trgom delovne sile. Računajo, da je v državi okoli 2,3 milijona neprijavljenih brezposelnih. Nadzor nad temi nameravajo okrepiti tako, da bodo vsi zaposleni dobili posebne plastične izkaznice, varne pred ponarejanjem.
Računajo, da so zahodno-nemški delodajalci s »črnim« delom ustvarili za kakšnih 170 milijard mark prometa, zaradi česar naj bi imela državna blagajna za približno dve milijardi mark škode. Računajo, da bo izkaznica učinkovita tam, kjer je bilo že doslej veliko ilegalno za-
poslenih delavcev, to je v gradbeništvu, prometu in pa v začasnih obratih in izpostavah.
To bi bilo prav gotovo napačno, saj je treba vse dolgove vrniti že do srede devetdesetih let. To pa nikakor ni kratek rok samo za Smederevo, pač pa za celotno republiko, saj pomeni vračanje dolgov tudi manjše možnosti za gospodarstvo, ki bi se moralo v naslednjih letih prestrukturirati. To je še toliko teže, ker je razvoj republike že tako in tako. skrčen, saj se srečujemo z velikimi kapitalnimi naložbami (tja se preliva večji del akumulacije), medtem ko je v Srbiji več kot 300 tisoč brezposelnih, poudarja Crnobrnja. Priča smo torej nakopi-
čenim napakam v preteklosti in sama ukinitev kombinata v Smederevu za Srbijo ne bi pomenila rešitve.
Prav tako pa nadaljevanje naložbe vsaj zaenkrat ne bo prinašalo nobenih večjih finančnih rezultatov, pač pa bo vsaj zaenkrat delovalo v nasprotni smeri. Ino-virani program zahteva 350 milijard dinarjev dodatnega svežega denarja, to pa je celotna pričakovana akumulacija v srbskem gospodarstvu do konca tega leta.
O usodi kombinata bo odločala srbska skupščina, odločitev pa bo težka, saj ne gre za odločanje
Prihodnje leto samo 100
Po vsem tem, kar se sedaj pri nas dogaja, do sredine maja 1988 — dokler naj bi bile cene zamrznjene — ne bi smeli pričakovati, da bi inflacija naraščala kot doslej. Zvezna vlada je tudi v osnutku resolucije o ekonomski politiki države za prihodnje leto potrdila opredelitev, da sta glavna naloga
ustavitev inflacije in ustalitev gospodarskih gibanj. Za inflacijo napovedujejo, da bo »samo« stoodstotna. Iz nekakšnega osnutka zveznega proračuna za leto 1988, ki naj bi znašal 5769 milijard dinarjev pa bi smeli sklepati, da bo inflacija presegla številko 100.
med slabim in dobrim, pač pa med bolj in manj slabim. Smederevo še zdaleč ni edini problem v Srbiji, tudi odnosi med republiko in njenima pokrajinama so prav na ekonomski strani boleči.
Ne gre za to, da se srečujejo z energetskim bogastvom Kosova na eni in energetskim siromaštvom Vojvodine na drugi strani in podobnimi nesorazmerji, pač pa predvsem zato, kako ta nesorazmerja medsebojno in po skupnih planih uskladiti ter prednosti posameznih delov republike optimalno združiti v eno gospodarsko celoto in en razvojni program.
Šibka točka v srbski ekonomiji so tudi nerazvite občine, ki jih je treba hitreje razvijati. Možnosti za hitrejši razvoj zaostalih področij pa so majhne, ker je takih občin veliko, ker velike banke so za vlaganje (skromne) akumulacije v ta področja tudi premalo zainteresirane, in ker je tudi vlaganj iz razvitih delov republike v te občine še vedno veliko premalo.
Velika rana v srbskem gospodarstvu je tudi na nasprotni strani, v predelu, kjer bi pričakovali najmočnejši razvoj, v velikem, milijonskem Beogradu. Delež beograjskega gospodarstva v srbski ekonomiji se že od leta 1975 zmanjšuje, verjetno prav zaradi tega, ker se je prej preveč povečeval (v desetih letih je od 14 narasel na 25 odstotkov), pa tudi zaradi tega, ker se tedaj niso pravilno opredelili za razvojno strategijo. Namesto poslovnega, finančnega, trgovskega centra in
propulzivne tehnološke razvojne industrije se je Beograd razvil v energetski center z veliko naložbami v težko, neperspektivno industrijo in gradbeništvo. Poceni komunalna ureditev, poceni stanovanja in podobno so še dodatno privlačevala nekvalificirane delavce, kar je razvoj industrije, ki tovrstno delovno silo potrebuje, še pospeševalo. Zdaj je naše glavno mesto preveč usmerjeno v energetiko, gradbeništvo, tekstilno in obutveno industrijo, premalo pa v precizno mehaniko, elektroniko, farmacijo, da terciarnih dejavnosti sploh ne naštevamo. Skratka, »prestrukturiralo se je v napačno smer«. To potrjujejo tudi podatki o doslej znanih izgubah, ki so presegli 74 milijard dinarjev, kar je 4,3-krat več kot lani v primerljivem devetmesečnem obdobju.
Beograd zaostaja, zaostaja pa tudi vsa republika. Zelo težko je dati" kratek in jedrnat recept, kako se izvleči iz'zaostalosti, pravi med drugim Crnobrnja, saj je zaostalost kompleksni pojem.
Ne bi smeli pozabiti, da je v Srbiji blizu petina popolnoma nepismenih, 40 odstotkov pa je takih, za katere bi lahko rekli, da so pismeni samo formalno. Za izhod iz zaostalosti namreč niso potrebne samo stopnje rasti, tudi ne samo prepotrebno zmanjšanje administriranja in bolj kakovostno delo, pač pa republiško gospodarstvo s skrajnega roba evropske razvitosti lahko na dolgi rok potegne samo usmeritev v tehnološki razvoj, ki pa zahteva tudi ustrezno izobražene in strokovne kadre.
STRAN 2
VESTNIK, 26. NOVEMBRA 1987
od tedna
MURSKA SOBOTA — Sestaviti je treba listo čakajočih na opravljanje pripravništva. To je eden zanimivejših sklepov z zadnje seje predsedstva mladinske organizacije, kjer so razpravljali o socialni politiki in romskem vprašanju. Tudi pri slednjem mladinci (kot se zanje spodobi) predlagajo izvirno pot: želijo namreč ustanoviti komisijo, ki se bo posebej ukvarjala zgolj z romskim vprašanjem.
MURSKA SOBOTA — O uresničevanju socialnovarstvenih pravic so delegati občinske konference frontne organizacije razpravljali kar dve uri in pol. To je zavoljo vse globlje ekonomske in splošne družbene krize povsem razumljivo. Poleg tega pa je bilo spet slišati veliko kritik na delo skupnosti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za kar naj bi bili (med drugim!) krivi slabi prostori in kadrovske težave.
LENDAVA — Predsedstvo občinskega komiteja ZKS Lendava je na zadnji seji obravnavalo osnutek občinske resolucije o izvajanju družbenega plana v letu 1988 in osnutek republiške,resolucije za prihodnje leto. Člani predsedstva pa so se tudi seznanili s stanjem v delovni organizaciji Ina Nafta in njenimi razvojnimi programi, ki naj bi bili prispevek za izhod iz nezavidljivega gospodarskega položaja.
LENDAVA — Na seji sveta za varstvo okolja so tehtali, ali ugoditi prošnji tozda Poljedelstvo in govedoreja, katerega enota Lendava namerava zgraditi večjo lopo za stroje. Po nekih (prenagljenih) načrtih naj na tem območju ne bi dovolili novogradenj in naj bi se sčasoma ta enota celo izselila iz Lendave. Dokončno se bodo o tem odločili delegati občinske skupščine.
LENDAVA — V Lendavi so se v torek sešli vsi trije zbori občinske skupščine, in sicer najprej na skupnem zasedanju, nato pa še na ločenih sejah. Osrednjo pozornost so namenili uresničevanju republiških in občinskih planskih aktov za srednje in dolgoročno obdobje, sprejeli pa so tudi nekaj novih odlokov. Obširneje bomo o skupščini poročali prihodnjič.
GORNJA RADGONA — V petek, 20. novembra, so se v prostorih Delavske univerze v Gornji Radgoni sestali člani predsedstev občinskih organizacij komunistov, socialistične zveze, sindikatov, mladine in borcev. Skupne obravnave analize izvajanja družbenega plana za leto 1987, resolucije za prihodnje leto ter razvojnih usmeritev ozdov so se udeležili tudi sekretar RK SZDL Geza Bačič, predsednik MS SZDL za Pomurje Boris Prejac, predsednik MS ZKS za Pomurje Bela Banfi ter direktor MGZ za Pomurje Koloman Cigiit.
GORNJA RADGONA — V sredo, 18. novembra, so na seji
izvršnega sveta obravnavali tudi poročilo republiške davčne upra-
ve o delu občinske uprave. Na vse pripombe bo morala občinska davčna uprava odgovoriti v tednu dni, prav tako pa pripraviti natančen pregled plačevanja davkov občanov.
do tedna
KO BO VSAK SAM SVOJ KONTROLOR — TUDI V
POMURJU
»Sprinterice« kakovosti za gospodarstvo
Uporabno vrednost nauka iz anekdote o »hemendeksu« (ocvrtih jajcih s slanino) nizozemskega strokovnjaka za sodobne pristope k obvladovanju kakovosti izdelkov in storitev, spoznavajo tudi v pomurskem gospodarstvu.
Prašič in kura sta se odločila, da gospodarja — ker zgledno skrbi zanju — obdarita. Dolgo sta premišljevala, kakšno naj bi bilo darilo, ko se kura domisli: »Veš kaj! Razveseliva ga za njegov rojstni dan s >hemindek-som<.« Prašič takoj na to: »Prav.« Čez nekaj trenutkov pa se spomni: »A ne, nič ne bo.« * Kura: »Kako da ne? Saj si vendar pristal!« Prašič: »Seveda. Ti boš sodelovala, jaz pa participi-ral.«
Anekdoto nam je po nedavnem posvetu o kakovosti v Moravskih Toplicah za poslovodne delavce pomurskih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti pripovedovala sekretarka Sveta za kakovost pri Gospodarski zbornici Slovenije Zdenka Jurančič, diplomirana inženirka kemije. S prof. dr. Radovanom Andrejčičem, vodilnim slovenskim strokovnjakom za to področje, sta prišla na povabilo Medobčinske gospodarske zbornice Pomurja in soboške raziskovalne skupnosti, da bi tukajšnjim gospodarstvenikom in poslovnežem predstavila, kako do bistveno manj zalog in vračanja izvoznih izdelkov ter do znatno večje konkurenčne sposobnosti in poslovne uspešnosti.
Doseči udeležbo/participacijo direktorja pri izboljševanju kakovosti izdelkov in storitev, je eden temeljnih, na osnovi izkušenj razvitih gospodarstev učinkovitih ciljev gibanja, ki se je začelo v 50. letih na Japonskem in torej prihaja k nam z malone 40-letno zamudo. Bolje pozno, kot nikoli. Če spomnimo, da problemi kakovosti v prvi vrsti zadevajo vodenje in organizacijo dela, medsebojno sodelovanje, usposobljenost kadrov, motivacijo in odgovorno delo posameznih izvajalcev v delovnih procesih, se precej znajdemo v jedru problematike, ki tare pomursko — pa ne le pomursko — gospodarstvo. Katerikoli sistem ali enoto vzamemo, povsod so deklarativno za kakovost in povsod bi radi čim manj zalog po skladiščih in izdelovalnih dvoranah ter čim manj vračanja izvoznih izdelkov. Radi bi bili skratka znatno bolj konkurenčno sposobni in poslovno uspešni, vendar brez celovitega zagotavljanja kakovosti, ki sloni na kontroli, na obvladovanju izdelovalnega procesa in razvoju novega izdelka, ni mogoče napredovati. Gre torej za veliko več kot zgolj za rutinsko
kontrolo; za to gre, da bo vsak delavec sam svoj kontrolor. Tuja in delno že domača praksa pritrjuje ustanavljanju posebnih delovnih oblik — skupin za kakovost, tako na ravni sozda in delovne organizacije kot tozda,'obrata ali delovne enote. Ob siceršnji alergičnosti na pretirano organiziranost, naj pojasnimo, da te oblike — vsaj po organizacijski plati — sovpadajo s krožki za izboljševanje proizvodnje, ti pa z informativnimi, sindikalnimi oz. samoupravnimi delovnimi skupinami.
Ker je v združenem delu Slovenije doslej sprejetih več deset programov za izboljševanje kakovosti — kolikor vemo v pomurskem gospodarstvu ni nobenega — se zdi več kot potrebno in primerno, da je Medobčinska gospodarska zbornica Pomurja v tem pogledu priklicala na pomoč Svet za kakovost pri Gospodarski zbornici Slovenije. Samo pa pomurskim direktorjem, vodjem in kontrolorjem ponovno priporočamo, da sežejo po dovolj upo-
—FRONTNA ORGANIZACIJA SOBOŠKE OBČINE:
SPOZNANJU, DA JE TUDI ROM ČLOVEK, NAJ SLEDIJO DEJANJA
Zadnjo razpravo o družbenem položaju Romov v soboški občini bi v mnogih delih lahko označili-za prevratno, — in to v pozitivnem smislu besede. Zato, ker se je tako romska kot neromska stran (delitev na ti dve kategoriji je sicer nepriljubljena, pa zato v družbeni danosti žal Skoraj nujna) zavedla, da vprašanje vključevanja romskega prebivalstva v življenjski utrip ni zgolj naloga enih ali drugih, pač pa obojih hkrati.
Še večji vtis pa naredi dejstvo, da sta na zadnji seji konferenci soboške SZDL pri tretji točki dnevnega reda (gre prav za romsko vprašanje) razpravljala kar dva »neposredno prizadeta« — Roma namreč: eden iz Vanče vasi in eden s Pušče. Jože Horvat, med drugim tudi član občinske konference mladinske organizacije, je v svoji razpravi, čeprav nenavajen govorniških odrov, prepričal prisotne z naslednjimi besedami: »K vsej romski problematiki bi dejal, da moramo najprej ukrepati v krajevnih skupnostih, kjer ni sodelovanja z romskimi naselji. Priznati moramo, da Rom še vedno nima skoraj nobenih pravic. Vprašanje je, kdaj bodo ljudje spoznali, da je tudi Rom človek z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki jih imajo vsi v naši družbi. Mi pa vedno vidimo le negativne plati, nikoli se ne vprašamo, zakaj je do negativnih posledic prišlo.« Tovrstne misli gotovo bistveno pomagajo k razbijanju stereotipnega mita o romski zaostalosti, nede-
Ob večji proizvodnji manjša akumulacija
Potem ko so v organizacijah združenega dela že pred mesecem dni razpravljali o devetmesečnem gospodarjenju in so zdaj vse aktivnosti usmerjene v reševanje tekočih nalog, so v službi družbenega knjigovodstva pred dnevi pripravili celotno informacijo o poslovanju pomurskega združenega dela, o kateri zdaj že razpravljajo na ravni občin in regije. Poudariti velja, da so se napovedi uresničile, saj se dejanski rezultati bistveno ne razlikujejo od prvih ocen, o katerih so v Pomurju že razpravljali. Praksa je, da uspešnost poslovanja merimo s primerjanjem podatkov v enakih obdobjih, žal pa seje tudi letos zgodilo, da ta primerjava ne daje povsem realne slike poslovanja. Ne bomo ponavljali vseh novosti, ki jih prinaša nov zakon o celotnem prihodku, vendar je dejstvo, da so organizacije združenega dela periodične obračune sestavile v skladu s tem zakonom, nekatere nelogičnosti pa se kažejo predvsem v številkah. Tako je, denimo, po podatkih iz periodičnih obračunov dohodek pomurskega združenega dela porasel v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za 106,2 odstotka, vendar če upoštevamo, da novi zakon omogoča prikazovanje večjega obsega dohodka, kot je bil dejansko ustvarjen, predvsem tistim organizacijam združenega dela, ki so močno zadolžene (možnost pokrivanja obresti za posojila in celotnih negativnih tečajnih razlik iz revalorizacijskih prihodkov), potem je na dlani, da ti podatki ne dajejo prave slike gospodarjenja.
Do konca poslovnega leta ostaja le še mesec dni, v tem času se položaj bistveno ne bo spremenil, potrebno pa je vseeno
rabni študiji Kako celovito obvladovati kakovost/Japonska pot prof. dr. Kaoru Ishikawa, ki je v prevodu Lotarja Kozine letos izšla pri Tehniški založbi Slovenije v Ljubljani in sodi med svetovne uspešnice te vrste. Povsem razvidno se namreč potrjuje, kar nam je dejala inženirka Jurančičeva: »Delna prizadevanja zanesenjakov kontrole so odločno premalo. V zadnjem času nam to dokazujejo svetovne konference/srečanja o kakovosti in dejstvo, da se vodilni mena-žerji največjih firm neposredno vključujejo v te aktivnosti. Ne gre torej za slepo posnemanje, ampak za upoštevanje tujih izkušenj.«
Kaj pa naslovna o »šprintericah« kakovosti za gospodarstvo? O tem še ena anekdota, ki smo jo sicer že večkrat slišali. V džungli se srečata Nemec in Jugoslovan. Opazita tigra, ki jima prihaja naproti. Čim ga Nemec ugleda, si začne naglo natikati >šprin-taricec Jugoslovan debelo pogleda, nakar vpraša: »Kaj ti pa bodo >šprin-tarice<? Misliš, da boš hitrejši od tigra?« Nemec: »To ne. Toda hitrejši bom kot ti in to mi zadošča.« Te >šprintarice< ponuja zdaj zbornica (tudi pomurskemu) gospodarstvu, da se bo opremilo z znanjem za obvlado-
vanje kakovosti.
Branko Žunec
lavnosti in zanikrnosti, o čemer tako radi govorimo. In prav sožitje med obojimi je še vedno temeljni pogoj za ustvarjanje realnih možnosti za izboljšanje statusa Romov, ki je v naši družbi (v vsaki republiki posebej) izrazito neurejen.
Sicer pa za razpravo v celoti velja, da je bila strpna in odgovorna, o medsebojnih obtožbah in valjenju krivde z enega brega na drugega ni bilo ne duha ne sluha. Na seji je med drugimi razpravljal tudi priznani slovenski romolog, dr. Vanek Šiftar.
Kljub podražitvam vlak znatno cenejši
Po številnih prizadevanjih so tudi železničarji dočakali dolgo pričakovano podražitev potniškega in tovornega prometa za 61 odstotkov. To je namreč sprejeto z odlokom zveznega izvršnega sveta, ki velja od 17. novembra. Tako vlaki vozijo že po novih cenah, čeprav železničarji trdijo, da jim najnovejše podražitve' ne rešujejo problemov, pač pa jih kvečjemu omi-Ijujejo. Resda se je železniško gospodarstvo že nekaj časa otepalo z neenakopravnim položajem v primerjavi z drugimi podobnimi dejavnostmi posebnega družbenega pomena, toda višje cene bodo vendarle močno udarile po žepu uporabnikov. Zato je vprašanje, kako bo v prihodnje z rentabilnostjo vlakov, nova tarifa pa ve-
opozoriti na nekatere ugotovitve. Spodbuden je predvsem podatek, da je pomursko združeno delo povečalo obseg industrijske proizvodnje za 2,8 odstotka, kar je močno nad republiškim povprečjem, kjer so zabeležili le 0,3-odstotno rast. Ta rastje v Pomurju že od druge polovice lanskega leta, je pa v letošnjem tretjem trimesečju že opaziti rahlo zmanjšanje. Tudi izvozni rezultati so ugodni, saj je celotni izvoz večji za 12,2 odstotka, na konvertibilna tržišča pa celo za 14,5 odstotka, še naprej pa ostajajo problematične izgube. Število izgubarjev se je v devetih mesecih sicer zmanjšalo, saj je z rdečimi številkami poslovalo le 6 organizacij združenega dela, se je pa močno povečala vrednost izgub. Ta je po devetih mesecih že dosegla 7,5 milijarde dinarjev in je za dobrih 119 odstotkov večja od lanske v enakem obdobju. Brez izgube so v devetih mesecih poslovali v ljutomerski občini, žal pa so tudi v drugih občinah in organizacijah, kjer so imeli izgubo, nemočni, saj so posledica neurejenih sistemskih rešitev.
Naraščajoče izgube se kažejo tudi na akumulacijski in repro-
RESOLUCIJSKO VZDUŠJE V SOBOŠKI SKUP-
ŠČINI
KAJ ZE POMENI RESOLUCIJA?
»Apeliram na vas, da nc zapuščate seje pred koncem, ker bomo v nasprotnem morali poseči po drugih, nepopularnih ukrepih,« je za uverturo v zasedanje vseh treh zborov soboške občinske skupščine minuli četrtek dejal predsedujoči Drago Ružič. Morda je imel v mislih: zaklenili bomo vrata in tako primorali izvoljene predstavnike ljudstva, da ostanejo do sklepnega dejanja — 18. točke dnevnega reda s predlogi, sklepi, mnenji in obvestili.
Naj bo tako ali drugače, še nekoliko »groggy« (omamljeni) od cenovnega udara iz Mikuličeve najnovejše paketne pošiljke je 87 navzočih delegatov (od 142 v zboru združenega dela, zboru krajevnih skupnosti in družbenopolitičnem zboru) bolj ali manj zbrano poslušalo uvodničarja, predsednika občinskega izvršnega sveta Janeza Štotla, ki je skušal počasi in dosledno povzeti tiste dele republiške resolucije za prihodnje leto, ki zadeva zlasti to (soboško) lokalno skupnost. (Izvorni pomen besede resolucija je prav zanimiv. Lahko gre za razvezo ali odlok, za raztopitev, razkroj ali oslabitev ali pa za pisni sklep, kratek sklep, ki izraža v zgoščeni, navadno slovesni obliki odločitev, zahteve ali mnenje večine.) Nekoliko podrobnejša bi morala biti pri kmetijstvu in mnogosrediščnem razvoju, seveda pa ne bo mogla mimo vpliva svežnja ukrepov zvezne vlade na gospodarske in družbene tokove. Razprava o njej naj se kar razmahne, čeprav je še veliko neznank.
Če nihče od delegatov ni bil navdušen, da bi karkoli pripomnil k republiški resoluciji, pa se jih je nekaj oglasilo po nagovoru Vlada Kereca k osnutku občinske resolucije za leto 1988. Delegat iz Beltinec je med drugim menil, da bi morala resolucija glede na že znana dejstva in vložena sredstva bolj konkretno opredeljevati problematiko čistilne naprave in kanalizacije v kraju, pri čemer bi rabili širšo družbeno pomoč. Podobno velja za izkoriščanje naravnih energetskih virov, kot je. topla voda, ki bi jo iz vrtine v Lipi koristili za ogrevanje Beltinec, saj so za to že izločili določena sredstva. Delegatka konference delegacij PZC iz tozda Pomurske lekarne je na osnovi širše (pisne) obrazložitve menila, da bi v resolucijo kazalo vključiti gradnjo druge lekarne v Murski Soboti, ki je bila predvidena že v projekciji prvega referendumskega programa in nato izpadla. Delegat iz Radenskinega tozda Moravske toplice je razmišljal o vlaganjih v terapijo in gradnji novega hotela ter se strinjal, da bi morali v še večji meri izkoriščati geotermalno energijo-
Na četrtkovem zasedanju soboške občinske skupščine so sklenili, da gresta resoluciji oz. njuna osnutka v javno razpravo, poslušali informacijo o spremembi prispevnih stopenj v sisih družbenih dejavnosti ter sprejeli več odlokov in imenovanj.
B. Žunec
Znova je prispeval vrsto tehtnih in izvirnih misli o izboljšanju statusa romskega prebivalstva, pri čemer pa se ni omejil zgolj na romsko vprašanje, pač pa ga je povezal s socialnimi. Pri štipendijski politiki je, na primer, dejal, da ni dovolj, da se zavzemamo za enakopravnost Romov in ostalih, ko se potegujejo za družbeno pomoč pri študiju. Potrebno je še več: štipendijska politika mora biti do Romov še ugodnejša kot do ostalih, saj je njihova izobraženost edina možnost, da prerasejo klasično tutorstvo — s tem
od avtobusa
Ija tudi za prevoz blaga.
Zbrali smo nekaj najbolj Zanimivih podražitev, ki se jim žal ne bomo mogli izogniti tudi v Pomurju. Za zeleni vlak na progi Murska Sobota—Ljubljana boste poslej odšteli 6.887 dinarjev, stara cena pa je bila 4.278 dinarjev, medtem je cena povratne vozovnice kar 11.149 dinarjev (prej 6.925 dinarjev). Za Muro ekspres stane sedaj 3.947 dinarjev (prej 2.452 dinarjev), povratna vozovnica je po 6.123 dinarjev (prej 3.804 dinarje). In kakšna je cena mesečne delavske vozovnice na progi Murska Sobota— Ljutomer? Odšteli boste 9.992 dinar-
dukcijski sposobnosti pomurskega združenega dela. To je letos v poslovni sklad razporedilo le za okrog 15 odstotkov več sredstev kot lani v devetih mesecih, v sestavi delitve dohodka pa se je ta delež v primerjavi z lanskimi devetimi meseci skoraj prepolovil. Sestava delitve dohodka se tako še naprej slabša v škodo akumulacije. kar že zbuja sl rb
Ob vsem tem pa ne moremo še mimo enega podatka, ki prav tako bode v oči. Terjatve do kupcev so se namreč povečale za več kot 152 odstotkov in znašajo čez 96 milijard dinarjev, medtem ko je pomursko združeno delo dobaviteljem dolžno 77 milijard dinarjev. Tako so pomurske organizacije še vedno v položaju upnika, saj terjatve za 20 milijard dinarjev presegajo obveznosti do dobaviteljev. Ce k temu dodamo še naraščajoče zaloge, potem nas tudi ne more čuditi podatek, da je obveznost pomurskega združenega dela za plačilo obresti višja, kot je bila rast celotnega prihodka.
Ludvik Kovač
pa bo milejši tudi zdaj prisoten razredni konflikt.
Sklenemo lahko, da se — vsaj sodeč po mnenju frontne organizacije — Romi lahko nadejajo boljših časov. Pa ne le čez 2600 Romov, ampak hkrati tudi vsi ostali v občini in regiji. Kajti z urejenim življenjem romske manjšine, ki bo vključena v vsakdanji življenjski utrip, bo tudi splošna družbena korist daleč večja. Številne (neizkoriščene) možnosti vsekakor obstajajo.
Bojan Peček
jev (prej 6.206 dinarjev). Za mesečno dijaško vozovnico je treba plačati po novem 4.758 dinarjev (prej 2.955 dinarjev). Za prevoz 20 ton cementa iz Anhovega do Murske Soboje pa bo nujno zagotoviti 281.106 dinarjev (stara cena je bila 174.600 dinarjev).
Že nekaj primerjav z avtobusnim prevozom nas takoj prepriča, da je kljub podražitvam železniški prevoz še vedno znatno cenejši. Za mesečno delavsko vozovnico na progi Murska Sobota—Ljutomer je treba na avtobusu plačati 29.250 dinarjev, na vlaku pa le 9.992 dinarjev, za mesečno avtobusno dijaško vozovnico 14.625 dinarjev, če se peljete z vlakom pa 4.758 dinarjev. Komentarje očitno odveč!
Milan Jerše
GEZA BAClČ OB ODPRTJU KIRURGIJE:
Prevec omejitvenih in administra
tivnih ukrepov
Pomemben dogodek, velika množica ljudi. Ob otvoritvi kirurgije sta bila tako izpolnjena temeljna pogoja, da je slavnostni govornik, sekretar republiške konference SZDL Geza Bačič, opozoril tudi na vrsto družbeno perečih, prav nič slavnostnih dejstev. Mednje v prvi vrsti sodijo vladni ukrepi oziroma splošna jugoslovanska kriza.
»Narodi in občani Jugoslavije smo v teh časih sredi težkih preizkušenj,« je dejal Bačič. »Vse bolj smo zaskrbljeni. Visoka in flacija, padanje življenjskega standarda, neustrezni in neučinkoviti ukrepi ekonomske politike povečujejo nezadovoljstvo in malodušje delovnih ljudi ter zmanjšujejo zaupanje v možnost izhoda iz krize. Na kongresih in mnogih sestankih smo se obvezali za graditev bogatejšega socializma, za več demokracije in humanizma, za tehnološko razvitejšo, inovativno in v svet odprto skupnost.«
Po stališčih slovenske frontne organizacije mora biti protiinflacijski program tak, da ga bodo imeli za svojega prav vsi delavci, obenem pa mora omogočati tržno odprtost, spodbujati ustvarjalnost. Pa sprejeti ukrepi vse to res omogočajo?
»Pred dnevi sprejeti prvi ukrepi v skupščini SFRJ in prvi del ukrepov zveznega izvršnega sveta nam žal ne zagotavljajo, da bo naš spopad z žarišči inflacije in slabim gospodarjenjem grajen na omenjenih kriterijih in tako zares učinkovit. Preveč je omejitvenih in administrativnih ukrepov, ki že doslej niso bili dovolj učinkoviti. Normalni je torej nadaljevati z bitko za ustreznejši program ukrepov. Toda upoštevati je treba, da je bil ta program v skupščini SFRJ sprejet legitimno, hkrati pa se odločneje zavzemati, da preglasovanje v skupščini SFRJ v prihodnje ne bo postala praksa pri odločanju o tako usodnih skupnih vprašanjih. Seveda pa moramo bolj upoštevati tudi velike razlike v naši jugoslovanski skupnosti, ki otežujejo, da bi našli idealne ukrepe ekonomske politike za vse dele Jugoslavije. Zato moramo vedeti, da nas iz krize popelje le skupna volja in pripravljenost vseh za boljše delo in gospodarjenje, povečanje produktivnosti dela in izvoza ter močnejša naslonitev na notranje kadrovske, razvojne in tehnološke moči v vseh organizacijah združenega dela.«
Geza Bačič se je ob obravnavanju aktualnih jugoslovanskih razmer ustavil tudi ob kosovskih težavah in v zvezi s tem ob razpravah za spremembo ustave. Te naj ne bi pomenile krepitev centralistične vloge federacije, hkrati pa so škodljiva pretiravanja, ki smo jim priča tudi v Sloveniji, kjer nekateri v vsaki spremembi vidijo ogrožanje nacionalne samobitnosti.
V zadnjem delu »nekirurške-ga« dela govora je sekretar SZDL spregovoril še o referendumih: »Še naprej moramo dograjevati in razvijati tudi referendume kot demokratične oblike izjavljanja ljudi o vseh najpomembnejših razvojnih in drugih
življenjskih vprašanjih.
Tako
ostajajo samoprispevki tudi v prihodnje pomembna oblika združevanja dodatnih sredstev občanov za zadovoljevanje različnih skupnih potreb in izboljšanje družbenega standarda, saj so jih občani pripravljeni prispevati predvsem zato, ker vedo, da jih ni mogoče pokriti iz drugih virov. Poleg tega nihče ne more mimo ljudi, če to želijo in so po javni razpravi usklajen program pripravljeni tudi uresničiti, o tem odločati brez potrditve ali zavrnitve na referendumu. Gre tudi za to, da je to njihova ustavna pravica, solidarnost pa je in ostaja še vedno naša socialistična vrednota; pa tudi za to, ker še nismo v vseh delih Jugoslavije dovolj bogati in razviti, skupna pripravljenost za iste konkretne cilje v posameznih okoljih pa vpliva tudi na to, da so naše odločitve in dejanja bolj človeška in bolj samoupravna. Naša pomurska bolnica je tudi zgovorna potrditev tega.«
bo p
VESTNIK, 26. NOVEMBRA 1987
STRAN 3
skupščine občin — izvršni sveti — občinske konference SZDL — občinske konference ZKS — občinske konference
ZSMS — občinski sindikalni svpti — občinski odbori ZB NOV
Murska Sobota Gornja Radgona Lendava Ljutomer
čestitajo za praznik republike — 29. november!
PREDSEDNIKI ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA
SKLICUJEJO
17.	sejo Zbora združenega dela
17.	sejo Zbora krajevnih skupnosti
17.	sejo Družbenopolitičnega zbora
Seje bodo
v četrtek, 10. decembra, 1987 ob 8. uru, v veliki sejni dvorani Skupščine občine M. Sobota
Predsednik Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti predlagata naslednji
dnevni red:
1.	Izvolitev in poročila verifikacijskih komisij
2.	Volitve podpredsednika izvršnega sveta in člana izvršnega sveta skupščine občine M. Sobota
3.	Stanje in problematika obrambnih priprav v občini M. Sobota
4.	Poročilo o delu delegatov iz SR Slovenije v Zveznem zboru Skupščine SFR Jugoslavije za obdobje od 15. 5. 1986 dalje
5.	Osnutek odloka o proračunu občine M. Sobota za leto 1988
6.	Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o poračunu občine M. Sobota za leto 1987 (rebalans)
7.	Predlog odloka o sprejetju ureditvenega načrta za melioracijsko območje Gerlinci—Fikšinci
8.	Delegatska vprašanja in odgovori nanje
9.	Predlogi, sklepi, mnenja in obvestila
DELEGATI DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA BODO OBRAVNAVALI 2., 3., 4. in 5. točko zgoraj predlaganega dnevnega reda.
Gradivo za obravnavo 2., 3., 5., 6. in 7. točke dnevnega reda bo posredovano vodjem delegacij, vodjem konferenc delegacij in delegatom Družbenopolitičnega zbora.
Gradivo za obravnavo 4. točke dnevnega reda je objavljeno v Poročevalcu št. 13. 2. 6. 1987.
------LENDAVA-------
Pestro
Izteka se leto, inventure vseh mogočih dejavnosti so pred nami. Oceniti bo potrebno letošnje delo in narediti programe za prihodnje. V Lendavi so na odboru za mednarodne odnose in obmejne stike pri predsedstvu občinske konference SZDL to že storili. Menili so, daje bilo letošnje obmejno sodelovanje dobro, vendar bi bilo lahko še pestrejše, predvsem pa bi se morali večkrat srečavati delovni ljudje in ne samo vodstva. V program za letošnje leto so zapisali, da mora sodelovanje zajeti tudi delovne organizacije. Ta del programa je
obmejno sodelovanje
šele pred uresničenjem, saj gre tu za nekatere oblike gospodarskega sodelovanja. V prihodnjem letu bo, kot kažejo prvi razgovori, obmejno sodelovanje še pestrejše. Lendavska občina bo sodelovala z županijo Zala, posebno z mestno občino Lenti, z Monoštrom v Porabju ter občino in mestom Šarvar. V program sodelovanja bodo zajete družbenopolitične organizacije, šole ter gasilska, kulturna in športna društva. Nekatera od teh imajo stalne stike z društvi onstran meje. Najbolj pestro bo seveda sodelovanje med kulturnimi društvi. Iz
PO,OBLIŽ V KRKO
Krka, tovarna zdravil v Novem mestu, je eden tistih gospodarskih in poslovnih sistemov pri nas, kjer načrtno in sistematično skrbijo za razvojno-raziskovalen in ustvarjalen podmladek. Najbrž so dovolj zgovorni podatki, da so od leta 1970 nagradili 717 raziskovalnih nalog, ki jih je pripravilo natanko tisoč študentov in učencev.
V ZDA že leta 1968
V prošurici, ki so jo izdali ob 17. podelitvi Krkinih nagrad — ob koncu so pod pomenljivim naslovom Krka teče hitreje predstavljeni pomembnejši dosežki razvojnega in ustvarjalnega dela te organizacije z nagradami in priznanji — beremo: »Letos nagrajujemo raziskovalne naloge s področja kemije, farmacije, medicine, kliničnih in predkliničnih raziskav, biokemije, biosinteze, fitokemije, fizike, ekologije, računalniško podprte informatike in drugih ved. Raziskovalne naloge študentov so izdelane na zavidljivem strokovnem nivoju in pomenijo na eni strani prispevke k razvoju znanosti in tehnologije, po drugi strani pa bo večina teh raziskav neposredno uporabna pri Krkinem razvojnem delu. Raziskovalne naloge učencev srednjih šol so prav tako izdelane na solidnem strokovnem nivoju in prepričljivo dokazujejo ^izredno inventivnost in znanje mladih raziskovalcev.«
Med letošnjimi nagrajenci je tudi študentka četrtega letnika farmacije na ljubljanski medicinski fakulteti Rosita Zalar iz Lju-
lendavske občine bodo v prihodnjem letu gostovali na madžarskem: kulturno društvo iz D. La-koša, Čentibe in G. Lakoša. Iz programa sodelovanja v prihodnjem letu naj omenimo tudi podpis pogodbe o izmenjavi letovanj delavcev in delovno srečanje delavk Žene-dekleta. Osnovna šola Drago Lugarič iz Lendave bo še bolj poglobila sodelovanje š Monoštrom, zlasti na strokovni ravni pri učno vzgojnem programu.
Jani D.
tomera, ki je s kolegico Marijo Vidic iz Loke pri Zidanem mostu pripravila raziskovalno nalogo Prispevek k načrtovanju trans-
dermalnega terapevtskega sistema. V obrazložitvi k prvi nagradi je zapisano: »Terapevtski sistemi so kot nove oblike v terapiji vse bolj pomembni. Ena od teh je transdermalni terapevtski sistem, ki sta ga avtorici v nalogi pobliže obdelali. V eksperimentalnem delu sta s pomočjo določanja di-fuzijskega koeficienta oziroma konstante difuzije ugotavljali ustreznost piroksikama za trans-dermalno aplikacijo in z dobljenimi rezultati koristno dopolnili raziskave piroksikama.«
Da bi bili razumljivejši za nestrokovno javnost, smo v pogovoru z Zalarjevo najprej tvegali z vprašanjem: zdi se, kot da bi šlo za navaden »obliž«, ki ni obliž?
»Gre za novo terapevtsko obliko, ki so jo pričeli razvijati v ZDA že leta 1968. Ti terapevtski sistemi omogočajo podaljšano in programirano sproščanje zdravilne učinkovine ter boljšo in racionalnejšo terapijo. Razvili so jih za sistemsko in lokalno zdravljenje, odvisno pač od načina delo
vanja in mesta aplikacije,« je pojasnila.
Za zdaj še v Avstrijo
Kakšne pa so prednosti in pomanjkljivosti tega sistema? »Pritrdimo ga na kožo in se s tem izognemo temu, da bi učinkovina potovala skozi jetra in da bi prišlo do raznih inkompatibilno-sti v organizmu. Lahko zagotavljamo, da bo koncentracija zdravilne učinkovine v organizmu le malo variirala, uporabiti pa tudi moremo zdravilne učinkovine, ki imajo kratek biološki razpolovni čas. Izognemo se ini-cialnemu predoziranju zdravilnih učinkovin in s tem zmanjšamo stranske učinke. Pomembno je, da lahko omogočimo nebolečo terapijo, kar je pomembno zlasti pri otrocih in kroničnih bolnikih. Omogočena je hitra ustavitev delovanja, saj obliž enostavno odstranimo s površine kože. Pomanjkljivosti so v tem, da je za ta način aplikacije le malo učinkovin, ki ustrezajo v vseh razmerah. To so recimo nitroglicerin ali skopolamin. Z ekonomskega vidika so možnosti izdelave skromne, kajti zadeva je izredno draga. Preparate se da z receptom dobiti v Avstriji in to možnost naši državljani s pridom uporabljajo,« smo družno ugotovili. Dodala je še, da se lepilna-plast oziroma obliž utegne slabo pritrditi na nekatere tipe kože in da koža izkazuje slabo propustnost za večino zdravilnih učinkovin. »Doslej razviti transdermalni terapevtski sistemi ali obliži so debeli približno 150 mikrometrov in prekrivajo od 2,5 do 20 kvadratnih centimetrov kože.
Namestimo jih na tiste dele telesa, kjer predvidevamo približno enako debelino kože pri posameznih ljudeh, in s tem zagotavljamo relativno konstantno prekrvavitev. Obliž lahko apliciramo za ušesom (znan preparat je skopoderm), na nadlahti in na
inovadie
prsih (tu uporabljamo predvsem nitroderm). Ker transdermalne terapevtske sisteme apliciramo na kožo, mora biti dober stik z njo, pomemben pa je tudi določen čas nošenja. Sam sistem je sestavljen iz štirih komponent: ene ali več zdravilnih učinkovin, posebne membrane (komponente, ki uravnava sproščanje), nosilnega elementa ali platforme in iz terapevtskega programa.«
Nasvidenje v Bohinju
»S kolegico sva pač sprejeli nalogo iz farmacevtske tehnologije in skušali napraviti kaj uporabnega,« je skromno pripomnila štipendistka Krkinega tozda v Ljutomeru, ki se je očitno povsem zapisala farmaciji. Ali bosta še kaj raziskovali, proučevali v tej smeri, nas je zanimalo.
»Ukvarjali sva se predvsem z difuzijo piroksikama skozi različne tipe membran in pri tem uporabljali različne metode. Izračunavali sva koeficient oziroma konstante difuzije in mislim, da bova v tej smeri napravili še nekaj poskusov. Aprila prihodnje leto se bova s to temo tudi predstavili na srečanju študentov farmacije Jugoslavije, ki bo v organizaciji slovenskih študentov v Bohinju,« nam' je še zaupala Rosita Zalar ter z rahlim oklevanjem pritrdila, da se bo po študiju vrnila v Ljutomer.
Branko Žunec
Portret:
Rosita Žalar (Posn. D. Loparnik)
STRAN 4
VESTNIK, 26. NOVEMBRA 1987
kmetijska panorama
DRUŽBA, KI NI UREDILA KMETIJSTVA, NI UREDILA GOSPODARSTVA
Najnovejši ukrepi Zveznega izvršnega sveta še vedno različno odmevajo predvsem v združenem delu. Čeprav še ni povsem jasno, kakšne bodo posledice vseh teh ukrepov, saj navodila za njihovo izvajanje še vedno prihajajo, že lahko zapišemo, da bodo nekateri prizadeti bolj, drugi nekoliko manj. To velja tudi za kmetijstvo in pomurski kmetijci, ki so že napravili prve izračune, pravijo, da so ti ukrepi prilagojeni jugoslovanskemu povprečju, slovensko in z njim pomursko kmetijstvo, ki je nad tem povprečjem, pa bo zato bolj čutilo posledice vseh teh ukrepov. O prvih odmevih med pomurskimi kmetijci smo se pogovarjali s predsednikom sozda ABC Pomurka Gustijem Grofom.
GLISTI GROF: Moram reči, da delamo šele prve izračune, zato je o celostni oceni vseh ukrepov še preuranjeno govoriti. Dejstvo je, da če so kje cenovna nesorazmerja, potem so gotovo v kmetijstvu in kmetijci smo pričakovali, da jih bo zvezna vlada popravila v našo korist. Žal pa so že prve ugotovitve in prvi izračuni, milo rečeno, skrb zbujajoči, z nekaterimi ukrepi pa že tudi močno zamu-
NA ROB PREDLOGOM STALIŠČ CK ZKS 0 KMETIJSTVU
Zemljo moraš imeti rad
Pred bližnjo sejo Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, na kateri bodo strnili razprave o predlogu stališč CK ZKS o uresničevanju razvoja kmetijstva v naslednjih obdobjih, sta občinska konferenca SZDL in občinski komite ZKS Lendava prejšnji teden pripravila v Črenšovcih javno razpravo. Udeležili so se je predstavniki vodstev obeh družbenopolitičnih organizacij, predsedniki sekcij za kmetijstvo, vodje temeljnih zadružnih organizacij oziroma zadruge, predstavniki družbenega sektorja kmetijstva in seveda tudi nekateri zasebni kmetje. Podprli so predlagane sklepe, v zelo ustvarjalni razpravi pa se je izoblikovalo veliko koristnih predlogov in idej.
Direktor lendavske kmetijske
IZBOLJŠAVA NA KOMBAJNU ŠTEFANA ŠTEFANECA-------- »Njiva čista, vgojno lejko iden orat!«
Naprava je vgrajena pod adapterjem na kombajnu in hkrati zlušči koruzo, poreže koruzna stebla in pripravi njivo za oranje, kar pomeni znaten prihranek pri energiji in času. Avtor tehnične izboljšave Štefan Štefa-nec, avtoelektričar iz Borejec pri Murski Soboti, zaposlen kot vzdrževalec v SGP Pomurje, jo ponuja v serijsko izdelavo kovin-sko-predelovalni industriji.
Dobili smo se v njegovi mini delavnici, pridružila pa sta se nam še vaška funkcionarja — kmeta Evgen Kolmanič in Evgen Sapač. Seveda se je spodobilo, -da neposredno, v živo vidimo demonstracijo inovacije na bližnjem koruzišču, kar se je morda komu zdelo nenavadno, kajti za spravilo koruze je tačas le nekoliko prepozno. Bilo pa je docela v skladu s tistim, kar je o Štefa-necovi »pogruntavščini« izpovedal Sapač: »Ko sem prvič videl, da to namešča na kombajn, me je zanimalo, kako bo delovalo. Šel sem za njim in kaj se je zgodilo? Medtem ko mi je >kukuršče po vujah lejtalo, vidin, njiva čista, vgojno lejko iden orat«. Kaj bi radi boljšega, koristnejšega!?« Kolmanič mu je pritrdil rekoč: »Vsi smo jako zadovoljni, saj nam je bistveno olajšal delo.
Pred tem si je že omislil >tarap<, pripravo za rezanje koruznih stebel, vendar je šlo za dvojno delo: najprej s kombajnom in nato še s traktorjem oz. >tarapom<. Zdaj je
jamo. Nova zaščitna cena pšenice je bila sprejeta prepozno, saj je setev končana in nima več pravega učinka. Ob vseh drugih podražitvah (mineralna gnojila, zaščitna sredstva, pogonsko gorivo) pa ostaja še naprej vprašanje, če je ta zaščitna cena sprejemljiva. Podobno velja za mleko, pri čemer moram dodati, da bodo po novem rejci in mlekarji celo na slabšem. Slovenske mlekarne so že doslej odkupovale mleko po višji ceni kot drugje v državi, saj so za to namenjale dodatna sredstva, in zato zadnje povišanje odkupne cene v Sloveniji ni takšno kot drugje v Jugoslaviji. Hkrati z novimi odkupnimi cenami mleka pa so morali slovenski mlekarji za okrog 20 odstotkov znižati cene mlečnih izdelkov in zato teh dodatnih sredstev več ne morejo zagotavljati. Kot že-rečeno, so vsi ti ukrepi prirejeni za jugoslovansko povprečje, ki je slabše od našega. To velja tudi za kmetijstvo, saj lahko trdim, da je slovensko in z njim pomursko kmetijstvo nad tem povprečjem, zato takšno izenačevanje za nas ni ugodno.
. Kakšne pa bodo posledice v drugih dejavnostih, denimo pri mesu?
GUSTI GROF: Nekoliko se bodo popravile tudi prodajne cene mesa, vendar v Sloveniji
zadruge Jože Vidič se je zavzel za to, da zemljiški maksimum, za katerega se je treba pametno dogovoriti, še naprej ostane zapisan v ustavi. Zdaj so namreč predlogi, da bi ga republike in pokrajini določali z zakoni. Kot dokaz za tako upravičenost je navedel preteklost, ko so bili poskusi, da bi bil zemljiški maksimum manjši kot je zdaj. Tega, kar sprejmemo v ustavo, pa ni mogoče kar tako menjati! Sicer pa je razpravljalec menil, da je skrajni čas, ko morata biti prireja v hlevih in pridelava na poljih na tržišču ovrednotena v dejanski ceni proizvodnje in z ustrezno akumulacijo, saj kmetijstvo ni socialna kategorija.
Jože Magyar, direktor tozda Poljedelstvo in govedoreja Lendava, je opozoril na veliko raz-
mogoče oboje hkrati in to je enkratno.«
Štefanec je bolj redkobeseden. K inovaciji ga je pripeljala večletna praksa pri delu s kombajnom, nekaj podobnega pa je sicer videl v Avstriji. Cernu ne bi kaj takega imeli pri nas, mu ni dalo miru in še bolj je odprl oči
Inovacija je vgrajena pod adapterjem na kombajnu — kaže Štefan Štefanec.
in ušesa med obiski sejmov kmetijske mehanizacije po domovini in tujini. »Kmetje že vedo, kako težko je podoravati koruzje in zato smo se s sodelavci*z podjetja, ki so mi radi pomagali, tem bolj potrudili. Inovacija je nastala v domači delavnici: od zamisli do vgradnje. Material (ležaji, nosilci in podobno) smo dali sami, imel pa sem tudi rezervni adapter.« Malo več časa in denarja bi bilo treba in še marsikaj bi se dalo narediti, smo izluščili resda dokaj obrabljeno spoznanje iz pomenka v Borejcih, ki pa ima neposredno zvezo s Štefanecovo
spet ne toliko kot drugod v državi. Pri nas smo imeli že doslej kakovostno meso višje ovrednoteno, nekatere cene bomo morali zniževati, s sedanjimi pa bomo komaj dosegli raven zaščitnih cen v živinoreji. Vemo pa, kakšne so dejanske
tržne cene, čeprav so še daleč od tistih, ki bi bile za živinorejce spodbudne.
To pomeni, da ostaja kmetijstvo pri primarni delitvi še naprej v podrejenem položaju?
G USTI GROF: Dejal sem že, da vseh izračunov še nimamo, dejstvo pa je, da se bodo podražitve na drugih področjih neugodno kazale tudi v kmetijstvu, akumulacija v tej panogi gospodarstva pa se bo tako prepolovila. Res je, da so panoge v različnem položaju,
parceliranost zemljišč v lendavski občini. Menil je, da ne moremo čez noč preiti na ekonomsko ceno kmetijskih pridelkov oziroma prireje, saj tega delavčev žep ne bi prenesel. Nujno pa je, da kmetijstvo še naprej spodbujamo z raznimi regresi. Izrazil je zaskrbljenost za »generacijski izpad« (kmetov, starih med 35 in 50 leti, je menda zelo zelo malo) in predlagal, da bi družba morala spodbujati tiste, ki so zemljo zapustili in se zaposlili v industriji, da bi se vrnili na posestva. In ker so marsikje hlevi žal prazni, naj bi takim družba dala sredstva za nakup osnovne črede živali oziroma zemljišč. Morda bi vrnitev tudi spodbudili s predčasnim upokojevanjem takih delavcev s kmetov, saj bi na ta način izpraznili delovno mesto za zaposlitev
namero. »Ravno zato sem si omislil to napravo, da bi jo kdo začel serijsko izdelovati in vgrajevati na kombajne. Zakaj ne bi bilo delo kmetov lažje, hitrejše in cenejše! Morda bom na kombajnu še kaj izboljšal,« ni izključil možnosti borejski inovator, na kar se je spet oglasil Kolmanič — v nekoliko robatem, oglatem slogu: »V vasi smo imeli doktorje, inženirje njegove stroke, pa so vsi odšli. Na božjo srečo je vsaj eden ostal doma. Vzemimo samo letošnjo žetev! Doslej smo bili vedno kot trinajsto prase, kar pomeni zadnji, kar se tiče tega opravila. Ko so v Sosednjih vaseh vse poželi, so prišli s kombajni še k nam. Ce letos, ko je divjalo neurje, ne bi bilo Štefaneca in njegovega kombajna, bi na njivah ostalo najmanj 80 odstotkov pridelka in lahko si mislite, kakšna škoda bi nas zadela. Lahko smo mu samo hvaležni.«
Še to smo vprašali štefaneca, če je mogoče njegovo napravo vgrajevati na vse vrste in tipe kombajnov ali samo na Zmajeve, Zemunove. »V Prekmurju je največ Zmajevih kombajnov. Različni so le po velikosti. Princip je isti, naj gre za trirednega, štiri-rednega ali šestrednega. Inovacija je univerzalna«, smo slišali s pojasnilom, da je kombajn, ki ga ima, eden redkih s šestrednim adapterjem za koruzo. Bo inovacija Štefana Štefaneca ostala zgolj v Borejcih?
Branko Žunec
vendar imam občutek, da spet delamo stabilizacijo na račun kmetijstva, kar je, dolgoročno gledano, izredno slabo. Po vseh besedah in obljubah, da mora dobiti kmetijstvo prednost, smo namreč pričakovali, da se bo to tudi uresničilo. Mogoče je vse to samo prvi vtis in najbolj zadovoljen bi bil, če v resnici ne bi bilo tako.
Kakšno je stališče kmetijcev, če se napovedi, ki so bile dane s sprejemanjem ukrepov, ne bodo uresničile?
GUSTI GROF: Morda bo to zvenelo nekoliko subjektivno, vendar moram ponoviti to, kar že ves čas trdim. Pri nas že 40 let pritiskamo na kmetijstvo in pričakovali smo, da bodo sedanji ukrepi bolj v prid temu kmetijstvu, saj imamo tu največ možnosti, da z najmanjšimi napori in tudi vlaganji dosežemo boljše rezultate. Izkušnje v svetu namreč kažejo, da nobena družba, ki ni uredila kmetijstva, ni uredila tudi celotnega gospodarstva. Bojim se, da če se vse to, kar je napovedal Zvezni izvršni svet, v prihodnjih šestih mesecih ne bo uresničilo, bo to imelo zelo slabe posledice. V tem času kmetijstvo sicer ne bo propadlo, vendar, če bodo ukrepi dolgoročno negativno vplivali na kmetijstvo, bo to izredno slabo za celotno
družbo.
Ludvik Kovač
novih, mladih delavcev, po drugi strani pa bi taki povratniki zagotovo znova prijeli za delo na kmetiji.
Kmet in družbenopolitični delavec Martin Lebar s Hotize je ugotavljal, da breme stabilizacije v glavnem nosijo kmetijci, saj so cene pridelkov pod državno kontrolo, nihče pa jih ne vpraša, ali bodo sposobni kupovati iz dneva v dan dražja gnojila, zaščitna sredstva, pa tudi kmetijsko mehanizacijo. V njegovi vasi je, na primer, 70 traktorjev, nasproti temu pa le ena samonakladalna prikolica in en molzni stroj, kar je dokaz, da kmetovalci od dohodkov s kmetije ne morejo drugega kot životariti. Mladi se sicer znajdejo in se zaposle, starejšim pa ne preostane drugega kot da delajo, čeprav često od tega nimajo dohodka.
Dnevno delam po 18 ur, mnogi moji sovaščani pa so zaposleni v tovarni in delajo 8 ur, često pa niti toliko ne. Ko pridejo domov, se vležejo na posteljo ali pa vzamejo v roke časopis ...« je povedal mladi kmetovalec Ivan Špilak iz Turnišča. Sicer pa se je spraševal, čigava je pravzaprav današnja kmetijska zadruga. Dejal je, da ni kmetova, saj — podobno kot delavci v združenem delu — zadružniki lahko odločajo le o določenih zadevah. Menil je, da ne bi smel biti nihče ljubosumen na tistega kmeta, ki dela od jutra do večera, pa ob praznikih, na kmeta, ki širi pridelavo ... Mnogi bi obdelovali še večje površine, iz hlevov bi dajali več živine, ko bi v tem videli večji ekonomski interes. Sicer pa bi kazalo urediti tudi določila v nekaterih predpisih, na primer: kadar bi kmetijski proizvajalec uveljavil pravico do pokojnine, naj bi avtomatično izgubil lastninsko pravico na zemlji in ta naj bi prešla na naslednika. Zdaj namreč mnogi dedki in babice posestva ne prepišejo na svoje (petdeset, šestdeset ali več let stare) otroke, čeprav bi morali biti zdaj lastniki že njihovi vnuki, kar bi bila tudi spodbuda, da bi ostali na zemlji.
Jože Jaklin, kmetovalec iz Velike Polane, je predlagal plačevanje (kmetijskih pridelkov po cenah proizvodnje, saj se cene vhodnih surovin nenehno dražijo oziroma višjim odstotkom kot kmetijski pridelki. »Mnogi izsiljujejo višje osebne dohodke, celo stavkajo. Kaj bi se zgodilo, če bi tudi kmetijci zadržali svoje pridelke in jih ne bi dali na tržišče?« se je upravičeno vprašal. Kot že nekajkrat prej pa je opozoril tudi na »načrtovanje« v družbenem sektorju kmetijstva lendavske občine, ki širi rejo pitancev; nima pa plemenskih krav ...
Š. Sobočan
Rekordni pridelki koruze v KG Rakičan
V letošnjem letu smo v KG Rakičan na požetih 2517,27 ha njiv pridelali 88,06 dt koruze na hektar, osušene na 14-odstotno vlago, kar je naš dosedaj najboljši hektarski pridelek.
Posejane smo imeli nekaj več koruze, vendar smo 54,45 ha koruze prodali za silažo tistim kmetom, ki jih je toča najbolj prizadela. Nekaj več koruze kot smo je imeli posejane za silažo, smo silirali tudi sami.
V tozdu PG Rakičan smo pridelali na 1462,63 ha površin 85,77 dt koruze na hektar in v tozdu PG Lendava na 1054,64 ha površin 91,22 dt koruze na ha, osušene na 14 % vlago.
S tem pridelkom smo zboljšali naš dosedanji najboljši povprečni donos, to je 85,75 dt koruze na ha, osušene pa 14 % vlago, ki smo ga dosegli v letu 1982, ko smo imeli 2193 ha površine koruze za zrno. Tudi lani smo dosegli zelo dober povprečni pridelek koruze, in to 84,54 dt koruze na ha, osušene na 14 % vlago, in to kar na 2824 ha.
V zadnjih letih uporabljamo v pridelavi koruze ameriško tehnologijo, ki predpisuje:
L rano setev
2.	večjo gostoto rastlin; sejemo okrog 15.000 kalivih zrn na ha več, kot se priporoča za sklop za posamezne hibride
3.	močno gnojenje
4.	vrhunsko zaščito pred pleveli
5.	pravočasno opravilo vseh del, in to čim kakovostneje
Letošnja spomlad nam ni omogočila, da bi vso koruzo posejali do 8. maja. V nasprotju z lanskim letom je bila prva in druga dekada maja mokra, tako da smo po 8. maju, ko praviloma ne bi smeli več sejati koruze, posejali skoraj 50 % naših površin koruze. Tako smo sejali koruzo celo do 26. maja, kar je absolutno nepravilno, vendar zaradi premokrega maja prej nismo mogli.
Rana setev koruze ima več prednosti:
— daje večji pridelek
—	koruzno steblo je krajš ein odpornejše proti polegi
—	bolj se koristi zemljiščna vlaga
— daje boljšo koruzo, ker bolj dozori in ima ob dozoritvi manj vlage
Maj in začetek junija je bil tudi hladnejši od normalnih let, zato je koruza v začektu počasi rasla. Šele konec junija in v začetku julija je nastopilo toplo vreme, ki je omogočilo, da si je koruza naglo opomogla. Sredi julija je koruza na lahkih peščenih tleh občutila sušo, na normalnih tleh pa ne.
26. junija je toča močno opustošila Goričko in v nekaj minutah uničila večino pridelka na 14.500 ha površin. Na nadaljnjih 6.400 ha je bila škoda ocenjena na 20 % do 80 %.
Tudi nam je uničila ves pridelek na OE Mačkovci in Grad, večino pridelka na OE Kramarovci in večji del na OE Motvarjevci. Dosti škode je naredila tudi na nekaterih posevkih na OE Martjanci, Le-merje, Topolovci in Tešanovci. Nekaj škode zaradi toče je bilo tudi na OE Benica in Lendava.
Gosto sejemo že vrsto let, vendar nam večja gostota ne pomaga na tistih lahkih peščenih tleh na prodnati podlagi, kijih skoraj vsako leto prizadene julijska ali avgustovska suša.
Zato je rešitev za te površine namakanje. Zaenkrat smo uspeli zgraditi namakalni sistem za 240 ha. Za druga območja, za kater a imamo že prav tako izdelane projekte, pa imamo težave z lokacijskimi dovoljenji. Letos smo imeli sicer od tretje dekade julija, ko je padlo 54,2 mm padavin, kar je 154% od večletnega povprečja, dovolj padavin, saj je v prvi dekadi avgusta padlo 153,8 mm padavin, kar je 529 % od večletnega povprečja. Tako koruze, razen na lažjih tleh, v drugi dekadi julija letos suša ni prizadela. Pač pa so jo v prvi dekadi avgusta spet prizadele nižje temperature. Na srečo se je pozneje otoplilo. Posebno september je bil zelo topel. Pravijo, daje bil najtoplejši v zadnjih 100 letih. Zato je september omogočil, da so srednje rane koruze skoraj pravočasno dozorele in da je na ta način koruza precej nadoknadila zaostanek v rasti. Tako smo letos začeli kombajnirati 1. oktobra, lani pa 22. septembra. Letos je imela koruza povprečno 35,1 % vlage, lani 30,7 %. Letos je imela koruza več vlage zaradi poznejše setve in zradi več padavin kot lani.
Že dolgo koruzo močno gnojimo. Tako smo letos gnojili na ha za:
223 kg čistega dušika, 186 kg P:Os in 240 kg IGO.
Letos smo glede na lani povečali gnojenje s fosforjem in kalijem. Poleg tega smo uporabili na ha še 10 litrov foliar speciala, ki je nadomestil predlani uvoženi complesal fluid 6:12:6, ki ima še določene mikroelemente.
Tudi letos so bili naši posevki koruze brez plevelov, ker smo jih s herbicidi uspeli zatreti.
Razen setve, ki je nismo uspeli pravočanso opraviti, smo vse drugo opravili pravočasno in dobro.
Mi sejemo srednje rane hibride koruze, ki zanesljivo dozorijo. Za poznejše hibride je pri nas med vegetacijo premajhna vsota temperatur. Vemo, da dajo poznejši hibridi boljše pridelke. Da bi delno zmanjšali to razliko v rodnosti, sejemo naše hibride gosto.
Letos mo sejali za zrno samo en hibrid, in sicer pioneer deo, za silažo pa ZP SK 350 in BC SK 492.
Ker smo tudi pri pšenici letos dosegli do sedaj najboljši pridelek, saj je bil na 1802,85 ha površin povprečno na ha 63,54 dt pšenice, osušene na 14% vlago, lahko rečemo, da smo z letošnjimi rekordnimi pridelki koruze za zrno in pšenice zelo zadovoljni in da smo ponosni na dosežene uspehe.
Franc Skledar, dipl. inž. agr.
Srečanje najboljših traktoristov
Pomurski traktoristi že vrsto let sodijo med najboljše v državi, saj vsako leto posegajo po najvišjih republiških in državnih naslovih. Traktoristom in kakovosti obdelave zemlje pa posvečajo posebno skrb tudi v sozdu ABC Pomurka, saj se zavedajo, da brez dobre tehnologije in obdelave zemlje ni moč dosegati visokih pridelkov. V sozdu ABC Pomurka so tudi letos za najboljše traktoriste pripravili sprejem in jim na priložnostni slovesnosti izročili knjižna darila.
Kot je ob sprejemu povedal Štefan Hajdinjak, podpredsednik sozda, posvečajo posebno skrb traktoristom predvsem v Kmetijskem gospodarstvu Rakičan, pa tudi v Kmetijski zadrugi Panonka, medtem ko nekatere organizacije svojih'traktoristov še vedno ne pošiljajo na tekmovanja. Tudi letos so pomurski traktoristi osvojili najvišje republiške in državne naslove, mladi zadružnik Štefan Panker iz KZ Panonka pa se je uvrstil celo na svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto v ZDA.
L. K.
TURNIŠČE: cene pujskov
Ponudba pujskov na sejmu v Turnišču v zadnjem času močno niha, povpraševanje pa tudi ni bistveno večje. Že dalj časa pa držijo cene, saj rejci zahtevajo za par pujskov teže od 15 do 20 kilogramov od 45.000 do 60.000 dinarjev, za težje pujske pa še več.
VESTNIK, 26. NOVEMBRA 1987
. STRAN 5
Praznik republike ponavadi proslavimo s pomembnimi otvoritvami, slavnostmi in drugimi pomembnimi dogodki. Današnji trenutek, tisti politični in gospodarski, je takten, da te slavnosti potrebujemo, če pomembnejše pa je, da potrebujemo ljudi, ki so voljni delati — delati s srcem. Ne zase, marveč zato, da nam bo danes in jutri bolje. Takšnih je malo, a v tem pomurskem koščku domovine je nekaj takšnih. Poiskali smo jih in se z njimi pogovorili o njihovem deiu, odnosu do dela o njihovih pogledih na današnji trenutek, skratka — o njihovem življenju. Tukaj vam jih predstavljamo. Mogoče nam lahko postanejo tudi zgled?
Ko delo postane smisel življenja
Alojz Horvat izolater v Varstroju: V Varstroje-vem tozdu Montaža—Purlen imajo težave z nekaterimi delavci, ki se otepajo dela na terenu. Ni jih malo, ki pravijo, da rajši zaslužijo manj, samo da so doma.
Alojz Horvat, izolater iz Čren-šovec, pa ni bil tak izbirčnež dela, saj je hotel spoznati našo ožjo in širšo domovino in evropske države, zato je bil kot delavec Varstroja kar pet let na zunajpo-murskih gradbiščih. Šele zdaj, nekaj let pozneje, dela v tovarniški delavnici na sedežu tozda v Lendavi.
»Saj ne rečem, da delo na terenu ni naporno, toda nekdo pač
mora tja, saj je naša dejavnost montaža in izolaterstvo. Mlajši delavci se tega dela ne bi smeli otepati, saj, če gre na montažer-ska dela, veliko več zaslužiš, vidiš pa tudi življenje drugje in ga potem lahko primerjaš z razmerami doma,« je povedal Alojz.
Dober delavec, ni kaj! Zdaj, ko dela na programu cevi var-vent in je član skupine delavcev, ki izdelujejo spojne kose za take cevi, pa tudi spojne kose za prezračevalne cevi, ne zasluži slabo. Delo je normirano in večkrat zasluži tudi po 350 tisoč dinarjev mesečno. Taki prejemki pa niso posledica pridnega dela, ampak tudi dela v Dodaljšanem delovnem času. Cesto namreč mesečno dela po 230 ur. Normo navadno preseže za 20 odstotkov.
»Pri takemu delu, kot ga opravljam, sam ne morem veliko postoriti, zato sem član skupine osmih delavcev; dobro se razumemo in si pomagamo,« je na koncu krajšega pogovora na delovnem mestu v izolaterski delavnici povedal sogovornik.
Alojz Horvat je torej eden izmed tistih delavcev Varstroja, ki si dela ne izbira. Sicer pa je še mlad, saj je star komaj 35 let. Prepričan sem, da se ne bi dal dolgo prepričevati, če bi se pokazala potreba, da bi morali na teren tudi tisti, ki so si nekako že »izborili« ugodnost do dela v delavnici. Nikakor pa ne morem razumeti tistih, ki so rajši brez cvenka, samo da jim ni treba veliko delati.
Milan Horvat samostojni inšpektor Uprave za notranje zadeve v Murski Soboti: Z 31-letnim Milanom Horvatom sem se imel večkrat priložnost srečati, saj je zelo aktiven tudi v krajevni skupnosti Lendavska, kjer živi. Sicer pa so mi na njegovem delovnem mestu vedeli povedati o njem vse najboljše, saj je izredno prizadeven delavec, zato ga imajo radi. Med drugim so mi povedali, da je z odliko končal kadetsko šolo v Tacnu, da je od leta 1974 zaposlen v organih za notranje zadeve v Murski Soboti, najprej kot miličnik, leta 1981, ko je tudi končal višjo šolo za notranje zadeve v Ljubljani, pa je postal pomočnik komandirja postaje milice v Mur-
ski Soboti. Pohvalno pa je tudi to, da je v letih 1981 — 1985 ob delu končal pravno fakulteto.
Ko sem tovariša Horvata vprašal, kako gleda na sedanje gospodarske in družbene razmere v naši družbi, je iz izgovorjenih besed vel neprikrit optimizem. »Z dokajšnjo mero optimizma gledam tudi na najnbvejše ukrepe zveznega izvršnega sveta in uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Če bi se namreč vsi držali jasnih usmeritev, bi se lahko izognili marsikateri težavi. Žal se v praksi ne obnašamo vedno tako. Po mojem mnenju se mora pravilen odnos do dela kazati predvsem v tem, da si vsak na svojem delovnem mestu prizadeva čim bolje opraviti svoje delo. To pa je v prvi vrsti povečanje storilnosti in čim boljši izkoristek delavnika.«
Poleg tega mi je še povedal, da je nagrajevanje po delu in rezultatih dela v združenem delu različno urejeno. »Z nagrajevanjem v mojem delovnem okolju sem zadovoljen, saj se upoštevajo razni kriteriji pri ocenjevanju delovnega prispevka slehernega posameznika. Morala, o kateri veliko govorimo, pa je odvisna od razvoja družbe, ki se nenehno spreminja!«
Cilka Zadravec vodja gospodarsko-finančnega sektorja DO Tehnostroj: Težko bi verjeli, da delavci in vodstvo kolektiva predlagajo sodelavca iz t. i. režije med peščico tistih, ki bi jih imenovali — dobri delavci. Ko sem povprašal na Tehnostro-ju, koga predstaviti — čeprav bi si zaradi zgodovine zadnjih treh let takšno predstavitev zaslužil ves kolektiv — so soglasno in takoj imenovali dva. Ena od njih je Cilka Zadravec. Iz daljšega pogovora o njenem delu in pogledih na delo smo izbrali le nekaj krajših odlomkov:
»Sama ne vidim razlike med mojim delom in delom nekoga v I
proizvodnji. Res je, da moje delo ni fizično, je pa zato toliko odgovornejše in prav toliko naporno kot vsako drugo. Delo sprejemam kot. delo in nimam se za kakšnega drugačnega delavca, kot so vsi v našem kolektivu. Delo pa — kakršno koli naj si že bo — je odvisno od delovnih navad, osnova za pridobitev delovnih navad pa je vzgoja vsakega posameznika. Pri nekaterih so delovne navade privzgojene že doma, predvsem v takšnih okoljih, kjer
je mlad človek poleg šole moral delati na polju ali kjerkoli drugje, delovne navade pa se dajo privzgojiti tudi v kolektivu, če vlada med delavci razumevanje in če si vsi složno prizadevajo za skupni cilj — s svojim delom zagotoviti nemoteno proizvodnjo, dobre poslovne rezultate in uspešnost kolektiva. Velika motiviranost za delo — boljše in stro-kovnejše — bi lahko bil tudi občutek, da ko odhajaš v pokoj, ne boš ostal odrezan od kolektiva, da te ne bodo povabili k sebi le ob obletnicah ali proslavah, ampak bi tvoje izkušnje, spoznanja in pripadnost kolektivu izkoristili tudi pozneje. Danes pa je še vedno žal drugače. Sama vem, da bom, dokler bom lahko delala, delala tako kot doslej: vestno, natančno in takrat, ko bo potrebno delati, ne glede na uro ali obseg dela.«
Maks Zabavnik
(strugar I, DO Tehnostroj): Maks je drugi, ki so ga v Tehnostroju ocenili kot najboljšega delavca. Ne brez razloga in brez skromne samohvale. Že to, da je v letih, ko je v Tehnostroju samo z delom prišel od strugarja IV do strugarja I dokazuje, da je dober delavec. To, da poleg dela nenehno razmišlja, ustvarja in išče nekaj novega, so samo dopolnilni podatki. Ni tudi nepomembno, da je Maks Zabavnik eden najuspešnejših in redkih inovatorjev v tem kolektivu in da je s svojimi izboljšavami prihranil marsikateri dinar, ki je v težkih trenutkih Tehnostroja prišel zelo
prav. Takole razmišlja o delu. Svojem in drugih:
»Po poklicu sem strugar in ljubim svoje delo. Če tega ne bi bilo, ne bi bil strugar. Zato je logično, da o svojem delu ne razmišljam samo na delovnem mestu, marveč tudi doma in povsod tam, kjer sem. Prav to premišljevanje mi včasih da ideje, kako neko delo, ki sem ga začel, opraviti bolje, drugače, hitreje in tako, da bo delovna organizacija imela neko korist od tega, naš izdelek pa bo kakovostnejši.
V letih, ko sem zaposlen, sem si pridobil točno določen odnos do dela, to pomeni: skrbim, da pri mojih izdelkih ni velikega izpada, skrbim, da so dobro in natančno narejeni, da opravim točno tisto, kar od mene zahtevajo. Zato vsi pravilniki in druge oblike, s katerimi naj bi pri nas spodbujali dobro delo, niti ne vplivajo na kakovost mojega dela, saj menim, da so nepotrebni — vsaj meni. Če imaš pravilen odnos do dela, ti papirji nič ne pomenijo. Če pa skušaš uravnavati delo s papirji, človek ali delavec izgubi občutek za kakovost, skrb in vse ostalo, kar vpliva na ustvarjalen pristop.«
Štefan Novak
vodja vzdrževanja v tozdu Perilo Tovarne oblačil in perila Mura v Murski Soboti: »Moje delo je zanimivo, ker se stalno gibljem in delam v neposredni proizvodnji. Že več kot 30 let opravljam to delo vzdrževalca in se skupno s sodelavci trudim, daje zastojev v proizvodnji čim manj. Pri svojem delu se vsak dan srečujem z novimi problemi in tehnologijo. Tako se naučim kaj novega in potrebna je samo dobra volja in človek zmore vse. To je v sedanji politi
čni in gospodarski krizi zelo pomembno, saj je od odnosa do dela odvisno marsikaj,« jc začel svojo pripoved Štefan Novak, ki se je prijazno odzval pogovoru.
Kot zelo prizadeven in razgledan delavec v največji pomurski
delovni organizaciji je sproti seznanjen z aktualnim dogajanjem. Pri tem svojem razmišljanju pa je bil tudi dokaj kritičen. Vsekakor mu velja prisluhniti! »Samo poglejmo padanje realne^ vrednosti osebnih dohodkov. Že nekaj let nazaj se vrtimo v začaranem krogu, v katerem standard delavca nenehno pada. Zakaj? Na to vprašanje ne dobimo pravega odgovora. Vprašajmo se, zakaj vsaj dobro in več delamo, pa kljub temu slabše živimo. Niti ne tarnamo preveč, ker upamo, da bo boljše. Morda pa bomo enkrat le dobili odgovor na vprašanje, za koga vse moramo delati in koliko ljudi živi bolje na naš račun.«
Dodal je še naslednje: »Kam odteka to, kar dosegajo naši pridni delavci? Vsi skupaj ugotavljamo, da imamo režije preveč, in to v občini, republiki in na zvezni ravni ter da nas to ogromno stane. Vendar dosti dalje od ugotovitve ne pridemo. Mogoče jaz v tem trenutku nimam prevelikega upanja v uresničevanje stabilizacijske politike na vseh ravneh?!«
Marta Mazovec
Gornja Radgona: Zaposlena sem na delovnem mestu tajnice splošnega sektorja. Delo je precej zahtevno. včasih ga je več. drugič spet manj. Vendar se nikoli ne dolgočasim. Moram povedati, da nisem nikoli kritizirala, da imam slab osebni dohodek. Jaz sem z njim zadovoljna. Če pa vidim, da nekateri ne delajo niti polovico delovnega časa, zaslužijo pa enkrat ali dvakrat več kot jaz, mi seveda ni prav. Eni delajo manj, pa dobijo več kot tisti, ki zares delajo. Mislim, da svoje delo dobro opravljam. V določenih primerih sem tudi optimist. Velikega pomena je, če si s svojim delom zadovoljen in ga opravljaš z veseljem. Še vedno nisem izgubila upanja in upam tudi v sedanjem težkem času s to plačo preživeti. Sva sicer sama z možem, pa kljub temu živiva skromno. Držim se pravila: delaj dobro, živi pa pošteno in skromno v današnjem času. Jezi me vso to nepotrebno sestankovanje. Čeprav se velikokrat jezim, sem glasna in tudi povem kaj, to ne vpliva na moje delo. Svoje delo opravljam v redu in ga nikoli ne pustim v predalu. Če je potrebno, delovni dan tudi podaljšam.«
Slavko Tibaut
prevzemnik mleka v DO Mle-kopromet: V 38 letih dela je bil Slavko Tibaut v svojem kolektivu skoraj vse: najprej je bil kontrolor, nato je bil spremljevalec. Po končani mlekarski šoli je postal vodja sirarne, vodja topilnice in zadnja leta prevzema mleko, ki ga njegovi kolegi pripeljejo v Mlekarno. V teh 38 letih je bil Slavko le enkrat na bolniškem dopustu, pa še to, ker si je poškodoval roko, drugače pa je bil zdrav, vedno voljan delati; če je bilo treba tudi vse sobote in nedelje ter praznike. Sodelavci ga imajo za delovnega tirana, saj
druge nenehno spodbuja k delu. Zanj ni počitka, saj pravi, da ne pride zjutraj v službo, ampak da pride delat. Spodbuja s svojim delom in tistim, ki ga nimajo, delo pokaže. Njegova pripoved je polna zanimivih podrobnosti o delu, ki ga je opravljal in na provokativno vprašanje, kje bi, če bi imel še enkrat možnost začeti z delom, raje delal — v pisarni ali pa to, kar je doslej opravljal, je Slavko dejal:
»Kakšna pisarna neki, raje opravljam to delo, ki sem ga delal doslej. Nisem navajen sedeti, raje imamo fizično delo, ki krepi človeka. Spomnim se mrzlih zim, ko so roke kar primrznile na kovinske dele avtomobilov in sem jih komaj odtrgal — a glejte, zaenkrat sem, kljub 60. letu, še vedno zdrav, poln energije in volje do dela. Kljub težkim časom pa sem z delom in plačo še vedno zadovoljen, čeprav se pri našem delu že kažejo težave. Odkup mleka upada, saj kmetje nimajo več živine. A s tem, kar s svojim delom zaslužim, lahko živim še
kar povprečno. Dokler bom lahko delal, bom z vsem srcem pri delu, pozneje pa si bom delo tudi iskal. Če ga doma ne bo zadosti, bom šel k sosedom in znancem.«
Ivan Kurnik
Gornja Radgona: »V bifeju Tobaka v Gornji Radgoni sem zaposlen že 17 let. torej od 1970. leta, skupno pa imam 23 let delovne dobe. Nad delom še nisem bil razočaran. Vedno sem našel voljo za naprej. Kje sem jo našel? Sem pač po naravi tak, bolj za hece, in če se da, tudi druge spravim v dobro voljo. Torej sem kolikor tolikor optimističen. S plačo sem kar zadovoljen. Gledam televizijo in poslušam radio, pa izvem, da so delavci nezadovoljni, da štrajkajo. To jim verjetno delno pomaga. Pomembno je, kako trdna je celotna delovna organizacija. Slaba plača verjetno včasih vpliva na delo, ki ga opravljaš, vendar pa . .., kam boš šel, če pa ni nikjer delovnega mesta. Pri meni kaj takega ne pride v poštev. Težko je povedati, kako lahko človej: postane optimist! Ne smeš takoj vse »za slabo vzeti«, včasih moraš tudi kaj — po domače povedano — požreti in se nasmejati. Zanima me samo, kako se bodo ti novi ukrepi obnesli . .. Sicer pa z veseljem opravljam svoje delo in sem zadovoljen.«
Alenka Hatlak
šivilja v Indipu: V lendavskem Indipu delavke nimajo ravno idealnih razmer za delo, saj se tovarniške hale natrpane s stroji. Zdaj je vse nared za zidavo in čez čas bodo delovne razmere ugodnejše. Do takrat pa je potrebno potrpeti.
23-letna Alenka Hatlak iz Doline pri Lendavi se je Indipu zaposlila pred šestimi leti. Pred tem je končala 3-letno konfekcijsko šolo v Murski Soboti. To je (bila) posledica veselja do šivanja.
Delovnih izkušenj ti zdaj ne manjka. Kakšne so?
»Delam na tako imenovanem Mu-rinem programu in šivam vetrovke. Čeprav se zdi delo na prvi pogled enostavno, pa ni, saj modele često menjajo in komaj se navadiš, spet je treba znova pridobivati veščine. Seveda se je treba za to toliko bolj potru
Stran so pripravili Milan Jerše, Dušan Loparnik, Bernarda Peček in Štefan Sobočan.
diti, saj imam tudi ekonomski interes. Delo je namreč normirano, osebni dohodek pa je odvisen od delovnega učinka. Potemtakem ni vseeno, ali norme ne dosežeš ali pa imaš kak odstotek več. Jaz presegam normo v povprečju za 5 odstotkov, in zato dobim par »milijonov« več. Če norme ne bi presegala, bi prejemala le kakih 200 tisočakov.«
»Se ženeš samo zato, da bi več zaslužila?«
»Deloma. Včasih je tako, da moramo bolj pridno delati zato, ker nas priganjajo roki, do katerih je treba vetrovke (ali pa kaj drugega) sešiti. Kadar pa šivamo za izvoz, tedaj pa je — bolj kot sicer — naša pozornost usmerjena na kakovost izdelka. Prav zdaj delamo izvozni program. Prav vse delavke si prizadevamo, da bi prišli od šivalnih in drugih strojev do končne kontrole brezhibni izdelki.«
Tako torej Alenka Hatlak. V Indipu je takih delavk kar precej. Pripravljenost za delo, ki je ustrezno nagrajeno, pa je pripomogla, da se je tovarna Mura odločila za sofinanciranje zidave večje proizvodne hale v Lendavi, čeprav Indip (za zdaj) ni tozd tega pomurskega giganta.
Ludvik Breznjek
Dostavljač telegrafskih in nujnih pošiljk v delovni organizaciji za ptt promet Murska Sobota: Večino dela opravi na terenu, saj mora dostavljati telegrame in nujne pošiljke ter izpraz-njevati poštne nabiralnike v Murski Soboti. Vse to opravi v glavnem z motornim kolesom, saj dostava na terenu ni vnaprej določena in je potrebna hitrost, da bi naslovnik čimprej dobil potrebno pošto. Čeprav je dostavljač že 17 let, na tem delovnem mestu pa je 11. leto, in je delo izmensko, pogostokrat ob sobotah, nedeljah in praznikih, mu ni bilo nikoli žal, ker si je izbral ta poklic.
Tako zvenijo tudi njegove besede: »Do strank moram imeti vedno korekten odnos, ne glede na to, kakšne vesti jim prinašam, oziroma kakšno je moje razpoloženje. Zato mi vljuden pristop odpira vsa vrata, s čimer lahko kakovostno opravim svoje delo. Pri nas je zelo pomembno, da svoje delo opraviš vestno in natančno, zato menim, da bi morali imeti vsi delavci enako odgovoren odnos do dela. Le tako delo je možno pravilno nagraditi. Nagrajevanju po delu sicer v naši družbi dajemo velik poudarek, vendar menim, da ga lahko dosledno izvedemo šele takrat, ko bodo gospodarske razmere to dovoljevale. S svojim delom in samoupravno zavestjo pa mora vsak posameznik na svoj način prispevati, da težke čase čimprej prebrodimo.«
In še nekaj njegovih besed o morali. »Kakršnakoli sprememba na bolje bo dvignila delovno moralo zaposlenih, zavedajoč se, da bo le boljše in kakovostnejše delo ustvarilo višji standard. Tega se dobro zavedamo tudi v naši delovni organizaciji, zato si prizadevamo, da vsak na svojem delovnem mestu maksimalno prispeva k ustvarjanju boljših delovnih in življenjskih razmer.«
ČESTITAMO
REPUBLIKE!
Spalnica MATEJA
SPALNICA MATEJA
SPALNICA IDA HI-FI OMARICE OMARICE ZA ČEVLJE
lesxiixia.
OTROŠKA SOBA NACE
OTROŠKA SOBA SAMO KOMPQNIBILNI PROGRAM MOBI PREDSOBA L
Vozil Tovarna pohištva
MIZARSTVO Ljutomer
OB PRAZNIKU
STRAN 6
VESTNIK, 26. NOVEMBRA 1987
Kulturna obzorja
Srečanje z Godino
V okviru svojih pogovorov na obrobju/pogovorov na robu je na predvečer odprtja soboške kirurgije Književna mladina Murska Sobota v galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec organizirala srečanje z rojakom, pisateljem, borcem in sodobnikom Ferdom Godino.
Uvod v pogovor, ki sta ga vodila slavist Marjan Maučec in novinar Branko Zunec, je bila z glasbo dopolnjena interpretacija umetniškega kreda iz Panonskega zbornika. Med zbrano publiko amfiteatralne scene pa so bili tudi pisateljevi sovaščani iz Dolnje Bistrice, od koder Ferdo Godina izvira in se vsa leta vrača ustvarjat svoja dela. Vendar teže pogovoru ni dajala njegova literatura, ampak odnos do sedanjosti in preteklosti, ki jo je podoživljal kot borec, z nepravilnostmi po vojnih letih obremenjen in zato kritičen do politične stvarnosti, kar polaga na usta svojih junakov v nekaterih delih, predvsem v Molčečem orkestru in deloma tudi romanu Zaklenjeni dom. Prav iz njegovega zadnjega romana in na srečanju povedanega veje tudi srd do nekaterih nesposbnih občinskih veljakov in njihovih političnih odločitev, ki so v razkoraku s pametnimi gospodarskimi ukrepi ter željo večine ljudi, v imenu katerih se opredeljujejo.
Ostrino v njegovih besedah je ublažila izkušnja in je bolj kompromisno kot svojčas v tekstih, na katere sta ga spominjala sogovornika, na izzive sedanjosti od-govarjhl s preudarnostjo človeka,
Harangvirag uspešno dela
Amatersko kulturno društvo Harangvirag iz Radmožanec uspešno dela in žanje lepe uspehe. Pred nedavnim so dobili vabilo za gostovanje iz Lesc pri Bledu. Tamkajšnje kulturno društvo Veriga praznuje 15-letnico delovanja. Radmožančani se na to gostovanje skrbno pripravljajo. Mešani pevski zbor vadi, folklorna skupina pa pripravlja pester program madžarskih plesov. V kulturnem društvu so vneti pristaši za uvedbo novega krajevnega samoprispevka, ki naj bi ga izglasovali konec leta na referendumu. Želijo, da bi v referendumski program vnesli tudi gradnjo odra pri že obstoječi dvorani in ureditev nekaj drugih prostorov v stari šoli, kjer bi uredili majhen vaški muzej. V vasi imajo krajani veliko razumevanja do kulture, to pa daje mladim veselje do dela in aktivnosti. V decembru bo kutumo društvo gostovalo tudi v Resz-neku na Madžarskem.
Jani D.
PRAZNIK SLOVENCEV
Kultura majhnega slovenskega naroda je obogatena z enim najpomembnejših dejanj s področja pisane besede. Slovenci smo dobili svojo enciklopedijo. To je praznik Slovencev, ki so ga 18. novembra, počastili v Cankarjevem domu v Ljubljani.'
Mladinska knjiga je založnik edicije, ki spremlja pot Slovencev iz roda v rod. Pri ustvarjanju prvega zvezka je sodelovalo prek 400 oseb. Na slovesnosti so se zbrali največji razumniki slovenskega naroda in starosta med njimi je bil Josip Vidmar.
Slovesnost je obogatil Slovenski oktet, ki je sklenil svoj nastop z domoljubnimi pesmimi. In ob Prešernovi Zdravici so navzoči vstali in pesnikovo sporočilo je dobilo še večji pomen in aktualnost v času, ki ga živimo.
Skupno bo izšlo enajst zvezkov enciklopedije. Vsako naslednje leto po eden.
Franček Štefanec
ki ne razmišlja le od danes na jutri. Predvsem pa pisatelja, ki dogodke iz življenja aplicira v literaturo. Tako je pričakovati, da se bo razpisal o lendavski rafineriji, poleg tistega, kar je že publiciral o odnosu do murskih elektrarn v Nedeljskem dnevniku, pa na to, za Pomurce občutljivo in aktualno temo reagiral v literaturi.
Na prvo vprašanje o priključitvi Prekmurja (12. avgusta 1919.) je odgovarjal bolj navdušen kot na eno zadnjih — vprašanje o vendstvu, ki s slovenstvom vred postaja aktualno zaradi kulturne istovetnosti naroda. O tem je govoril Štefan Smej, pobuda Darka Kutoše, da bi se prisotni opredelili do člena 133, o katerem je bila tudi beseda, pa je med prisotnimi ostala brez odmeva. Nastala pa je reakcija, ko se je pogovor dotaknil problema samomorov, za katere pisatelj meni, da so predvsem izraz stiske, vendar o njih ni razglabljal. Bolj se je razvnel, ko je govoril o demokraciji, za katero je prepričan, da je ni nikoli preveč; jasno pa je izrazil zahtevo po ljudskih volitvah, kot upoštevanju volje večine, in ne le rotacij ter manipulacij vodilne manjšine. Iz nje je pohvalil predsednika slovenskih komunistov Milana Kučana kot izrazito pozitivnega in kot protiutež imenoval še nekatere lokalne ter v republiki veljavne politike.
Pogovor je bil aktualen, odmev sicer manjši od pričakovanj, Ferdo Godina pa letom navkljub sodoben in človek, ki mu je vredno prisluhniti.
Brigita Bavčar Foto: Dušan Loparnik
0 AVTORJIH IN DELIH SOZVOČJA 87
Poleg štirih del slovenskih književnikov v zbirki Domača književnost je Pomurska založba na tiskovni konferenci predstavila še štiri dela madžarskih avtorjev v zbirki Sozvočje-Osszhang. O njih je govoril glavni urednik Jože Hradil, ki je posebej opozoril na Istvana Barta. Njegovo delo je Rudolf, nesrečni prestolonaslednik, ki so ga prevedli v številne jezike, in prav zanimiv je založnikov ter obenem urednikov aspekt gledanja na to zgodbo o samomoru prestolonaslednika in njegove ljubezni — stereotipne pripovedi, ki še danes vznemirja bralce vse do Amerike in Švedske. »Mislim, daje skrivnost njegove spretne pripovedi v prenesenem pomenu, v šahovnici. Gre za veliko šahovnico, na kateri so vse figure, čeprav je opravljenih že več kot sto potez. In ta Istvan Bart zna komentirati poteze, ki so bile že opravljene,
Knjižne novosti Pomurske založbe
Na 8. slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu v Ljubljani je Pomurska založba iz Murske Sobote predstavila osem del v dveh zbirkah: Domača književnost in Sozvočje-Osszhang. Iz prve, ki jo ureja Ludvik Sočič, poleg Vile Michel Marjete Novak (o kateri smo na kulturnih obzorjih pisali takoj po njenem izidu) in pesniške zbirke Arka Milana Vincetiča (s katerim smo se tudi že pogovarjali) posebno pozornost zdaj namenjamo Razpočnici — romanu Ferija Lainščka. Zbirko novel Praznik republike ali Abrakadabra pa bomo predstavili po napovedanem literarnem srečanju z avtorjem. Mate Dolenc bo v Murski Soboti predvidoma še pred iztekom letošnjega leta, Feri Lainšček pa je bil pred kratkim s svojimi deli predstavljen v Tovarni oblačil in perila Mura ob slovesni sklenitvi bralne akcije. Zato tokrat več o njegovem najnovejšem romanu, ki ga je na tiskovni konferenci napovedal urednik zbirke Domača književnost:
Razpočnica ali poročilo o bengalični slepoti, kakor je svoje najnovejše pripovedno delo naslovil Feri Lainšček, utegne pomembno dopolniti in obogatiti novejšo slovensko prozo, tako s svojo romaneskno strukturo kot z močnimi vsebinskimi poudarki.
Za roman je značilna izrazita razslojenost, večplastnost. Na nivoju temeljnega dogajanja gre za vzporedno pripovedovanje dveh zgodb — ena govori o medvojnih priležnicah, druga o doživetjih slikarjeve druščine. Dekleta v Verenovi vili predvsem strežejo nagonom, a v času, ko se vojna nagiba k odločilnemu preobratu, spoznavajo tudi ves razpon tesnobnih intimnih občutij. Slikar in krog njegovih prijateljev (»generacija 59«) veliko let pozneje nikakor ne morejo svojih dejanj usmerjati k početju smisla in se zavihteti iz brezna praznine.
V romanu se med enim izmed
povezati drobno funkcijo kmeta in lovca ter konja z izjemno taktiko, predvsem pa preciznostjo. Tako kot pod drobnogledom na primer pepel v pepelniku pomeni dokaz, namigovanje; aluzija, povezana z ne vem čim in drobci ob zgodovinski pripovedi, so se odkrili. Ti drobci so napisani detektivsko zanimivo in vznemirljivo, tako da beremo to delo ne kot zgodovinsko pripoved, ampak kot zelo zanimivo kriminalko.«
Druga dela so nastala z druge strani meje, Istvan Bart je namreč iz Budimpešte, ostali trije avtorji pa so iz Lendave — pripadniki madžarske narodnosti pri nas.
Med njimi je Jozsef Szabo, ki je napisal osem novel z naslovom Pred nedavnim seje zgodilo v slovenskem prevodu in originalu (Nem is olyan regen tortent). Avtorje inženir, ki pa ne razmišlja samo o svojem delu, ampak tudi o dogodkih v sebi in izven sebe, o včerajšnjih in današnjih dogodkih doma, v rudniku, mestu ali drobnih vasicah okrog Lendave, cerkvah in krčmah, sredi veselja in ciganske glasbe, sredi solza — takšnih in drugačnih. Vse to pove v prvencu, kajti, čeprav priletnejši, je šele sedaj prišel z besedo na dan.
Drugi avtorje bolj znano ime, saj Pal Szomi deluje pri Pomurski založbi že več kot dvajset let s številnimi prispevki v Naptarju, pa tudi v drugih zbirkah. Tokrat je zbral novele in črtice Potegni cigan (Huzd ra, cigany) pri čemer misli na violinski lok. To so novele, ki jih je mogoče razdeliti na dvoje pripovednih ravni: na tiste, ki na hudomušen in včasih celo posmehljiv način pripove
deklet — Hano — in slikarjem spleta nekakšen imaginarni dialog, poetiziran diskurz, ki se zajeda v bistvo bivanjskih vprašanj obeh generacij, vsake na svoj način razorožene in dezilustrirane. Zato so poskusi, da bi se junak in junakinja soočila v svoji izkušnji, končujejo v odprti konfrontaciji, brez možnosti, da bi postavila racionalne temelje svojemu bivanju.
V romanu vedno jasneje spoznavamo slikarjevo povsem specifično psiho-fizično osebnost, njegovo shizoidnost (kot je na zavihek zapisal Taras Kermauner), nadvse intenzivno vživlja-nje v predmet upodabljanja, tako, da postane vprašljivo, ali je dialog v romanu res pogovor med dvema ali le plod slikarjeve domišljije. Tej značilnosti ustre-
szabd jdzsef
NEM IS OLYAN
REGEN TORTENT
dujejo o delavcih in kmetih, vojakih in šolarjih ter šolnikih, in druge, ki na socialno kritičen način pripovedujejo zgodbe iz časov, ko so po Prekmurju, predvsem vaseh okoli Lendave, delali cekarje ob petrolejkah ali pa tisto iz časov današnjih dni.
Tretja knjiga je Vifagkoszonto, ki jo je napisal Sandor Szuny-
V petek dopoldan je Pomurska založba na 8. slovenskem knjižnem sejmu predstavila otroški — MOJ PRVI LEKSIKON A-Ž. To je prvi priročnik — slikanica za vedoželjnega otroka, ki še ne zna brati. Otroci od 4 do 7 let so radovedni. Slike in risbe v leksikonu posegajo na vsa področja. Knjige so štiri: naslov prve Abeceda in hrib, druge Hrček in morski prašiček, tretje Most in sevanje in četrte Severni jelen in žuželka. Po abecedi torej, abecednik za otroke, lačne črk in besed, v leksikonu pa je tudi okoli 1200 skrbno odbranih gesel z obravnavo in ilustriranim prikazom različnih snovi, kar pomeni, da so knjige zanimive tudi za otroke, ki že berejo in si lahko pomagajo pri učenju s slikami in besedili.
za tudi zgradba romana — razlomljeno, zrcalno podobo si mora pravzaprav bralec sam sestaviti. V tem smislu je Razpočnica naporno in zahtevno branje, literarni tekst, ki z neprikrito ostrino zastavlja premnoga vprašanja mladih v tej družbi, a kljub svoji radikalnosti ne dovoljuje, da bi nanje odgovarjali s poenostavljenimi in enosmiselnimi razlagami. To knjigo Pomurske založbe je, tako kot večino drugih v zbirki Domača književnost, opre-
Szomd Pad
HUZP RA CIGANI
mil akademski slikar Franc Mesarič s sliko stanovskega kolega Vladimirja Veličkoviča. Po besedah avtorja romana — književnika Ferija Lainščka na tiskovni konferenci pa je jedro dela, predvsem pa njegovega razumevanja, prav v slikarjevi umetnini kot ilustraciji in iztočnici.
ogh. Tokrat se je ta znani publicist (ki je doslej pisal pesmi svobodnih verzov* in izdal nekaj zbirk, predvsem pa veliko prispeval k Naptarju — ediciji Madžarov v Sloveniji) lotil otroške poezije. Osem jih je, krhkih, nagajivih otroških pesmi z bogatimi ilustracijami, ki so delo akademskega slikarja Štefana Galiča. On je tudi avtor vizualne podobe vseh treh omenjenih knjig pripadnikov madžarske narodnosti.
Avtor prve od štirih knjig Soz-vočja-Osszhanga 87, Istvan Bart, je sekretar kluba PEN madžarskih književnikov, obenem pa tudi direktor založbe Korvina, s katero Pomurska založba sodeluje že več kot petnajst let. Začela je s kuharico in z njo tudi nadaljevala, zaradi premišljene in dobro začinjene kulinarike, pa tudi ugodnih stroškov tiska. V dogovoru so tudi izdaje monografij, po katerih je ta madžarska založba najbolj znana, ^prikazi umetniških del in znanih avtorjev v več jezikih, saj Korvina svoje publikacije prodaja tudi na tuji trg. Za nas je bil doslej zanimiv Me-štrovič, izšle pa bodo monografije tudi o drugih umetnikih ter turistično zanimive. Utečeno pa je tudi sodelovanje z madžarsko založbo Europa (njeni predstavniki so bili gostje Pomurske založbe tudi na 8. slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani), spodbujamo se, kdo naj kaj izda iz svoje zakladnice in ponudi čez mejo. Naštevanje naslovov bi bilo v teh težkih kritičnih časih preuranje-no, saj kdo ve, če bo izšla prav ta, mogoče pa bo izšla kakšna druga knjiga, je menil glavni urednik Pomurske založbe.
Brigita Bavčar
kulturni koledar
ČETRTEK, 26. NOVEMBRA
LJUTOMER — V počastitev praznika republike bo v galeriji Ante Trstenjak ob 18.45 otvoritev razstave: 50 let od Titovega prihoda na čelo KPJ, ki jo posreduje muzej NOB iz Maribora. V okviru festivala Rfevolucija in glasba bo ob 19.00 koncert mladinskega pevskega zbora iz Maribora.
MURSKA SOBOTA - V grajski dvorani bo ob 19.30 repriza (Nušičeve) Sumljive osebe iz leta 1951 v Murski Soboti, ki jo je v režiji Duše Škof na oder postavila gledališka skupina kul-turnoumetniškega društva Štefan Kovač.
PETEK, 27. NOVEMBRA
LENDAVA — V galeriji Lendava ob ob 17.00 otvoritev razstave del, nastalih na letošnji poletni mednarodni likovni koloniji, na kateri so ustvarjali: Sandi Červek, Ferenc in Magdolna Kalmar, Istvan Kotnyek, Erich No-voszel, Alenka Sotter in Ivan Simon.
MURSKA SOBOTA - Ob 18.00 bo v galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec otvoritev razstave del akademskega slikarja Lazsla Doczija iz Szombathelya, ki jo posreduje galerija Lendava. Odprta bo do 14. decembra.
SOBOTA, 28. NOVEMBRA
GORNJA RADGONA - V počastitev praznika republike bo ob 18.00 v kulturnem domu nastopila klapa s Paga ter zaplesala folklorna skupina s tega dalmatinskega otoka, ki ima dejavno kulturnoumetniško društvo.
NEDELJA, 29. NOVEMBRA
RADENCI — V kongresni dvorani hotela Radin bo ob 20.00 samostojni koncert in nastop vseh skupin kultur-noumetniškega društva Pag.
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni Dobra knjiga v Murski Soboti so: MOJ PRVI LEKSIKON A—Ž 1/4 (Pomurska založba), VELIKA KNJIGA O PEKI (Cankarjeva založba) in Marjan Rožanc — HUDODELCI (Založba Obzorja).
NATEČAJ
za udeležbo na 16. srečanju pesnikov in pisateljev začetnikov razpisuje Odbor za literarno dejavnost Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Do 3. decembra je potrebno na Kidričevo 5 v Ljubljani poslali prispevke (napisane s pisalnim strojem in v treh izvodih ter označene s šifro) ter priložiti zapečateno ovojnico s podatki. Sodelujejo lahko le avtorji, ki svojega dela še niso izdali (razen v samozaložbi) ter še niso bili uvrščeni med najboljše na dosedanjih republiških srečanjih pesnikov in pisateljev začetnikov. V poštev pridejo proza, poezija in dramska dela.
JEZIK NI/ JE MAČEHA
U O 1
Zgornja oznaka ni ime kakšne nove, v nemščini oddajajoče radijske postaje, prav tako ne morebitna vohunska šifra; gre samo za prvi del premišljevanja o dveh črkah oziroma glasovih (ii/o). ki nam delata nekaj težav, ko ju je treba zapisati ali izgovarjati.
»Če že pišete nekakšne rubrike o lepem jeziku, potem bi se spodobilo, da se tudi sami trudite v tej smeri in npr. reklamo za sport miisli in tudi berete, kot se za lep jezik spodobi: torej musli, ne misli.« Približno tako nam predlaga poslušalka našega lokalnega radijskega sporeda.
Zadeva je za naš, severovzhodni konec Slovenije nekoliko širša in tudi delno zapletena. Teh dveh glasov (ii/o), tako imenovanih zaokroženih samoglasnikov, knjižna slovenščina ne pozna, najdemo ju le v nekaterih narečjih. Tako pri izgovoru velja zanju osnovno pravilo, da ju (kot knjižnemu jeziku tuja glasova) zamenjujemo z najbližjima knjižnima. Črka d bi se torej morala v slovenskem knjižnem jeziku izgovarjati le kot e, ii pa kot i. — in to dosledno, vedno. Čeprav pravilo nekaterim ne gre v glavo, je za knjižni jezik, ki temelji na dolenjščini in gorenjščini, edino mogoče, saj v osrednji Sloveniji teh glasov res ne poznajo, jih ne znajo izgovoriti. Uspelo bi jim — pa še to ne vsem — če bi se izredno potrudili, seveda pa v jeziku ne more biti nečesa, kar zahteva izjemen trud in naprezanje.
Izhodišče za knjižni jezik pa zaenkrat še ostaja slovenski center, ne obrobje.
Tako teoretično, o praksi prihodnjič.
(mm)
VESTNIK, 26. NOVEMBRA 1987
STRAN 7
Poenostavimo naše sodelovanje
Anka Breznik študira na Pravni fakulteti. Ob koncu tedna se vrača domov, v Metliko. Doma jo čaka pot v banko, saj bo sredstva s hranilne knjižice, ki jo je dobila za deseti rojstni dan, prenesla na knjižico, na katero je verjetno že dobila štipendijo.
Profesor v pokoju, Franc Rozman, je že trideset let varčevalec Ljubljanske banke. Pred kratkim se je z odvečnima hranilnima knjižicama oglasil v Mestni hranilnici. Dogovoril se je za prenos sredstev na hranilo vlogo svojega vnuka.
43-tetni novinar, Tomaž Novak, se je spomnil svojih dveh pozabljenih hranilnih knjižic. Odločil se je, da ju bo ob prvem obisku oddal v Ljubljanski banki, kjer mu bodo prenesli sred stva, skupaj z obrestmi, na tekoči račun.
Marko Kovač, 27-letni strojni tehnik je prinesel v banko tri hranilne knjižice, ki jih je imel še iz šolskih let. Ljubljanska banka mu je obrestovane vloge prenesla na knjižico, ki jo stalno uporablja.
36-letna Maja Zupančič ima na svojih štirih hranilnih knjižicah že leta nespremenjeno stanje. Danes niti sama ne ve, koliko sredstev je na teh knjižicah. To bi lahko izvedela, če bi prišla v Ljubljansko banko. Izračunali bi ji današnje stanje in sredstva prenesli na tekoči račun.
ljubljanska banka
agencija- borba-
STRAN 8
VESTNIK, 26. NOVEMBRA 1987
KDO BOLJ POTREBUJE POMOČ:
KUŠTANOVSKI ROMI ALI...?
Goričke vasice imajo nekaj skupnih značilnosti: praviloma so nerazvite, s pretežno kmečkim prebivalstvom, ki se iz leta v leto stara in ga je vse manj. Ceste so slabe, telefonov ni, z avtobusno povezavo je križ.
Kuštanovci, vas v krajevni skupnosti Mačkovci, ki šteje osem vasi, je skoraj taka. A le skoraj, ker je izjema: in to je telefonska mreža, s katero so vaščani več kot zadovoljni, saj imajo na prebivalca več telefonov kot je občinsko povprečje. Ko pa bodo še razširili mačkovsko telefonsko centralo, se bo 27 starim pridružilo dodatnih 13 naročnikov. Vse drugo, kar zadeva (ne)razvoj vasi, pa drži: 5 km občinske in 14 km vaških cest — vse so makadamske — je prevoznih zgolj s prostovoljnim prizadevanjem in delom vaščanov. Avtobusne zveze praktično ni (le prevoz šolarjev do Gornjih Petrovec in nazaj), mladi pa obiskujejo šole kar v treh različnih krajih. Po besedah predsednika vaškega odbora, Vladimirja Cera, pa Kušta-novčani (tudi to je že davno ponarodel stereotip) pridno kmetujejo in na primer dnevno oddajo do 1.300 litrov mleka. Načrtujejo skupne akcije, za naslednje leto predvsem ureditev pokopališča (elektrika, vodovod, gradnja mrliške vežice).
Ker so med tistimi, ki jih je klestila julijska toča, so bili seveda deležni solidarnostne pomoči, ki še vedno prihaja. Tudi tukaj so bolj zadovoljni živinorejci kot drugi. Zataknilo pa se je, ko so v krajevno skupnost vozili solidarnostni gramoz: dobiti bi ga morali 3.400 kubičnih metrov —
»Sam zaradi bolezni ne morem več delati. Žalostno pa je, da imajo zelo malo možnosti za delo tudi mladi Romi,« nam je ob obisku romskega zaselka v Kuštanovcih pripovedoval 57-letni Jože Šarkezi. Le pet dni za tem, tik pred sklepom redakcije, pa smo zvedeli žalostno novico, da je Jože Šarkezi med tem umrl.
Videmsko turistično društvo želi oživiti jezero; kaj pa drugi?
JEZERO PRAZNO, UPI PRAZNI,...
Konec aprila so »morali« izpustiti vodo iz jezera v bližini Vidma ob Ščavnici. Po prvotnih obvestilih je bilo to nujno zaradi dotrajanega nasipa, toda kot smo zvedeli nekaj mesecev po tem dogodku, jez je kljub letom še vedno trden. Ribiška družina Gornja Radgona je ob pomoči mariborskih in drugih ribičev pobrala ribe (»kapitalce« so prodali) in jih preselila v druga jezera in gramoznice. Slišali smo ničkoliko obljub, da bo jezero čez leto, torej aprila 1988, spet napolnjeno z vodo.
Konec oktobra so se v občinski zgradbi v Gornji Radgoni zbrali predstavniki krajevne skupnosti Videm ob Ščavnici, izvršnega sveta, Radenske in ribičev, vendar so manjkali tisti, ki pravzaprav skrbijo za ta vodnogospodarski objekt — Vodnogospodarska skupnost in Vodno gospodarsko podjetje Mura. Preden dobo sploh načrtovali kakšen razvoj turizma ob Blaguškem jezeru, bi ti morali opraviti nujna dela pri izpustnem jašku in drugo. Ribiči bodo pozimi poapnili dno jezera, spomladi pa pokosili in odstranili travo, je dejal predsednik Ribiške družine Andrej
Kdaj avtobusna postaja?
V veseli družbi sem slišal, da bi stari narodi prej zgradili nov lendavski grad z nasipi in obzidji vred kot pa sedanji ljudje lendavsko avtobusno postajo. Potem ko so bili po, za mnoge, ponesrečenem projektu in lokaciji zgrajeni »golobnjaki« oziroma nekakšna streha, so pod nje potisnili nekaj kioskov za uslužbence postaje, potniki pa so ostali zunaj. Posebno »prijetno« je bilo pozimi, ko je bril oster hladen veter in se na postaji nisi mogel umakniti nikamor, kjer te ne bi zeblo. Vse napovedi o dograditvi avtobusne postaje so propadle: Da bi problem vendarle uredili, so v občini sprejeli samoupravni sporazum o sofinanciranju gradnje avtobusne postaje. Sredstva naj bi zbrale delovne organizacije. Podpisovanje samoupravnega sporazuma se je, kot kaže, zavleklo, saj bi morali dela začeti že v septembru, vendar se še do danes niso začela. Vse kaže, da bo tudi letošnjo zimo brilo potnike na avtobusni postaji. Naložba v dograditev avtobusne postaje naj bi stala 300 milijonov dinarjev, toda če bomo z gradnjo zavlačevali, bo cena še veliko večja.	janj d.
Prizor, kot je tale, je mogoče zaslediti skoraj v vsakem romskem zaselku pri nas. Dvorišča so neurejena, blatna, polna krame iz kdove katerih časov. Čeprav tu in tam zagleda luč sveta tudi kakšna novogradnja, katere del je tudi nova streha v ozadju.
uradno so ga dobili celo za 200 kubičnih metrov več, po lastnih izračunih (pravijo, da so bili tovornjaki manjših zmogljivosti, kot so prevozniki trdili, in da niso bili čisto polni) pa le 2.700. To količino so tudi plačali, ostalega pa ne nameravajo.
Po tem bolj ali manj utečenem uvodu v zapis o Kuštanovcih še k dilemi, zastavljeni uvodoma, že v naslovu pisanja: vprašanje samo po sebi sicer ne izraža kdove kakšne občečloveške odprtosti, vseeno pa je pravšnja ilustracija človeške stiske, občutenja zaostalosti in življenja na robu. V devetih hišah (čeprav si tovrstno oznako zaslužita le dve ali tri) prebiva 37 Romov (včasih jih je
Vreča, tako da sedanje zaraščeno dno jezera (ki tako vznemirja občane) ni zaradi nedela. Ivo Vuk, član Izvršnega sveta Skupščine občine Gornja Radgona, pa je dejal, da je občina svoje delo opravila s tem, da je sprejela ureditveni načrt. Dogovoriti bi se morali, kdo bo koordinator (in financer, bi dodali mi) vseh nadaljnjih prizadevanj.
Dogovora niso dosegli niti tokrat, kajti Radenska, na katero so »največ stavili«, ni sprejela izziva. Franc Huber, pomočnik generalnega direktorja Radenske, zadolžen za turizem, je dejal, da Radenska teh sredstev nima na-
več, včasih manj), od katerih je osem zaposlenih. Več kot v podobnih goričkih zaselkih. In prav ti se sprašujejo (strinja pa se tudi že omenjeni Vladimir Cer), zakaj morajo plačevati prebivalcem Kosova, ko pa sami nimajo ne vode, ne avtobusa, ne ceste in človeka dostojnega življenja.
V milejših letnih časih se majhna kuštanovska kolonija Romov preživlja z gobarjenjem, pozimi pa s takšnim ali drugačnim ročnim delom (na primer: izdelovanje metel). Po obisku ostaja vtis, da so vaški neromi z medsebojnim sožitjem veliko bolj zadovoljni kot sami Romi. Kaže pa, da je prav Čer tisti, ki bi razmere rad spremenil v prid Romom (čeprav mu na mnogih dogovorih in sestankih mečejo polena pod noge). Že naslednje leto jim bodo zgradili vodovod, saj morajo zdaj po vodo v potok, oddaljen vsaj 500 metrov. Narobe je tudi, da imajo romski otroci do avtobusne postaje kar dva kilometra, in tudi to je vzrok za neudeležbo pri pouku. Vključevanje tradicionalno asocialnih in samosvojih Romov (kot mnogi radi označujejo te ljudi) v krajevno samoupravo je danes žal šc vedno težaško delo. Težaško zaradi vzrokov, o katerih bi bilo mogoče napisati celo razpravo, ne le kratko novinarsko predstavitev. A lepo je že, da imajo v Kuštanovcih voljo, da Romom pomagajo. Da le ne bi ostalo sa
mo pri besedah! Tako na »romski« kot »neromski« strani.
Bojan Peček
črtovanih ter da ima že sama dovolj svojih načrtov in naložb, ki jih bo komaj uresničila. Ker leži Blaguško jezero na nerazvitem območju, bi mogoče lahko izkoristili sredstva za nerazvite in na ta način poskušali premakniti zadevo z mrtve točke, je še predlagal Franc Huber. Prav tako je priporočal, da bi se z nekaj delovnimi organizacijami v občini dogovorili, da bi v ta namen uporabile solidarnostna sredstva, razmišljali pa bi lahko tudi o delu komunalnih sredstev.
Radenska bo torej mogoče sofinancirala ali postavila kak objekt šele čez nekaj časa, točneje, ko bodo znani tudi drugi sofinancerji, prav tako pa zahteva, da se prej uredijo zadeve glede lastništva (skrbništva); ko bodo vedeli, kaj bo naredilo Vodno gospodarsko podjetje, nujno pa je načrtovati priključitev vodovoda, telefona ter ureditev kanalizacije.
Radenska torej pripravi idejne načrte, kaj in kako želi ol> razvoju turizma ob Blaguškem jezeru, Občinski izvršni svet mora najti še druge sofinancerje, Območna vodna skupnost pa mora v najkrajšem času poskrbeti za obnovo — so sklenili na skupnem sestanku. Da le ne bi ostalo samo pri tem!
Bernarda Peček
Problemska konferenca v Beltincih
Probleme reševati skupno v okviru možnosti
Občinska konferenca SZDL Murska Sobota skupaj s KK SZDL v okviru svojih aktivnosti nadaljuje s problemskimi konferencami v krajevnih skupnostih. Tokrat so pripravili razgovor v Beltincih, kjer so predstavniki krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev seznanili občinske funkcionarje (Andreja Gerenčerja, Gezo Farkaša, Silva Podleska, Vlasto Verenovo in Gezo Makarija) o dosedanjih aktivnostih pri reševanju aktualnih vprašanj in uresničevanju referendumskega programa. Največ pa je bilo seveda govora o prihodnjem referendumskem programu in perečih problemih, s katerimi se Beltinčani srečujejo pri svojem delu. Kljub nekaterim težavam so ugotovili, da so ob pomoči širše družbene skupnosti in razumevanju krajanov doslej uspešno uresničevali zastavljene naloge v okviru referendumskega programa.
KANALIZACIJO ČIMPREJ DOKONČATI
Veliko preglavic povzroča Beltinčanom kanalizacija, ki so jo začeli graditi pred leti in v katero so bila vložena precejšnja sredstva, a še do danes ne deluje. Poskusni prevzemi niso uspeli zaradi projektantskih in izvajalskih pomanjkljivosti, ki jih odpravljajo šele letos. Za kraj Beltinci je to velika naložba z vrednostjo blizu milijarde dinarjev. Poleg združenih sredstev so to naložbo financirali tudi iz dveh krajevnih samoprispevkov. Zato je skrajni čas, da kanalizacijo v Beltincih s skupnimi močmi čimprej usposobijo, da bo začela obratovati, hkrati pa tudi razširijo mrežo in priključijo nanjo čim-več gospodinjstev. Ta akcija je v teku in z deli za razširitev kanalizacijske mreže v Mladinski ulici naj bi začeli še letos. Pri sanaciji čistilne naprave pa bi morala nujno sodelovati Vodna skupnost z določenimi sredstvi, tako kot je to drugod po Sloveniji, so poudarili razpravljale!. Z obratovanjem kanalizacije v Beltincih pa naj bi leto prevzelo v upravljanje Komunalno podjetje Sobota iz Murske Sobote. Kanalizacijo v Beltincih pa je potrebno čimprej usposobiti za obratovanje tudi zaradi onesnaževanja in pitne vode. V Beltincih sicer zaenkrat nimajo težav s pitno vodo, ker imajo vaški vodovod, lahko pa se to zgodi čez nekaj let. Kot je bilo rečeno, pa obstaja možnost, da bi vprašanje pitne vode reševali iz skupnega vodovoda v Murski Soboti. Obstajata namreč študija in idejni projekt, da bi bilo z novim črpališčem vode -v Krogu na razpolago 240 litrov vode na sekundo, medtem ko mesto Murska Sobota sedaj rabi okrog 60 litrov na sekundo, to pa zagotavlja iz črpališč v Črnskih mejah in Fazanariji.
VEČNAMENSKA DVORANA NUJA
Poleg kanalizacije je za Bel-
Predlog referendumskega programa 1988-1992
V tem referendumskem obdobju bi iz naslova krajevnega samoprispevka zbrali okrog SOD milijonov dinarjev. Sredstva bi namenili za gradnjo večnamenskega objekta, razširitev telefonije, zgraditev dveh oddelkov jaslic pri vrtcu, izkoriščanje termalne vode, razširitev kanalizacije, avtobusnega postajališča, športne objekte, požarno varstvo, urejanje objektov krajevne skupnosti, vaško tehtnico, telefonijo, komunalno in društveno dejavnost. Razmišljajo pa tudi o morebitni gradnji poštnega objekta.
Preveč besedičenja?
Minilo bo dvajset let, odkar so začeli termalno vodo v Petišov-cih uporabljati za kopanje. Zgradili so termalno kopališče, ga dvakrat razširili in pri tem je ostalo. Petišovske terme se ne razvijajo več, medtem ko so se druga termalna kopališča v'minulih letih zelo razvila. V Lendavi so zgradili hotel Lipa, ki je danes termalno zdravilišče, torej namenjeno ljudem z bolečinami in ne za širšo javnost. Besedičenja o potrebnosti izkoriščanja termalne vode so stara kot najstarejši vrelec, ki deluje v Petišovcih, toda to besedičenje je še vedno samo to in nič drugega. Z besedami seveda nikoli ne bodo zgrajeni objekti, ki bi izkoriščali termalno vodo, izkoriščanje le-te pa je lahko večnamensko. Za zdravljenje ljudi, za kmetijstvo ter za gretje stanovanj. Medtem ko v Murski Soboti termalno vodo nameravajo izkoriščati za gretje stanovanj, v Lendavi še vedno besedičijo. Tudi izvršni svet je o tem spregovoril in povedal svoje mnenje. Najprej naj bi izdelali načrt raziskav, ki bi bil osnova za geološka vrtanja. Ta projekt naj bi financirala stanovanjska skupnost ob pomoči občinske raziskovalne skupnosti. Projekt naj bi pripravili v prihodnjem letu. Dvomimo, da bi bila stanovanjska skupnost zmožna financirati tak projekt, menimo, da bo potrebno najti trdnejšega partnerja za uresničitev projekta, ki seveda ne bo poceni. Upati je, da se bo izkoriščanje termalne vode v lendavski občini le premaknilo z mrtve točke.	Jani D.
tince velik problem pomanjkanje dvorane za_ kulturne in druge prireditve. Že več let načrtovana gradnja večnamenskega objekta ne more z mrtve točke. Beltinci, ki se ponašajo z izredno razvejeno društveno dejavnostjo, s kakršno se lahko pohvali redko kateri kraj v Sloveniji, bi za svojo dejavnost nujno potrebovali pokriti prostor. To tem bolj, ker so prav Beltin
Referendumski program 1983—1987
V sedanjem referendumskem programu so v KS Beltinci v petih letih zbrali okrog 91 milijonov dinarjev samoprispevka. Sredstva so uporabili za poravnavo obveznosti iz prejšnjega referendumskega programa, za gradnjo otroškega vrtca, priprave na gradnjo večnamenskega objekta, požarno varstvo, športno-rekreacijski center, telefonijo, ulično razsvetljavo, kanalizacijo in urejanje naselja.
ci s svojo bogato kulturno dejavnostjo, zlasti folkloro, zasloveli ne le v Pomurju in Sloveniji, temveč po vsej državi in tujini. V tem namen so Beltinčani pripravljeni vložiti sredstva samoprispevka, seveda pa sami ne bodo zmogli in potrebujejo pomoč širše družbene skupnosti. Taka naložba bi se gotovo dobro obrestovala ne le za kulturno, temveč tudi dejavnost drugih organizacij in društev, zlasti pa bi lahko bolj prišla do veljave mladina, ki kaže zanimanje za družbenopolitično in društveno dejavnost. Z večnamenskim objektom pa bi tudi rešili problem kina, ki ga sedaj nimajo.
IZKORIŠČANJE TERMALNE VODE
V krajevni skupnosti Beltinci vse glasneje razmišljajo o ko-riščanju termalne vode za ogrevanje. Za to so namreč možnosti. Vrtina v Lipi, ki so jo naftarji izvrtali v globino 1978 metrov, a niso našli nafte in plina, ima veliko vroče vode brez soli.
Raziskava je pokazala — nalogo je sofinancirala tudi krajevna skupnost Beltinci — da bi zaogrevanje Beltinec potrebo
vali okrog 20 litrov vode na sekundo s temperaturo okrog 75 stopinj. Čeprav vrtina ni bila testirana za toplo vodo, predvidevajo, da. ima toliko toplote ali več, za kar bo potrebno narediti natančna merjenja. To naj bi storili v prihodnjem letu.
Sredstva v znesku okrog 240 milijonov dinarjev bo v glavnem zagotovila republiška energetska skupnost, svoj delež
pa naj bi prispevala tudi občina.
RAZMIŠLJATI O MANJŠEM OBRATU
Beltinci kot vse močnejši po-licenter bi morali razmišljati tudi o manjšem industrijskem obratu, ker imajo za to vse možnosti, je bilo poudarjeno na razgovoru. Zato baje tudi obstajajo realne možnosti, ki bi
jih morali realizirati v naslednjih letih.
BREZ SAMOPRISPEVKA NI RAZVOJA KRAJA
Poleg kanalizacije, večnamenskega objekta, izkoriščanja termalne vode in razvoja industrije pa so na razgovoru v Beltincih omenjali tudi druge probleme. Dogovor je bil, daje celotno problematiko potrebno reševati skupno' — krajevna skupnost-občina, seveda v okviru možnosti. Pri tem pa morajo svojo vlogo opraviti tudi delegati. Seveda pa je celotno problematiko v krajevni skupnosti Beltinci pri nadaljnjem razvoju kraja mogoče reševati le z novim krajevnim samoprispevkom. Sedanji se namreč izteka konec tega leta. Zato so v Beltincih že stekle priprave na referendum za sprejem novega samoprispevka, ki bo 13. decembra. Kljub našim težavnim razmeram in slabšanju življenjskega standarda je pričakovati, da bodo Beltinčani tudi tokrat pokazali razumevanje, kot so to že neštetokrat, in izglasovali samoprispevek. To je tudi jamstvo za nadaljnji razvoj kraja.
Feri Maučec
Malo denarja za lokalne ceste
Po programu dela za prihodnje leto je skupnost za ceste Slovenije sprejela plan za preplastitev magistralne ceste Črenšov-ci—Grede v dolžini 3,5 km. Urejena naj bi bila tudi regionalna cesta Genterovci—Dolga vas. Po družbenem planu občine se predvideva modernizacija lokalne ceste Petišovci—Benica in ceste Nedelica—V. Polana. V prihodnjem letu v občini predvidevajo dotok 140 milijonov dinarjev iz bruto osebnih dohodkov. Ta sredstva so strogo namensk0 za lokalne ceste. V okviru teh sredstev bodo naredili program urejanja lokalnih cest. Pri današnjih cenah je denar za urejanje lokalnih cest le minimalen. Prometna varnost se s tem ne bo izboljšala.	Jani D
VESTNIKj 26. NOVEMBRA 1987
STRAN 9
ne zgodi se vsak dan
Pozimi se kanarčkovi 'možgani zmanjšajo za 20 odstotkov. Ptica tako izgubi tisti del možgan, ki uravnavajo petje, pozimi namreč kanarčki ne pojo. Ko s pomladjo možgani spet zrastejo, se mora kanarček vseh pesmi naučiti na novo. Med ljudmi je žal tako, da nekateri z zmanjšanimi možgani kar dobro prebrodijo vse življenje. Ta pojav je zlasti pogost med politiki, ima tudi svojo prednost. Ker se možgani n$ spreminjajo, saj jim ni treba učiti novih pesmi, vse življenje ponavljajo isto vižo.
pa se vendarle zgodi
Španski kralj Alfonz XIII — ljudstvo ga je nagnalo leta 1931 — je imel strašansko slab posluh. Zaradi tega je imel na dvoru v službi tudi tako imenovanega komornika za himno, glasbenika, ki je imel samo to dolžnost, da je kralja ob j različnih igranjih himne | dregnil pod rebra, da je vstal. Pred uvedbo te službe se je dogajalo, da je kralj skakal pokonci in salutiral ob vsaki polki in valčku, misleč da igrajo himno.
Povprečna dolžina penisa sinjega kita je 210 do 250 cm. Ob tem podatku se zamislijo tudi posamezniki, ki trdijo da lahko iz majhnega grma skoči velik zajec.
Georges Clemenceau, francoski državnik in predstavnik vlade med prvo svetovno vojno, je v svoji oporoki izrazil željo, naj ga pokopljejo pokonci, z obrazom, obrnjenim proti Nemčiji, Njegov rojak general Pierre Laberlierre pa je v oporoki napisal, da so se mu sonarodnjaki tako zagnusili, da želi biti pokopan v pokončnem položaju, vendar (za razliko od Clemenceauja) z glavo navzdol.
Varen spust s stolpnic
Le malokatera nesreča prinese toliko gorja in groze kot požar v visoki stavbi. V velikih mestih je vse več primerov požara v neboti-
kvalitete
*•*•*•*•*
IZOLACIJE SERVIS & CO pry;
SLAVKO FURMAN — PTUJ prt žeieznlikl postaji HAJDINA
geimh javilo vseh marnhamnorab
ZA OBNOVO OHIŠJA DAJEMO TRILETNO
GARANCIJO vaša cenjena j! naročila lahko oddate nonstop po telefonu št. 062/771-637 za storitve v vaiem domu ne zaračunavamo KILOMLI HINE
44.^	4^14.	J
duZla.^ -e-iSe.
'T

Bitka za zadnje nosoroge
V Zambezijski dolini so prejšnji mesec ponovno pokale puške in ponovno je bilo nekaj mrtvih. A ni šlo za sicer v svetu običajne krvave spopade med gverilci in vladnimi enotami, pač pa za akcijo v operaciji Branik, ki je pripeljala do krvavih obračunov med posebnimi enotami, katerih naloga je čuvanje zimbabvejskega narodnega parka, in divjimi lovci, ki prihajajo preko meje plenit redke in zaščitene afriške živali.
Roparske divje lovce iz sosednjih držav, predvsem iz Zambije, privablja v nevarno početje poslednja večja skupina črnih afriških nosorogov na svetu, ki živi v narodnem parku v zimbabvejski Zambezijski dolini. Z ubijanjem teh živali in prodajo njihovih rogov se da namreč na hitro veliko zaslužiti.
Nosorogi spadajo med najstarejša živa bitja, saj romajo po planjavah že več kot 55 milijonov let. V naravi nimajo pravih sovražnikov in živeli bi neogroženo življenje, če jih ne bi začel preganjati človek. In zakaj? Ne za hrano, kot je pred desettisočletji lovil tudi v naših krajih pračlovek kosmatega nosoroga! Obijajo jih zaradi nesrečne domislice, da ima nosorogov rog v sebi čudežno moč, da opešanim pohotnežem in od uživanja izmozganim telesom vrača mladostno moč. Dokazano je seveda, da rog ni nikakršen afrodiziak. Sploh ni pravi rog, kot ga imajo krave, koze in druge rogate živali, marveč ga tvorijo zgoščena vlakna keratina, snovi ki se sicer nehajo v nohtih in laseh.
Tradicionalna azijska medicina ceni nosorogov rog tudi kot važno sestavino praškov proti vročinskim boleznim in kot sredstvo za zaustavljanje krvavenja. Tako je vzhodna Azija odprt trg za nakup in prodajo nosorogovih rogov.
Pomemben kupec je tudi Severni Jemen, kjer iz nosorogovega roga izdelujejo bogato okrašene ročaje sabelj in nožev. Cena za takšno okrasno orožje se lahko povzpne tudi do 12.000 dolarjev. Sicer pa je trgovina z nosorogovimi rogovi v večini držav prepovedana. Kljub
čnikih. V nekaterih primerih je prišlo do pravih tragedij, ko so ljudje, ki jih je zajel požar v zgornjih nadstropjih, v obupu in paniki raje skočili v globino, kot da bi končali v plamenih. Reševalci jim namreč niso mogli pomagati.
Z novo napravo, ki so jo izumili v nekem pensilvanijskem podjetju, pa si bodo ogroženi ljudje lahko rešili življenje tudi v primerih, ko zaradi ognja, strupenih dimov in podobnega reševalci ne bodo mogli do njih iz zraka ali znotraj visokih stavb.
Gre za samodejno spuščajočo napravo, v kateri je zvita jeklena žica, dovolj dolga za varen spust z višin do dvajsetega nadstropja. Ogroženi si oprta varnostne jermene, s kljuko pričvrsti napravo k stabilnemu predmetu, na posteljo, vodovodno pipo in podobno, potem pa se spusti skoz okno. Naprava skrbi, da se žica odvija z vretena počasi. Teža je omejena med 20 in 150 kilogrami, kar pomeni, da se naenkrat lahko spusti tudi več ljudi.
temu se v nji obrne vsako leto okrog 3 milijone dolarjev.
Brezobziren lov in zmanjšanje naravnega prostora so v preteklih desetletjih spravili na seznam ogroženih živali kar štiri od preostalih petih vrst, ki so ostale od nekdaj bogate družbe nosorogov.
Pred izginotjem so beli ali široko-ustni afriški nosorog, azijski dvo-rožni, javanski in indijski nosorog. Dobro se je držal le črni ali ozkousti afriški nosorog.
Še pred 17 leti je bilo na savanah vzhodne, osrednje in južne Afrike okrog 65 tisoč teh živali in ni kazalo, da se jim obeta tako hitro in tako grenka usoda, kot je
John Sunderland, direktor nekoliko nenavadne delavnice v Yorku, je zbral mlade oblikovalce iz vse Anglije, da bi ustvarjali like iz angleške preteklosti. Tako se je tale mladi umetnik posvetil skulpturi namišljenega canterburyjskega romarja: škrbinasti zobje in na obrazu ožiljki od prebolele kuge, značilnosti 16. stoletja.
V začetku tega meseca se je ob vznožju slovite Velike piramide pri Gizah v Egiptu zaključila pomembna arheološka pustolovščina. Egiptovski in ameriški arheologi so prvikrat v zgodovini arheoloških izkopavanj pogledali v starodavno skrivno najdišče, ne da bi se ga pri tem dotaknili ali kako drugače načeli. Ogledali so si prostor, v katerega je nazadnje stopila človekova noga pred več kot 4600 leti. Fotografirali so njegovo notranjost in predmete, vzeli vzorce zraka, nato pa ozko odprtino, skozi katero so lahko pogledali v davna tisočletja, zapečatili nazaj, da je vse ostalo tako, kot je bilo prej.
Arheologi so si ogledali prostor pod Keopsovo piramido
Na ta edinstveni podvig so se arheologi pripravili dlje časa. Začetki segajo pravzaprav v leto 1954, ko je egiptolog Kama al Malah odkril ob vznožju Keopsove piramide dva skrita podzemna prostora. Enega od njiju so odprli ter v njem našli odlično ohranjen pogrebni čoln. Zdaj je razstavljen na samem mestu najdbe, zavarovan pred vremenskimi spremembami v posebni aklimatizirani stavbi. Malah je drugi prostor pustil nedotaknjen, domneval pa je, da je tudi v njem podoben pogrebni čoln oziroma ladja. Arheologe je najdišče seveda vznemirjalo in razmišljali so, kako bi drugi prostor odprli s kar najmanj škode.
Strokovnjake je še posebej privlačila možnost, da bi se dokopali do vzorcev zraka izpred 4600 let. Z analizo prastarega zraka bi dobili vrsto koristnih podatkov, posebno še za primerjavo s sedanjim stanjem zraka in njegovo onesnaženostjo. Upali so tudi, da bodo v vzorcu odkrili pelod in druge mikroskopsko majhne delce, ki bi jim povedali kaj novega o življenju pred tisočletji.
Prejšnji mesec je po skrbnih in dolgotrajnih pripravah končno
drugje smo prebrali
Saharska puščava se vsako leto poveča za dva kilometra proti jugu.
X X -X
Bik, seveda tudi vol, ne ločita barv.
XXX
Nit iz enega samega svi-loprejkinega kokona je lahko tudi do 1300 metrov dolga.
pred njimi že doletela druge njihove brate. Toda tudi črni nosorogi so prišli na vrsto. Ker drugih vrst ni bilo več, so jih začeli pogosteje loviti in pobijati, zaradi brezobzirnega lova jih je po nekaj letih ostalo samo še nekaj manj kot 4 tisoč. Od tega števila jih več kot polovica živi v Zambabveju. Drugod so jih skoraj povsem iztrebili.
Edina večja skupina teh živali, okrog 500 nosorogov, se je ohranila v Zambezijski dolini.
akcija le stekla. Da bi podzemni prostor odprli tako, da ne bi ob odprtju vanj vdrl zunanji zrak, so dali izdelati posebno vrtalno napravo. Zasnovali in izdelali so jo v znani tovarni Black & Decker. Inženir Bob Moores jo je zasnoval kot počasi se vrteči sveder v vakuumski komori. Komora naj ne bi samo preprečila vdora zunanjega zraka, marveč je bila zamišljena tudi kot zbiralnik vzorcev.
Ob koncu prejšnjega meseca so začeli z vrtanjem skozi poldrugi meter debel blok peščenca. Delo je potekalo v redu in čez čas je vrtalna naprava prodrla v podzemni prostor, ne da bi pri tem vanj ušel tudi zrak od zunaj. Vse je bilo pripravljeno za nenavadno, a dragoceno najdbo — skoraj 5 tisoč let star zrak.
Toda sledilo je razočaranje. Vzorci zraka, ki so jih vzeli na
TOZD MLINOPEK
Murska Sobota ul.Lole Ribarja 11
Sodobni objekti soboškega MLI^iOPEKA za predelavo žit, peko kruha in peciva.
___ČESTITAMO OB PRAZNIKU REPUBLIKE

Tokrat, že drugič, so v Londonu za miss sveta izbrali Štajerko, dvajsetletno UHo Weigerstorfer študentko veterine iz avstrijskega kraja Bad Aussee na Štajerskem. Pred skoraj dvajsetimi leti je ta naslov dosegla prav tako Štajerka Eva Rueber-Staier iz Brucka. Na sliki: UHa s spremljevalkama; levo miss Venezuele, desno miss Islands.
Pomiritev brez zdravil
Živimo v času nenehne živčne napetosti in strahu, ali bomo sposobni postoriti to in ono ter speljati stvari po najboljši poti. Po vsem tem ni čudno, da so dandanes ordinacije psihologov nabito polne; prihajajo ljudje z različnimi težavami, med njimi je mnogo tudi takih, ki trpijo zaradi bolezenskega strahu ali fobije, kar štejejo strokovnjaki k posebnim oblikam nervoze. Bolezenska tesnoba se polašča bolnika, čeprav ta sam sprevidi neutemeljenost in nespametnost svoje groze. Najpogostejši je bolezenski strah pred praznim odprtim prostorom, veliko je primerov, da stopi pred psihologa človek, ki ne prenese zaprtega prostora danes pa je vse pogostejša bojazen pred okužbo. Strokovnjaki govorijo tudi o psihološkem pojavu strah pred strahom.
Ta bolezenska fobija ima pogosto korenine v napačni vzgoji v otroških letih, lahko pa je tudi znamenje bolezenske napetosti ali duševne razklanosti. Zdravniki se spričo rastočega števila ljudi s temi težavami trudijo najti pot do rešitve.
treh različnih nivojih v podzemnem prostoru, niso bili stari. V prostor je ves čas vdiral zrak, kar bi pravzaprav lahko pričakovali, saj je peščenec porozna kamenina, kot je potem razmišljal Pieter Tans, fizik in strokovnjak za atmosferske raziskave. Arheologe je premamilo odkritje leta 1954, ko so ob vstopu v prvi podzemni prostor s pogrebno ladjo zavo-njali zelo zatohel zrak, nasičen z vonjem po cedrovini, iz katere je bila ladja zgrajena. Sklepali so, da se je zrak nasitil v tisočletjih.
Žal v drugem prostoru ni bilo tako. Še značilnega vonja po cedrovini ni bilo.
Kljub temu pa je bila akcija nadvse koristna. Skozi zvrtano luknjo so potem, ko so dobili vzorce zraka, potisnili miniaturno video kamero in svetilo ter si s pomočjo te najsodobnejše tehnologije ogledali notranjost skrivnega prostora.
V njem so prav tako kot v prvem odkrili skrbno razstavljeno 50 metrov dolgo pogrebno ladjo iz cedrovine, ki naj bi služila faraonu in njegovim spremljevalcem v posmrtnem življenju. Ladja je po toliko tisočletjih še vedno dobro ohranjena, kar je že samo po sebi dovolj presenetljivo.
Sledilo je temeljito fotografiranje vseh delov ladje in celotnega podzemnega prostora, na to pa so zvrtano luknjo zapečatili in pustili prostor ter pogrebno ladjo — vsaj zaenkrat v. takem stanju, kot so ju pred davnim časom graditelji in pogrebniki.
...JE PAČ PAŠTETA KEKEC!
STRAN 10
VESTNIK, 26. NOVEMBRA 1987
za vsakogar nekaj
Z masažo stopal do zdravja
Kitajci imajo lep pregovor: varuj zdravje, dokler si zdrav! Za dobro počutje in zdravje lahko poskrbite tudi tako, da si vsak dan redno masirate stopala. Na stopalih je namreč ves človekov organizem. Če med masažo pritiskate na določene točke na stopalu, se lahko zboljša vaše zdravstveno počutje, marsikdaj pa lahko preprečite tudi morebitne bolezenske tegobe.
Kadar se boste odločili za masažo stopal, začnite s telovadbo: razmaknite prste na nogi drugega od drugega. Nato si pomagajte z rokami: vsak prst na nogi najprej dobro povlecite, nato pa ga pomikajte, najprej na desno, nato še v levo. Potem s palcem na roki pritiskajte med kostmi na stopalu. Začnite pri prstih na nogi in potem nadaljujte proti sklepom. Zatem objemite stopalo z dlanmi obeh rok in ga močno zdrgnite. Prava masaža nastopi šele zdaj: s palcem na roki drsite po stopalu (kot rečeno, na njem so točke vseh notranjih organov).
Tam, kjer vas ob dotiku malce zaboli, se masirajte s krožnimi gibi toliko časa, da bolečina mine. Vedite: desna noga je za desno polovico telesa, leva noga pa za levo polovico. Masaža je najbolj učinkovita, če vsak del stopala masirate dve do tri minute, masaža vsega stopala pa naj traja vsaj deset minut.
PROMETNA VARNOST
MODA ZA MLADE
PROMETNA
VARNOST
PRAVA MERA
f * .»WW
: S
J



Tam, kjer so obcestni stebriči pravilno nameščeni in odmerjeni med seboj, lahko zelo koristijo voznikom. Tudi za presojo o vidljivosti in za odmerjanje pravšnje hitrosti v zvezi z njo. Jesen prinaša meglo, in kdor je v megli prehiter, morebiti ne bo več pripeljal do doma. O tem, ali si s stebriči ob naših cestah (po receptu s tehle risb) lahko zares kaj pomagate, pa ob prvi priložnosti presodite sami.
RADIO MURSKA SOBOTA
5 NAJ
Vsako sredo v oddaji 21 232.
1.	Bad — Michael Jackson
2.	Zaljubljena — Novi fosili
3.	Le besedi dve — Magnet
4.	Causing a commotion — Madonna
5.	You win again — Bee Gees
Naš predlog:
Faith — Georg Michael
Balada — Jasmin Stavros
Vanja — Don Juan
Lestvica nastaja s sodelovanjem hi fi videostudia na Kidričevi 21. 69000 Murska Sobota, telefon 25-577.
Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj.
Oddaja 21 232 je na sporedu vsak petek od 18.00 do 19.00 na Radiu Murska Sobota - UKV 87,6 MHz ali SV 648 kHz.
Morilski alkohol
Statistike kažejo da veliko ljudi vozi pod vplivom alkohola in se pri tem ne zaveda, kakšno nevarnost predstavljajo zase in za druge udeležence v prometu. Kako zdravniki razlagajo učinke alkohola? Naj-pogubnejši je, da zavira električne dražljaje, ki potujejo od možganov do živčevja in v nasprotni smeri.
Pri 0,3 promil se manjša kritičnost.
Pri 0,8 promile začne voznik precenjevati svoje sposobnosti.
Pri 1 promile opazno popusti sposobnost za koncentracijo, začnejo se motnje v govoru.
Pri 1,5 promile popustijo * zavore, hoja postane negotova.
Pri 2 promile ima človek znatne motnje v ravnotežju, spomin se mu zmrači.
Pri 3 promile nastanejo vrzeli v spominu.
Pri 4 promile začno hrometi dihala.
Božični kaktus je že stara okrasna rastlina. Domovina te lepe in zanimive kakteje je Južna Amerika, in sicer Brazilija. V domovini je to epifit, kar pomeni, da raste po drevju med vejami, kjer se nabira listje. Njegov koreninski del je slabo razvit, saj rastejo korenine v rahli listovki. To pa je pomembno tudi za sodobno vzgojo. Vedeti moramo, v kakšno prst ga bomo posadili,
Kdo si ne bi želel imeti velike dnevne sobe, v kateri bi bil prostor za cvetje in zelenje v lončkih ? Ali predsobe, v kateri bi si uredil zimski vrtiček! Zal je resnica največkrat čisto drugačna. V dnevni sobi bi našli kvečjemu pol metra stene med kavčem in televizorjem, še teže pa je v predsobi. Uporabiti moramo malo fantazije. Pomagali si bomo s preprostima možnostma. Prva so stopnice, druga pa tri police. Stopnice za zeleni kotiček bo zlahka naredil mizar, pa tudi kdo drug, ki ima veselje z ročnimi spretnostmi. Premerili bomo prostor, ki ga imamo na voljo, da bodo stopnice po meri. Široke naj bi bile vsaj 15 cm, toliko da nanje postavimo cvetlične lončke. Razmiki med stopnicami so lahko enaki, lahko pa se navzgor ožijo v obliki piramide. Druga rešitev je za najbolj brezupne primere, ko je prostorska stiska največja. Tako nam ne kaže nič drugega, kot vrtiček kam obesiti. »Cvetličnjak« sestavljajo tri police, ki so druga od druge oddaljene 25 do 30 cm. Vrhnja polica naj bo najožja, druga malo širša, spodnja pa najširša. Mere bomo prilagodili prostoru, ki ga imamo na voljo, in velikostim lončnic, ki bi jih radi gojili. Bi radi združili prijetno s koristnim? Namesto okrasnih rastlin lahko na stopnicah ali policah odmerite prostor tudi dišavnicam, ki vam jih med zimo ne bo treba kupovati za drag denar.
BOŽIČNI KAKTUS
saj bomo sicer zaman čakali na cvetenje. Svoje ime je rastlina dobila zaradi časa cvetenja, saj običajno cveti okrog novega leta. Četudi ga že dolgo poznamo in vzgajamo, je o njegovem cvetenju še veliko vprašanj. Mnogim ljubiteljem se dogaja, da rastline bujno rastejo, cvetijo pa ne. Razmnožujemo ga s podtaknjenci, ki se zelo hitro ukoreninijo. Za podtaknjence uporabljamo posa-
SKUTNI CMOKI
mezne členke, ki pa naj ne bodo preveč mehki. Posadimo jih v šoto in nato ukoreninjene presajamo v mešanico listovke, štorovke in šote z dodatkom uležane gnojevke ali biopeda. Poleti imamo rastlino na prostem, kjer naj bo zaščitena samo pred močnim opoldanskim soncem. Paziti pa moramo, da ima dovolj vlage v tleh, da se ne izsuši. Od julija do avgusta pa ja imamo na nekoliko hladnejšem mestu, saj je to obdobje, ko začne nastavljati cvetni nastavek. Nekoliko nižja temperatura ugodno vpliva na tvorbo nastavka. V tem obdobju naj bo nekoliko bolj suh, pa tudi gnojimo ga ne. Jeseni ga prenesemo v sobo na svetlo mesto, kjer bo ostal do cvetenja. Redno ga rosimo, saj potrebuje, zdaj veliko zračne vlage, temperatura pa naj bo okrog 15 stopinj. Rosimo ga, dokler se ne pojavijo cvetni popki. Potem pa potrebuje več vode, zato ga začnemo izdatneje zalivati.
ŠKOTSKEM STILU
Modeli v karo dezenu so hit letošnje sezone. Če želite, da boste tudi samo modno oblečeni in za to ne bi potrošili veliko denarja, spoznajte nekaj praktičnih nasvetov.
Karirano krilo verjetno imate, spletite si jopico v karo dezenu, v barvi krila, in dobili ste komplet po najnovejši modi. Jopa je lahko krajša ali daljša. Tudi vaša stara enobarvna jopica lahko dobi novo podobo, če vanjo vpletete karirast vzorec z volno takšne bane, kot je krilo. K karirasti obleki se nosijo tudi karirasti detajli: šali, kape, rokavice, nogavice, pa tudi čevlji. Če jih imate, jih uporabljajte, saj delujejo moderno, veselo in šarmantno.
MNOGI, K! SO
POSKUSILI, PRAVIJO: TO JE. . .
IZDELEK, KI SE HVALI SAM!
Močnate jedi so sicer sladke, vendar tudi dovolj izdatne, da lahko zaležejo za glavno jed. Pripravljamo jih po receptih, ki niso zapleteni, in iz sestavin, ki jih premore vsaka kuhinja. Za glavno sladko jed pripravimo skutne cmoke, ki jih skuhamo v vreli osofljeni vodi, zabelimo z na maslu prepraženimi drobtinami in ponudimo s češnjevo strjenko.
Za štiri osebe potrebujemo: 500 g skute, 140 g pšeničnega zdroba, 125 g masla ali margarine, 3 jajca, sol, malo moke za zabelo, 80 g masla ali margarine, drobtine.
Priprava: ubijemo jajca in ločimo beljake od rumenjakov. Maslo ali margarino penasto umešamo s sladkorjem, dodamo rumenjake, zdrob, skuto in ščepec soli. Iz beljakov stepemo trd sneg in ga rahlo zamešamo v skutno zmes. S pomokanimi rokami oblikujemo iz zmesi cmoke. V široki kozici medtem zavremo osoljeno vodo. Cmoke položimo drugega poleg drugega v krop in jih kuhamo 12 do 15 minut. Nato jih odcedimo. V ponvi segrejemo maslo ali margarino in prepražimo drobtine. Odcejene cmoke povaljamo v prepraženih drobtinah, damo jih na pladenj, prelijemo s preostalimi drobtinami in potresemo s sladkorjem..
NAŠA RISBA — VAŠ PRIPIS
Duhovite podpise pod današnjo risbo pošljite do četrtka, 3. decembra, na naslov: VESTNIK, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota. Objavljene podpise honoriramo.
'3
— Pershingi?! Kje pa, le škart nam vračajo iz tujine! (Martin Mertiik)
— Čevlji za tiste, ki vstajajo z levo nogo in nam nato obljubljajo višji standard. (Janez Madjar)
— Pa so vsi govorili, da bodo leteli nekateri odgovorni, ne čevlji. (Cilka Žalik)
— Hej, pridi dol, mandat ti je potekel! (Ludvik Kramberger)
— Kmalu bomo še mi nagi letali po zraku. (Marija Vomer)
MURSKA SOBOTA
SESTAVIL MARKO NAPAST	NAJVIŠJE ŠPANSKO GORSTVO, V ANDALUZIJI	KNJIŽICA ŠTUDENTOV	MRŽNJA. SOVRAŠTVO	OKRAJŠAVA ZA NAŠ DENAR	NOVOZELANDSKI DOMAČINI	IGRALSKA DRUŽINA. SKUPINA IZVAJALCEV	GLAVNO MESTO NEPALA
AMERIŠKI FILMSKI REŽISER (ROBERT)							
DRŽAVA V ZDA							
SLOŽNOST. VZAJEMNOST							
KOROŠKI LJUDSKI PLES				MESTECE V SRBIJI OB DONAVI BARKA			
RDEČI KRIŽ			GLAVNO MESTO PERUJA TORINO				
DANSKA FILMSKA IGRALKA NIELSEN					BEN NEVIS ORIENTALSKA SLAŠČICA		
AVTOMOBILSKA OZNAKA NORVEŠKE		VOJAŠKA ENOTA PRIPADNIK MAVROV					
EDOUARD MANET			REKA NA KOREJI STARI DEL MARIBORA				
NAJVIŠJA ZMAGA PRI TAROKU						SLIKAR ŠUBIC	FILMSKI IGRALEC FERRE®
POZDRAV STARIH RIMLJANOV				PRITOK DRINE TUJ DVOGLASNIK			
FR. FILM. IGRALKA (CATHERINE)							
TRGOVSKI PREDMET, PRODAJNO BLAGO							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: Moravia, ametist, general, Ilok, DA, som, Ron, T, Evert, RS, Anaa, aport, top, Aro, urea, ep, reklama, adamsit.
VESTNIK, 26. NOVEMBRA 1987
STRAN 11
križem po naših šolah
Nezadovoljivo stanje
fDomovina
Domovina je moj dom, šola, starši, prijatelji - - -	(Metka)
Domovina je moj domači kraj, moja mama, očka, dedek, babica . ..	(Mateja)
V moji domovini se lahko svobodno igram, hodim v šolo, v njej ni vojne ne lakote .. ,
(Lea)
Domovina je vse, kar vidim okrog sebe: naša vas, moj dom, zelenje, potoček . .. (Simona)
Učenci 3. in 4. raz. OŠ Dane Šumenjak Murska Sobota
Domovina je roža za hišo.; je šola, igrišče, cesta: so knjige, zvezki, misli: je morje, sinje obzorje; je vse. kar vidim jaz. ti in mi vsi.
Dina Božanič, 4. c. OŠ I M. Sobota
Beseda domovina je velik pojem. Domovina mi pomeni svobodo, mir, dom. Domovina je zelena trata, na kateri se igraš, je sinje nebo, po katerem plavajo oblaki. Domovina je le ena.
Andreja Krpič OŠ Šalovci
Kaj je sploh domovina? To je naše gnezdo, ki ga ljubimo in varujemo kot orel svoje gnezdo.
V njej živijo pošteni ljudje, v njej je svoboda!
DOMOVINO ljubimo vsi.
Berke Blanka OŠ Šalovci
Spominska obeležja
Med vojno je padlo veliko borcev. Da bi se jih večno spominjali, so jim postavili spomenike ali plošče.
Tudi v naših krajih jih imamo kar veliko. Za nje skrbimo mi, otroci, in spomeniško varstvo. Ko gremo mimo in vidimo, da so na njih suhe rože, jih odstranimo in okrasimo z novimi. Ob dnevu mrt-
vih smo prižgali svečko in položili vence. S komemoracijami se odolžimo njihovemu spominu.
Radi obiskujemo partizanske grobove in spominske plošče, saj se lahko njim zahvalimo za na-
še lepo življenje.
SIMONA PECELJ, 6. b OŠ DOBROVNIK
Grenki spomini na vojno
Čeprav je Prekmurje med zadnjo vojno mnogo manj pretrpelo kot mnoge druge naše pokrajine, pa so se tudi pri nas zgodili dogodki, ki jih ljudje dobro pomnijo.
Ker je bil moj stari oče poznan človek, je v tistem času imel stike tudi z ljudmi, ki so delovali z OF in v drugih akcijah proti sovražniku. Zaradi tega je postal sumljiv. Kmalu so prišli žandarji, ga aretirali in povedali, da ga bodo odpeljali v taborišče na Madžarsko. Stara mama, ki je bila takrat noseča, je jokala in prosila, naj ga pustijo doma, a vse je bilo zaman. Njene prošnje so zalegle le toliko, da so ga odpeljali v soboške zapore.
Kmalu je v naše kraje prišla vest, da se bliža Rdeča armada, zato so se Madžari hoteli jetnikov znebiti. Odpeljali so jih proti Črnskim mejam, da bi jih postreljali. V tistih trenutkih naglice je imel moj stari oče srečo in je ušel. Med stražarji je bil namreč nekdo, ki mu je pomagal.
Ozvatič Slavko, 8. d
Moj praded se spominja mnogih dogodkov iz časov druge svetovne vojne. Najbolj boleč spomin zanj je prav gotovo tisti, ki se je končal tako, da so mu morali domači pomagati na noge, tako so ga namreč pretepli madžarski vojaki. Zgodilo se je nekega večera. K hiši so prišli popolnoma nepričakovano, zahtevali so hrano in prenočišče, zjutraj pa hoteli po-brati iz hlevov vso živino in ostalo, kar jim je bilo všeč. Praded se je razburil in branil imetje, a kmalu je obležal pod udarci puškinih kopit in brc razjarjenih vojakov.
Melita Vereš, 8. d
V naših krajih so se že pojavili posamezni oddelki Rdeče armade. Nekaj jih je zaneslo tudi v Lipo, kjer je živel moj stric, po poklicu urar. Nekega dne ga je sredi dela zmotil ruski vojak. Pokazal mu je precej veliko uro in mu ukazal, naj iz nje napravi tri manjše. Seveda kaj takega ni bilo mogoče, vendar vojak stricu ni verjel in je kar naprej zahteval svoje. Kdove, kako bi se zgodba končala, pa je prišlo povelje in vojaki so morali naprej. Stričev znanec pa je čez ne-? kaj časa prepoznal uro, katero je prinesel ruski vojak, za svojo.
Simon Sobočan, 8. d
Med vojno so ljudje trpeli splošno pomanjkanje. Marsikakšno blago si lahko dobil le »pod prste«, saj je bilo pretihotapljeno. Tudi moj ded se je včasih odpravil čez mejo, seveda ponoči, ali ko je deževalo ... V domači hiši je bilo milo, sladkor, sol zaradi majhnih otrok vedno potrebno. Neko noč so ga madžarski vojaki ujeli. Dolgo so ga spraševali, ga tudi pretepli, preiskali vso hišo, a kaj sumljivega niso našli. Mnogo potrebnih predmetov pa je v tisti preiskavi za vselej izginilo.
Renata Škalič, 8. a
OŠ Beltinci
Kakšna je angažiranost učiteljev srednjih šol v občini Murska Sobota in kako je s kadrovanjem v pedagoške poklice? To je poskušala ugotoviti komisija za idejnopolitična vprašanja vzgoje, izobraževanja in narodnosti pri občinskem komiteju ZKS Murska Sobota, o rezultatih analize (ankete) pa so spregovorili na zadnji seji komiteja.
Od 174 učiteljev srednjih šol v soboški občini jih je izpolnilo anketo 109 — komunisti skoraj vsi (od 44 le štirje ne), nekomunisti pa, kot kaže, se s svojimi odgovori niso želeli izpostaviti, ker najbrž tudi niso (večina) dovolj aktivni v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. In tako je ena izmed osnovnih ugotovitev iz opravljene analize, da so komunisti v šoli enkrat bolj aktivni kot nekomunisti. Kljub vsemu pa je komite ocenil idejnopolitično stanje med srednješolskimi učitelji kot >nezavidljivo<, kar se kaže tudi v vzgojno-izobraževalnem procesu, predvsem pa v vzgoji mladih in nezainteresiranosti le-teh, da bi, denimo, postali člani Zveze
komunistov. Na vseh srednjih šolah v soboški občini so jih letos, na primer, sprejeli manj kot na edini srednji šoli v Lendavi, konkretno le 4 od okrog 2600 učencev. Sicer pa je tudi med pedagoškimi delavci samo 25 odstotkov včlanjenih v avantgardo delavskega razreda.
Da je stanje nezadovoljivo, pa gre v prvi vrsti pripisati slabšemu materialnemu položaju, v katerem se je znašlo šolstvo, in neustreznemu kadrovanju za učiteljski poklic. Zanj se dandanes lahko odloči tako rekoč vsakdo. Sicer pa se tudi dogaja, da večina učencev, ki se vpišejo v pedagoško usmeritev, po končani srednji šoli ne želi nadaljevati študija za pedagoški poklic, torej so se
ali so bili napačno usmerjeni. Polovica učencev 4. letnika pedagoške usmeritve v Murski Soboti pa je med drugim tudi odgovorila, da ni seznanjena z delom in programom Zveze komunistov. Najbrž zato, ker o tem nihče ni vodil računa.
In da ne bi ostalo le pri izrečenih besedah, je komite sprejel več stališč in konretnih sklepov. Tako bodo z ugotovitvami seznanili kar najširši krog tistih, katerih delo je neposredno ali posredno povezano z vzgojo in izobraževanjem, poleg tega pa bodo decembra pripravili delovno srečanje z vsemi mladimi učitelji na srednjih in osnovnih šolah, da bi se odkrito pogovorili o teh vprašanjih. Osnovne organizacije v šolah pa bodo morale pripraviti programe družbenopolitične aktivnosti in v njih posvetiti posebno in stalno skrb sprejemanju mladih v Zvezo komunistov.
Jože Graj
BABIČINA ZGODBA
Ko je bila babica še majhna, je bila vojna. Avioni so obletavali mesto. Streljali so na ljudi in metali bombe. V družini je bilo šest otrok. Nekega dne so jim zažgali hišo. Na srečo so se umaknili že prej. Bili so v gozdu pri nekem drvarju. Ker ni mogel skrbeti za vse, so se brat in dve sestri umaknili naprej. Tudi oni so našli ne-
kega drvarja, ki je bil oddaljen kakih pet km. Nekega dne so po gozdu hodili Nemci. Ded, babica in vsi drugi so odšli na najvišja drevesa. Na srečo jih niso opazili in tudi koče jim niso zažgali. Toda vse, kar je bilo vredno, so odnesli s seboj. Vso noč so ostali na drevju.
Minevali so dnevi. Naenkrat
so se vsi trije otroci vrnili nazaj.Prinesli so veselo sporočilo. Vojne je konec. Vsi veseli so se odpravili v mesto. Poleg te zgodbe mi*je babica povedala še polno drugih, vendar sem si to najbolj zapomnila.
Gordana Klemen, 4. č
OŠ Edvard Kardelj, M. Sobota
Najlepše je doma
Najlepše je doma Žaba skoči iz mlake, hitro pot pod krake vzame: . »Zdaj poromam prek sveta, kdo čepel bi le doma!«
Komaj skoči, že obstane, kurja polt žabo objame, o groza, o preplah, tam je štorklja — žabji strah.
Trikrat žaba iztegne krake, že se skrije v svoje mlake, ne želi si več sveta.
najlepše je doma.
Dervarič Daniela OŠ Grad

29. november, rojstni dan naše domovine, je tudi velik dogodek za najmlajše šolarje, prvošolčke. Kako tudi ne, ko pa dobijo pionirsko kapo, ruto ... in torej nič več niso cicibani ampak pionirji!
Martina Vozlič, učenka 1. razreda OŠ na Šafarskem, si takole predstavlja sprejem v pionirsko organizacijo.
Zima je pred vrati
Prišla je jesen in spet čudovito obarvala naravo. Dnevi so hladnejši in krajši, noči pa so daljše. Z dreves so začeli odpadati porumeneli listi in tako bodo krošnje dreves kmalu gole. Kmetje še pospravljajo poslednje poljske pridelke in pripravljajo njive za zimo. Ljudje si pripravljajo kurjavo, da ne bi pozimi ostali na mrzlem. Tudi živali slutijo, da se približuje zima. Ptice selivke so že odletele v tople kraje, kjer ne bo zime. Živali, ki zimo prespijo, si že urejajo brloge in iščejo hrano. A živali, kot so kače, žabe, ribe ... so se pogreznile v blato in bodo tam otrple prespale zimo. Spomladi jih bo spet prebudilo toplo sonce. Domače živali pa dobivajo debelejšo zimsko dlako, da jih ne bo zeblo. Tako se vse spreminja in pripravlja na zimo.
DARJA FLISAR, 5. a OŠ ŠTEFAN KUHAR-BOJAN PUCONCI
Rada imam svet, v katerem živim
Moje življenje teče v mirni vasi na Goričkem, ki je le trinajst kilometrov oddaljen od M. Sobote. Razprostira se po bregovih in grapah, skoznjo pa teče potok PUNICA. Center vasi je v zgornjem delu. Tukaj stojijo šola, zadruga, gostilna, krajevni urad, trgovina in cerkev ter pošta. Opisujem vas Bodonce. Naša vas se je prej imenovala Sveti Lenart. Ima tudi bogato zgodovinsko preteklost, saj je bila v turški dobi vsa vas požgana, možje pa obešeni. Bodonci imajo sedaj že okrog 170 gospodinjstev. Prebivalci se ukvarjajo pretežno s kmetijstvom, vse več pa jih je zaposlenih v OZD. V zadnjih letih je vas mnogo napredovala. Gozdov imamo dovolj, njive so skrbno obdelane, travniki še zelenijo in sadovnjaki že zorijo. Tudi pozimi je prijetno pri nas. Sankamo in smučamo se ter včasih naredimo še kakšno nalpgo. Zdaj je v vasi še lepo, a kaj bo čez desetletja, ne vemo:
ANDREJA FERKO, 8. b OŠ GRAD
Do kdaj na
Eno od določil bodočega dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe v občinah SR Slovenije v letu 1988 je, da le-ta ne sme preseči letošnje* ravni. Ker zakona še ni, je v tem trenutku težko reči, kaj bo to konkretno pomenilo za soboško občino, kjer ugotavljajo, da glede na število prebivalcev zavze-
GORNJA RADGONA
Ponovno primerjava programov financiranja
Radgonsko združeno delo je skoraj vse leto 1987 vznemirjal podatek, da morajo plačati tako visoke prispevne stopnje za sise družbene dejavnosti. Zadnja dva meseca te niso najvišje (v primerjavi s preostalimi pomurskimi občinami), kljub temu pa je Izvršni svet Skupščine občine Gornja Radgona strokovnim službam Občinske izobraževalne skupnosti dal nalogo, da pripravijo primerjavo programov financiranja z drugimi pomurskimi.
Obravnavali so jo na minuli seji 18. novembra. Po ugotovitvah strokovne službe so prispevne stopnje višje zaradi večjega deleža sofinanciranja izobraževalne dejavnosti, na primer-: v radgonski občini je kar 24 oddelkov celodnevne šole (Republiška izobraževalna skupnost jim sofinancira le 13 oddelkov), velik delež sredstev je namenjen podaljšanemu bivanju, s temi sredstvi se financira tudi kuharsko osebje, mnogo več sredstev kot v drugih občinah pa je namenjeno financiranju Glasbene šole in Delavske univerze. 82 odstotkov celotnega programa financiranja mora pokriti radgonska občina.
Izvršni svet je primerjavo sprejel, vendar pa bo morala strokovna služba pripraviti še eno, saj bo potrebno upoštevati nove protiinflacijske ukrepe, ter se pri primerjanju podatkov omejiti na primerjavo z ljutomersko občino (murskosoboška in lendavska prejemata dodatna republiška sredstva zaradi narodnostne in etnične manjšine). Prav tako bodo morali poiskati boljše in cenejše predloge za oganizacijo mreže šol, ugotoviti primernost števila oddelkov in števila otrok v njih, prav tako pa tudi strokovnih služb.
Bernarda Peček
repu s splošno porabo?
majo zadnje mesto v republiki pri obsegu splošne porabe. Zato je razumljiva zaskrbljenost, kako v teh razmerah zagotoviti čim več izvirnih prihodkov za financiranje dejavnosti iz občinskega proračuna. Ali bodo t. i. kalkulativni davki občanov prinesli dovolj denarja v občinsko blagajno, pa je seveda drugo vprašanje.
Kot so opozorili tudi na seji izvršnega sveta v Murski Soboti, se v občini od leta 1978 srečujejo s precejšnjo krčitvijo občinskega proračuna, s prehodom na indeksiranje pa so še bolj prikrajšani. Zato je bilo venomer premalo manevrskega prostora za zagotavljanje ustreznega deleža izvirnih prihodkov. In ker je iz dneva v dan več zahtevkov po tem denarju, je upravičen dvom, ali bo do leta 1990 možno uskladiti razlike med slovenskimi občinami glede financiranja iz proračuna oziroma splošne porabe. Zato se v soboškem izvršnem svetu zavzemajo za takojšnjo analizo splošne porabe v SR Sloveniji in odpravo indeksiranja, ki soboško občino spravlja v neugoden položaj.
Posebna komisija izvršnega sveta pa je morala zagristi še v grenko jabolko ugotavljanja primerljivosti osebnih dohodkov
delavcev gospodarstva in negospodarstva v občini. Ob izdelani metodologiji, prilagojeni pogojno nekvalificiranemu delavcu, so se dobesedno srečali s Sizifovim delom, saj so iz nekaterih delovnih organizacij in delovnih skupnosti dobili povsem neuporabne podatke. Ker gre za zelo občutljivo področje, kjer mora prevladati zanesljivost informacij, bodo morali omenjeni dokument, v katerega je vloženega veliko truda, še dopolniti. Vemo, da je javnost zelo dojemljiva za pravično razdelitev sredstev za osebne dohodke, o čemer se nenehno šušlja. To gotovo terja, da se morebitna nesorazmerja v izplačilu osebnih dohodkov uskladijo tako v negospodarstvu kot gospodarstvu, pri čemer niso nikakršne izjeme tudi družbenopolitične organizacije in upravni organi, saj venomer zatrjujemo, da na tem občutljivem področju ne smemo poznati skrivnosti. Zato se nadejamo, da bo celovitejša analiza primerljivosti osebnih dohodkov delavcev gospodarstva in negospodarstva v soboški občini čimprej zagledala luč sveta!
Milan Jerše
gorenjewtm^
Delavski svet DSSS dodatno razpisuje kadrovsko štipendijo:
- ELEKTROTEHNIK - ELEK-
TRONIK
V. stopnja izobrazbe
Kandidati za štipendijo naj pošljejo vloge v 8 dneh od dneva objave razpisa na naslov: GORENJE VARSTROJ, Kadrovska služba, 69220 Lendava.
Osnovna šola Kuzma
razpisuje
prosta dela in naloge:
— učitelja nemškega in slovenskega jezika, za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu), s polno delovno obvezo.
Pogoj: predmetni učitelj NE-SL
Začetek del: 21. december 1987.
— Snažilke za nedoločen čas, s polovično delovno obvezo (4 ure).
Pogoj: končana osnovna šola.
Začetek del: 7. december 1987.
Čas trajanja razpisa: 8 dni po objavi.
cestno podjetje ma rib or n. sub. o.
MURSKA SOBOTA
TOZD ZA VZDRŽEVANJE CEST
— vzdržuje in upravlja vse kategorizirane ceste v Pomurju, — izdeluje in polaga asfalt ter opravlja druga dela na nekategoriziranih cestah
ČESTITA OB PRAZNIKU REPUBLIKE!
STRAN 12
VESTNIK, 26
šport
POGOVOR S PREDSEDNIKOM AMD GORNJA RADGONA, BOGDANOM SAJNOVIČEM
Jubilej in nove usmeritve AMD Gornja Radgona
Po kriznem obdobju je bila programsko-volilna konferenca AMD Gornja Radgona, na kateri so sprejeli nekatere nove usmeritve za delo in izvolili nove organe društva. Za predsednika je bil izbran dolgoletni telesno-kulturni delavec Bogdan Šajno-vič. Z njim smo se pogovarjali o delu in usmeritvah.
— Katere so nove usmeritve dela AMD Gornja Radgona in kako ste si zastavili delo?
»Po velikih prireditvah svetovnega slovesa, ki smo jih imeli v
Gornji Radgoni, je prišlo krizno obdobje v delu AMD. Zato smo se na volilno-programski konferenci društva dogovorili, da z nekaterimi novimi usmeritvami in kadri ponovno poživimo delo, in to ne samo na športnem, temveč tudi drugih področjih dela. Tako smo se dogovorili, da mora zaživeti komisija za vzgojo in preventivo v cestnem prometu, ki bo v osnovnih šolah organizirala predavanja iz cestnoprometnih predpisov. Prav tako smo imenovali komisijo za šport in rekreacijo članov in komisijo za organiziranost in članstvo. V preteklem obdobju je namreč delovala športna komisija, ki pa je zašla v krizno obdobje. Poslovanje AMD Gornja Radgona pa smo prenesli na krajevno skupnost Gornja Radgona. S temi usmeritvami želimo našemu članstvu ponuditi več kot doslej, pa tudi načrtno skrbeti za razvoj tekmovalnega športa.«
---BADMINTON------------------------------
Muličeva, Krpanova in Matičičeva
Športno društvo Mladost iz Lendave je bilo organizator republiškega mladinskega prvenstva v badmintonu. Sodelovalo je 38 mladincev in mladink. Lep uspeh so dosegli domači tekmovalci in tekmovalke. Najbolje so se odrezale Krpanova in Matičičeva, ki sta zmagali v ženskih dvojicah, ter Muličeva, ki je bila prva skupaj s Klemenčičem (Ol) v mešanih dvojicah. Mlade Lendavčanke so tako postale republiške prvakinje. Uspeh pa predstavljajo tudi tretja mesta Muličeve in Fuleja med posamezniki ter Sekereševe in Muličeve v ženskih dvojicah. V moških dvojicah sta Varga in Kuprivec zasedla četrto mesto. Med osem najboljših pa so se uvrstili: Kuprivec, Varga in Časar med posamezniki ter Krpanova med posameznicami.
Mladi Lendavčani so gostovali tudi v Gleisdorfu v Avstriji in v okviru praznovanja 20-letnice domačega badmintonskega kluba premagali Gleisdorf z 9:4. Zmage za Lendavo so dosegli: Fule, Kuprivec, Varga, Lebar in Matičičeva med posamezniki ter Fiile — Kuprivec, Varga—Lebar, Fule—Krpanova in Krpanova—Matičičeva v parih.
---KOŠARKA-------------------------:------
HUD PORAZ SOBOČANE
V sedmem kolu tekmovanja v slovenski ženski košarkarski ligi je ekipa Metalservisa Pomurja nepričakovano visoko izgubila z ekipo Cimosa iz Senožeč s 47:79. Koše za Pomurje so dosegle: Drožinova 16, Borčeva 8, Korenova, Kolarjeva in Broderjeva po 6 ter Kardoševa 5. V naslednjem kolu igra Pomurje s Kladivarjem.
V zadnjem kolu druge republiške moške košarkarske lige — vzhod je Radgona zmagala v Rušah z 79:76. Strelci za Radgono: Raj-bar 25, Sakovič 20, Merklin 12, Fridau 11, Štihec 8 in Senekovič 3. Pomurje pa je doma izgubilo s Plujem s 83:98. Strelci za Pomurje: Kle-mar 23, Marinič 19, Banič 16, Tušar 11, Cigiit 8, Kerčmar 4 in Gregor 2.
---NAMIZNI TENIS	—.....  —
BENKO SEDMI
Na kvalifikacijskem zveznem pozivnem turnirju za člane v Vin-kovcih sta sodelovala tudi dva Sobočana, Benko in Kuzma, dva izmed šesterice slovenskih igralcev, ki je lahko nastopila na dveh kvalifikacijskih turnirjih. Prikazali sta solidno igro, Benko je z rezultatom 5:6 zasedel dobro sedmo mesto in če ne bi po njegovi stari navadi zapravil visokih vodstev v tretjem setu, bi bila njegova uvrstitev še boljša, uvrstil pa se je na sklepni turnir YU TOP 12 v drugo skupino, ki bo konec decembra v Pulju. Premagal je Grujiča, Jankoviča, Jakšiča, Smrekarja in Kuzmo. Kuzma, kije prvič sodeloval na takšnem turnirju, je z 2:9 zasedel 12. mesto in tudi zgubil precej dobljenih partij; premagal pa je Grujiča ter Šešeljo.	M. U.
— Spremembe ste predvideli tudi v športni dejavnosti?
»Dolga steza za spidvej v Gornji Radgoni, ki je edina v Jugoslaviji, je bila pred leti zelo privlačna. Žal pa postaja v zadnjem obdobju vse večje breme v razvoju spidveja pri nas. Naši tekmovalci morajo namreč tekmovati v dveh disciplinah, kar sicer ni slabo. Težava pa je v tem, ker potrebujejo dve vrsti tekmovalnih strojev, za kar pa ni nikoli denarja. Zaradi velikih stroškov vzdrževanja dolge steze vedno potegne krajši konec kratka. Brez usposobitve kratke steze pa si ni mogoče zamisliti vzgoje mladih tekmovalcev. Zato je ureditev kratke spidvejske steze nuja za naš razvoj, s tem pa bi lahko tudi Gornja Radgona postala organizator republiških in državnih prvenstev.«
— Kako pa ste si začrtali vzgojo mladih tekmovalcev?
»Ne glede na to, ali bo Albert Kocmut, ki še nekaj predstavlja za naše društvo, še tekmoval ali ne, moramo takoj začeti z načrtno vzgojo tekmovalcev. Načrtujemo, da bi pozimi organizirali tečaj za nadarjene spidvejiste, med katerimi bi potem izbrali najboljše in jim omogočili nadaljnji razvoj. Da pa bi lahko nadomestili generacijo Kocuvana in Kocmuta, jim moramo ponuditi privlačno in primerno obliko motošportnega uveljavljanja. To so lahko vadba in nastopi s kolesi, motorji in kartingi, kar pa bo tudi odvisno od sredstev. Vsaj za eno od teh oblik pa se moramo odločiti in jo skupaj s šolami uresničiti.«
— AMD Gornja Radgona praznuje letos pomemben jubilej — 40-letnico delovanja. Kako boste proslavili ta jubilej?
»Predvidoma bomo ta jubilej proslavili v petek, 4. decembra 1987, ob 16. uri v kinodvorani v Gornji Radgoni s slavnostno sejo društva, na kateri bomo zaslužnim posameznikom in organizacijam podelili priznanja in plakete. V avli kinodvorane pa bomo pripravili razstavo, na kateri bomo prikazali razvoj in dejavnost našega društva v preteklih štiridesetih letih.«
Feri Maučec
Mura:Nafta 4:1
V tretjem kolu tekmovanja za pokal Nogometne zveze Slovenije je Mura v Murski Soboti premagala lendavsko Nafto. Gole so dosegli: Jančar 2, Savič in Balantič za Muro ter Dovečer za Nafto. Pred okrog 200 gledalci je sodil Jamšek iz Maribora.
Nogomet — OČL VZHOD
Jesenski del
Kovinar	11
NAFTA	11
Pohorje	11
Proletarec	11
Partizan (Ž)	11
Šmartno	11
Železničar	11
Partizan (SG)	11
Pekre	11
Dravinja	11
Fužinar	11
Ojstrica	11
7 3 1 20:7 17
4 4 3 18:13 12
4 4 3 18:13 12
3 6 2 13:10 12
4 3 4 22:18 11
3 5 3 17:15 11
4 3 4 14:16 11
4 3 4 14:19 11
3 4 4 12:17 10
3 3 5 13:20 9
2 4 5 13:17 8
3 2 6 9:18 8
---KOŠARKA---------
Veterani prvaki
Končano je bilo tekmovanje v pomurski moški košarkarski ligi. Naslov prvaka je pripadel veteranom Radenske pred ekipo K rotundi iz Sela, ker so bili uspešnejši v medsebojnem srečanju. Ekipi Radgone in Turopolja sta bili izključeni iz tekmovanja.
Končna lestivca
Veterani (R) 16
K rotundi 16
Puconci 16
Petrovci 16
Pomurje (ml) 16
Tišina 16
Stil(-1))	16
15 1 962:665 31
15 1 995:764 31
10 6 713:669 26
10 6 68L634 26
9 7 878:786 25
5 11 513:907 21
6 10 497:708 21
D. Dundek
Murska Sobota
Sejem zimske športne opreme
ŠŠD Sloga na Osnovni šoli Edvarda Kardelja v Murski Soboti organizira v soboto, 28. novembra 1987, od 9. do 14. ure sejem rabljene zimske športne opreme. Sejem bo v novi dvorani osnovne šole v Trstenjakovi ulici. Vstopnina je 500 in 300 dinarjev.
ŠAH Zmagal Gerenčer
V tekmovanju druge republiške šahovske lige — vzhod je ekipa Slovenskih Konjic premagala Lendavo s 5:1. Edino zmago za Lendavo je dosegel Vida.
Na devetem hitropoteznem turnirju, ki ga je pripravilo ŠD Lendava, je med 11 šahisti zmagal Gerenčer z 9 točkami pred Hajo-čem 7,5, Vidom, Ligetijem in Žilavcem po 6,5, Brezovičem 6, Ivancem 5,5, Vukom 4,5, Balaž-kom 2, Zverom 1 in Kleiderma-nom brez točke.	F. G.
LJUTOMER
Sejem smu~ carske opreme
Smučarska sekcija ljutomerskega Partizana organizira v soboto, 28. decembra 1987, sejem nove in rabljene smučarske opreme od 9. do 12. ure v domu Partizana v Ljutomeru. Tam bodo na voljo tudi strokovnjaki za montiranje in nastavitev vezi.
NAMIZNI TENIS
Pod pričakovanjem
Tradicionalno, letos že 17. odprto pionirsko prvenstvo Varaždina, je zbralo rekordno število nastopajočih: čez 350 iz 54 jugoslovanskih klubov. Pomurci so bili zastopani s predstavniki Sobote in G. Radgone, medtem ko se Beltinčani kljub prijavi tekmovanja niso udeležili.
Pomurci tokrat niso dosegli pričakovanih uvrstitev, saj se je ekipa Sobote (Rihtarič, Tratnjek) uvrstila le med osmerico in potem nepričakovano izgubila z Ibarjem (Rožaj) z 2:3. Ostale ekipe so že izpadle v prvih kolih. Med posamezniki se je Rihtarič uvrstil med osmerico, potem pa po slabi igri izgubil z Belčevičem (Vojvodina) z 1:2 in tako dosegel precej manj, kot smo od njega pričakovali. Sapač in Tkalec sta se uvrstila med 16.	M. U.
AKTUALNO V TELESNI KULTURI
ŠOLANJE KADROV ZA TELESNO KULTURO
V Murski Soboti je bil posvet s telesnokulturnimi delavci pomurskih občin (manjkali so predstavniki radgonske občine), ki ga je pripravil Oddelek za vzgojo strokovnih kadrov Fakultete za telesno kulturo v Ljubljani. Na posvetu so obravnavali predvideni novi model šolanja, izobraževanja in izpopolnjevanja strokovnih kadrov v telesni kulturi. Predstavljeni model predvideva v naši republiki podiplomsko izobraževanje vsaj enkrat letno na strokovnem posvetu, na katerem bi obnovili znanje, spoznali novosti, hkrati pa potrdili licence za delo v posameznih okoljih. To še posebej velja za višje trenerje, trenerje prvega razreda in trenerje, ki delajo na področju vrhunskega oziroma tekmovalne-
—KOŠARKA--------------
Jubilejni Bloudkov memorial
ŠŠD Enotnost organizira v počastitev dneva republike jubilejni 35. tradicionalni košarkarski turnir in 20. jubilejni za memorial Stanka Bloudka. Turnir bo v petek, 27. tm., ob 10. uri v telovadnici SCTPU v Murski Soboti. Sodelovali bodo košarkarji iz šol srednjega usmerjenega izobraževanja s Ptuja, Ljutomera in Murske Sobote, študentje iz Maribora in Ljubljane ter veterani. Zmagovalna ekipa bo prejela pokal.
—ODBOJKA--------------
Zmaga in poraz
V Murski Soboti je bilo v počastitev dneva republike mednarodno odbojkarsko srečanje med ekipama članic in mladink Pan-kasza z Madžarske in Mladosti iz Murske Sobote. V konkurenci članic je zmagala ekipa Pankasza z 2:0, pri mladinkah pa so bile uspešne igralke Mladosti, ki so zmagale z 2:1.
---TIŠINA ------------
Košarkarski turnir
ŠD v KS Tišina organizira v počastitev dneva republike v soboto, 28. tm., košarkarski turnir rekreativcev. Na turnirju, ki bo v telovadnici Osnovne šole Tišina ob 14. uri, bodo sodelovale ekipe iz posameznih naselij krajevne skupnosti. Zmagovalec bo prejel pokal športnega društva.
POL—moški
Rezultati — L kolo
Radgona—Cven	0:3
Pomurje 11 — Radenci	3:1
Veterani—Ljutomer II	1:3
---KEGLJANJE----------
Mesna industrija in Mura
V Ljutomeru je bil sklepni del tekmovanja sindikalnih ekip soboške občine. Pri moških je zmagala Mesna industrija s 621 podrtimi keglji pred IMP Panonijo, 604, Elektrom, 594, Potrošnikom, 561, in Prašičerejo, 558 podrtih kegljev. Med ženskami pa je bila prvak ekipa Mure s 412 podrtimi keglji pred mesno industrijo, 406, in Domom oskrbovancev, 401 podrti ke-gelji.	Š. Jug
Zakaj starostna omejitev?
Po pravilniku Košarkarske zveze Slovenije lahko v moštvih, ki tekmujejo v republiških ligah, nastopa le S igralcev, ki so starejši od 25 let. To pomeni, da se mora marsikateri košarkar predčasno posloviti od nastopanja v republiški ligi, četudi bi lahko ta še nekaj časa uspešno tekmoval. V ta namen je bil že sprožen ustavni spor. Zahtevo po spremembi omejevalnega pravilnika Košarkarske zveze Slovenije pa je poslal predsedstvu KZS, ZTKO Slovenije, RK SZDL, RK ZSMS in vsem KK Slovenije tudi Košarkarski klub Gornja Radgona. V pisni obrazložitvi so poudarili, da je tak omejevalni ukrep v nasprotju z ustavo SR Slovenije. Za rešitev tega problema pa bo potrebno počakati na ustavnem sodišču.
ga športa manj razvitih športnih panog in si morajo svoje znanje stalno izpopolnjevati in posodabljati. Za nižje nazive strokovnih kadrov pa bi strokovne posvete organizirali tudi v regijah, kamor bi tudi vključevali nove kadre ter jim dajali možnost za pridobitev strokovnih nazivov.
Za vse strokovne kadre pri tem šolanju, izpopolnjevanju in izobraževanju bodo v Sloveniji izdajali enotna potrdila in vodili osebne mape. Za nižje nazive strokovnih kadrov pa bodo tako evidenco vodili tudi po regijah in občinah. Zdaj namreč takega pregleda v republiki nimamo. Začeli pa naj bi tudi z organizacijo posebnih seminarjev, kot so, denimo, psihološke priprave in podobno, česar zdaj ni zaslediti
Murska Sobota pred Ljutomerom
V Pomurju je bilo letos organiziranih pet pozivnih turnirjev v judu. Končni vrstni red tekmovalcev po posameznih kategorijah je naslednji — pionirji — do 29 kg: 1. Vogrinčič (Ca ) 15, 2. L. Cikajlo 14, 3. Antič (MS) 3 in Kodelič (Lj.) 2 točki; do 32 kg: 1. Habjanič (Lj.) 21,2. D. Vehab (MS) 13, 3. Lang 6 in Bagula 9 točk (oba Ca.); do 35 kg: 1. Pavlič (MS) 21,2. Mihalič (Lj.) 10, 3. Romih 6 in Gomboc 5 točk (oba Ca.); do 38 kg: 1. Mazouzi 17, 2.1. Cikajlo (oba MS) 15, 3. Prelog (Lj.) 7 in Rojko (Ca.) 5 točk; do 42 kg: 1. Ščavničar (Lj.) 19, 2. Žbiil (Ca.) 17 3. Kolmanič 6 in Rudolg (oba Lj.) 4 točke; do 46 kg: 1. Bransberger (Ca.) 20, 2. Šiška (MS) 10, 3. Rajh (Lj.) 8 in Lovenjak (Ca.) 5 točk; do 52 kg: 1. Kralj (Lj.) 19, 2. Brozovič (MS) 11/3. Zrna (Le.) 10 in Rauter (Lj.) 3 točke; do 58 kg: 1. Gjerkeš (Lj.) 23, 2. T. Vehab 17 in 3. Pozderec (oba MS) 5 točk; nad 58 kg: 1. Recek (Le.) 15, 2. B. Rituper 12, 3. Šadl (oba MS) 9 in Gospodarič (Lj.) 6 točk. Mladinci — do 53 kg: 1. Vrbančič (Lj.) 15, 2. Brozovič 7, 3. Albert (oba MS) 5 in Kralj (Lj.) 5 točk; do 57 kg: 1. Gjerkeš (Lj.) 23, 2. T. Vehab (MS) 9, 3. Breznik (Le.) 9 in Stoti (MS) 6 točk; do 62 kg: 1. Kos (MS) 25, 2. Gospodarič4 in 3. Bez-nec (oba Lj.) 3 točke; nad 62 kg: 1. Šooš (MS) 8, 2. Lešnjek 7, 3. Petkovič (oba Le.) 5 in Vrdjuka (MS) 5 točk. Ekipni vrstni red: 1. Murska Sobota 250, 2. Ljutomer 248, 3. Cankova 117, 4. Lendava 71 točk. Najboljši bodo 5. decembra sodelovali na mednarodnem tekmovanju v Lentiju na Madžarskem. -p £os
---ODBOJKA ---—-------------------------
DOBRA IGRA POMURJA
Odbojkarji Ljutomera bi v sedmem kolu prve slovenske lige morali igrati s Fužinarjem na Ravnah. Ker pa so prepozno dobili sporočilo o datumu srečanja, niso odpotovali na Ravne. Po pravilniku OZS bo tekma verjetno registrirana s 3:0 za Ljutomer. V naslednjem kolu igra Ljutomer doma z Granitom.
V tekmovanju druge republiške moške odbojkarske lige — vzhod je Pomurje z dobro igro premagalo Mežico s 3:0. Med ženskami pa so bile boljše igralke Mežice, ki so premagale Pomurje s 3:1.
---ROKOMET-------------------------------
VETERANI RADGONE TRETJI
V zadnjem jesenskem kolu prve republiške moške rokometne lige so Bakovci gostovali v Črnomlju in izgubili z domačo ekipo 25:21. Strelci za Bakovce: Katona 5, Smodiš 4, Horvat in Š. Lovenjak po 3, Koželj in Merčnik po 2 ter A. Lovenjak in Antolin po enega. Tekma ženske lige med Iskro in Polano je bila preložena.
V Celju pa so tekmovali rokometni veterani za pokal Stanka Toša. Med 16 ekipami je zmagal domači Trim team, Radgona je bila tretja, Polet iz Murske Sobote pa trinajsti.
--.-STRELSTVO --------------------------—
VODI LJUTOMER
V četrtem kolu tekmovanja v prvi republiški strelski ligi je ekipa Noršinec v Slovenski Bistrici premagala Impol s 1448:1443 krogov. Posamezno: Bukovec 369, Horvat 363, Madjar 363 in Balažič 353 krogov.
V tekmovanju druge republiške strelske lige — sever so bile zelo uspešne pomurske ekipe. Ljutomer je v pomurskem derbiju premagal Tišino (1450:1395), Panonija je zmagala nad ekipo Kovinarja z Mute (1441:1430), Mura je premagala Središče—Ormož (1433:1404), SCT je odpravila ekipo Turnišča pri Ptuju (1412:1407), Jovo Jurkovič Videm pa je zmagal nad ekipo Borisa Kidriča iz Maribora. Po 4 kolih vodi Ljutomer pred Kolomanom Flisarjem Tišina, Jovom Jurkovičem Videm in Borisom Kidričem Maribor, vsi imajo po 6 točk. Panonija, Mura in SCT pa imajo po 4 točke.
Tudi v pomurski strelski ligi je bilo 4. kolo. Vodita ekipi Noršinec in Panonije z 8 točkami pred Jovom Jurkovičem Videm in Kolomanom Flisarjem Tišina po 6, Muro in SCT po 4, Elradom in Avto- a radgono po 2 ter Ljutomerom in Štefanom Kovačem Turnišče brez točke. Med posamezniki je na prvem mestu Bukovec (Nor.) s 1498 krogi pred Pertocijem (Tiš.), 1469, in Rojkom (Videm), 1460 krogov.
Vodijo strelci Lendave
V občinski strelski ligi Lendava je bilo tretje kolo. V vodstvu je ekipa Lendave s 6 točkami pred Planiko Turnišče in Ino Nafto po 4, Štefanom Kovačem Turnišče in Varstrojem po 2 ter Jezerom Dobrovnik brez točke. Med posamezniki je na prvem mestu Draškovič (Planika) s 1038 krogi pred Donkom (Ina), 1025, in Maučecem (Planika), 1022 krogov.
Delovna organizacija Ina Nafta iz Lendave je pripravila tekmovanje v streljanju z vojaško puško. Ekipno je zmagal Varstroj z 288 krogi pred PM Lendava, 268, in ZRVS Lendava, 244 krogov. Najboljši posameznik je bil Turn (Ina) pred Toplakom (Dobrovnik), po 84, in Kukom (PM), 82 krogov.	A. Zver
rDVE ZMAGI NAFTEi
Kegljalci Nafte iz Lendave so gostovali v Zalaegerszegu na j Madžarskem in v prijateljskem dvoboju premagali domači ZTE z I 2316:2283 podrtih kegljev. Najboljši posameznik je bil Žalik s 403 podrtimi keglji pred Radakovičem in Kopinjo (po 388), Zupancem (385), Peričem (380) in Horvatom, 374 podrtih kegljev.
V petem kolu medžimurske kegljaške lige je Nafta v Čakovcu premagala Zanatlijo s 4766:462' podrtih kegljev. Posamezno: Žalik 820, Kopinja in Peric po 79j, Radakovič 782, Horvat 771, Zupanec 406 in Felšo 395 podrtih kegljev.	M. Žalik
v programih. To pa seveda ne bi bilo vezano na pridobivanje licenc. Poseben poudarek bi bil dan tudi pripravi pisnega gradiva, ki bi bilo koristno za obdelavo in nadaljnje delo v klubih. Odslej pa naj bi bilo ponovno boljše programiranje in zbiranje prijav za šolanje nižjih oblik strokovnih kadrov v regijah. Za pomurske občine je regijski center za izobraževanje kadrov v Murski Soboti.
Pomurski telesnokultumi delavci so v celoti podprli prizadevanja za načrtnejše šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov po novem modelu, ki ga bodo dokončno oblikovali po opravljenih regijskih posvetih.
L. Zelko
VESTNIK, 26. NOVEMBRA 1987
STRAN 13
Cim bolj zaznati utrip ljudi na
V soboški občini so bili v pripravah na izvedbo programskovolilnih sej krajevnih konferenc Socialistične zveze, ki morajo biti do konca letošnjega novembra, ko se izteka štiriletno mandatno obdobje, zelo aktivni, pa najsi je šlo za evidentiranje ali kandidiranje občanov za najodgovornejše funkcije v svojih okoljih. Skratka, lahko rečemo, da so bili kadrovski postopki dokaj obsežni, kar pomeni, da lahko od frontne organizacije v prihodnje pričakujemo še boljše rezultate. Tudi razširjene seje predsedstev KK SZDL v soboški občini sodijo v ta sklop. Seveda pa bi bilo napak sklepati, da se tudi v tem procesu niso pojavile določene pomanjkljivosti, ki jih bo treba čim prej odpraviti. Teh nekaj ugotovitev je tudi iztočnica za pogovor s predsednikom OK SZDL Murska Sobota Gezo Farkašem.
— Ko govorimo o vlogi SZDL danes, ne moremo mimo njene odzivnosti na pobude občanov pri reševanju konkretnih problemov. Obiski v krajevnih skupnostih in druge aktivnosti so v soboški občini gotovo dali določene rezultate! Kaj menite o tem, tovariš predsednik?
GEZA FARKAŠ: Prav gotovo je treba reči, da je SZDL toliko organizacija ljudi, kolikor je sposobna evidentirati njihove interese in pobude ter jih uskladiti s širšimi interesi. Poleg tega pa jih je nujno skupno z odgovornimi subjekti v konkretni praksi izvajati. Moram poudariti, da je velika pomanjkljivost oziroma napaka — ne samo Socialistične zveze, ampak vseh subjektivnih sil — ko v praksi nismo sposobni na ustrezen način sprejemati pobud, interesov in hotenj ljudi. Potem jih tudi ni mogoče v nadaljnjem proceu pravilno usmerjati in priti do nekega širšega, skupnega interesa. Prav zato smo se odločili, da gremo v krajevne skupnosti in da se čim več pogo-vaijamo z ljudmi, s čimer lahko
IZ SOBOŠKE KANALIZACIJE SE KADI
Voda ugodja in para upanja
Po treh mesecih vrtanja je iz raziskovalne geotermalne vrtine sredi Murske Sobote — delavci Geološkega zavoda iz Ljubljane so prišli do globine 870 metrov — bruhnila topla voda. Njena temperatura znaša čez 50 stopinj Celzija, na sekundo pa je priteče več deset litrov, gre za silno niz-kotemperatumo energijo, ki bo mestu in okolici služila za ogrevanje stanovanj, poslovnih prostorov in objektov družbenega standarda (na primer bolnišnice)
najbolje zaznamo ta utrip in hotenja občanov v posameznih krajevnih skupnostih. Seveda pa samo evidentiranje interesov in pobud še ne pomeni tudi reševanja posameznih problemov, saj v tej aktivnosti često pridemo do čisto ozkih, lokalnih in parcialnih interesov. Vse to je treba pozneje v politični in drugi družbeni aktivnosti uskladiti in s skupnim dogovorom priti do konkretnega uresničevanja. No, če govorimo o uspešnosti naše organizacije pri uresničevanju pobud občanov in njeni odzivnosti, moram reči, da smo lahko zadovoljni z doseženimi rezultati oziroma premiki, kar pa ne pomeni, da smo povsem zadovoljni. Naše delo je treba še bolj približati ljudem in problemom slehernega posameznika, ker včasih, širše gledano, lahko nepomemben problem pomeni življenjsko pomembno rešitev za posameznika v kateri koli krajevni skupnosti.
— Ob sedanjih programskovolilnih sejah KK SZDL ne gre nikakor pozabiti na zelo pomembno kontrolno funkcijo frontne organizacije?
ter za industrijske namene (prehrambena in druga industrija).
Potrjujejo se, skratka, predpostavke strokovnjakov — med njimi naj zlasti omenimo inženirja kemijske tehnologije Stanka Jur-šiča s soboškega Zavoda za ekonomiko in urbanizem — da leži območje Murske Sobote na bogatih nahajališčih tople vode, ki bi se jo dalo izkoriščati v energetske namene. Predvidoma do 29 Novembra bodo opravili vse potrebne meritve o količini, tem-
Varljivo zatišje o murskih elektrarnah
Vemo, da nič ne vemo
Če bi se lotili javnomnenjske ankete o projektu stoletja (vodnih elektrarnah na Muri) v Pomurju, bi najbrž dobili podobno sliko, kot se ponuja iz raziskave Slovensko javno mnenje 1987.
Dokazovana ekološka občutljivost in zahteva po selektivnem gospodarskem razvoju, ki priča o dokončni porušitvi mita o težki industriji kot simbolu socalizma, pride do izraza tudi v opredeljevanju do enegetskih iskanj in razpotij. Tako je recimo soglaša-nje s projektom murskih elektrarn v zadnjih treh letih padlo od evforičnih 84 in nekaj odstotkov na manj kot 64 odstotkov, s tem da letos že 8,8 odstotkov vprašanih tovrstnim »podvigom« izrecno oporeka. Resda glas ljudstva navija za povečano proizvodnjo elektrike v Sloveniji, toda hkrati je kar 83 odstotkov vprašanih za pospešeno gradnjo malih, tudi zasebnih elektrarn. (V Pomurju bi slednje veljalo za potoke Ledava, Ščavnica in druge manjše ter seveda samo Muro). Plebiscitarno soglasje dobita v tem okviru trditvi o vsestranskem varčevanju in smotrni porabi elektrike v gospodinjstvu ter večje varčevanje z elektriko v industriji ob posodabljanju tehnologije.
Sicer pa nam zdajšnje zatišje — utihnili so tudi tisti, namreč Elektrogospodarstvo, ki bi radi za vsako ceno zajezili in zabetonirali plavajoče milijone kilovatov — ni povšeči. Pred kratkim smo lahko prebrali (gl. Delo, 28. oktober), da so med predlaganimi novimi viri za financiranje naložb v elektrogospodarstvu tudi obveznice oz. ljudsko posojilo za elektrarne na Savi in Muri v višini 115 milijard dinarjev in da naj bi za ta namen najeli pri Mednarodni banki za obnovo in razvoj posojilo. Kaj naj to pomeni? Morda to, da si bo monopolist zagotovil preživetje, ljudstvo pa naj plačuje — tako ali drugače.
Le tu in tam se v zvezi z energetskim »saltom mortale« na porečju pomurske reke sliši kakšen glas. Pa bi lahko o tem pripravili zajetno bibliografijo, ki se je zlasti pridno polnila lani in predlani. Žal do končne odločitve oz. sporazuma ni prišlo in kot kaže kmalu tudi ne bo. Bolj ali manj sprotno smo poročali, če in kdaj so o murskih elektrarnah sestankovali na gospodarski zbornici v Murski Soboti ali kje drugje. Tudi posebni komisiji — na medobčinski ter meddržavni ravni (z Avstrijci) — sta se sestajali. Na soboškem Zavodu za ekonomiko in urbanizem so nekaj časa zelo zavzeto pripravljali študijo krajinska zasnova, ki naj bi vsestransko ovrednotila vplive na okolje ob reki Muri, vendar je delo zastalo. Pravijo, da zato, ker se Elektrogospodarstvo ponovno ni držalo dogovora in predložilo dovolj uporabne primerjalne raziskave o pretočnem in pretočno-akumulacijskem tipu vodnih elektrarn. Prav tako še ni nared t. i. kmetijska študija, ki jo izdelujejo na Višji agronomski šoli v Mariboru, manjka pa še vrsta drugih strokovnih mnenj in razčlemb.
Tačas, ko pravzaprav ni jasno pri čem smo — vemo le to, da nosi Mura zavoljo onesnaženosti in skromne sa-močistilne sposobnosti sramotni-vzdevek evropski Rio Negro in bi jo bilo torej nujno očistiti — ostajamo pri ugibanjih in domnevah. Ali točneje — ostajamo pri tistem, kar je bilo rečeno na majski problemski konferenci slovenske socialistične zveze o ekologiji, energiji in varčevanju: »Glede elektrarn končne odločitve še ni, je le načelna privolitev (!?) pomurskega gospodarstva ob številnih pogojih, ki naj bi jih dodatno podkrepile že pripravljene oz. manjkajoče strokovne študije, posebno krajinska zasnova, ki jo pripravlja soboški Zavod za ekonomiko in urbanizem«.
Branko Žunec
GEZA FARKAŠ: Prav gotovo! Splošno znano je, da smo bili v naši družbi navajeni »nakladanja« sklepov na sklepe in ponavljanja sestankov na isto temo z malenkostnimi različicami. Danes se srečujemo s splošno neučinkovitostjo našega dela, kar marsikdaj napačno ocenjujemo
GEZA FARKAŠ — Predsednik OK SZDL Murska Sobota še posebej opozarja na nujnost večje odzivnosti frontne organizacije na pobude občanov.
kot neučinkovitost sistema. Tu so ravno družbenopolitične organizacije prve poklicane, da s takšno prakso prenehajo in da spremenijo tudi dosedanji neučinkovit način dela. Najprej se bo treba lotiti načina dela v skupščinah, kjer je ravno tako treba ana-
terenu!
lizirati uresničevanje sprejetih sklepov in nalog v delegatskih skupščinah. Zato mislim, da bo potrebno predvsem okrepiti nadzorno funkcijo Socialistične zveze, ki mora bdeti nad tem, ali se samoupravno dogovorjeni sklepi in naloge v praksi konkretno rešujejo. No, če to povežem z našimi obiski v krajevnih skupnostih, moram reči, da smo lahko le delno zadovoljni s spoštovanjem dogovorjenega na teh obiskih.
— Ali to pomeni, da je zaznati še premalo odgovornosti tudi v frontnih delih Socialistične zveze?
GEZA FARKAŠ: Navsezadnje je tudi to navzoče v neposredni praksi! Lahko rečem, da omenjeni obiski v krajevnih skupnostih soboške občine prispevajo k hitrejšemu reševanju nekaterih odprtih vprašanj, vendar imamo v praksi še vedno precej subjektov, ki kljub jasnim dogovorom na teh sestankih ne izpolnijo svojih dolžnosti oziroma obveznosti. Zato smo se odločili, da gremo znova na obiske v krajevne skupnosti, kjer bomo analizirali, koliko se resnično držijo naših dogovorov. Na tapeti pa bomo imeli predvsem tiste primere, ko naši dogovori niso padli na plodna tla. Tu bomo skušali posebej ugotoviti, zakaj se določeni sklepi ne uresničujejo. Šele potem bomo tudi skušali uveljaviti kontrolno funkcijo Socialistične zveze z ugotavljanjem politične in materialne odgovornosti posameznikov, ki so bili gluhi za naša skupna prizadevanja.
MILAN JERŠE
Nov izvršni sekretar občinskega komiteja ZKS V LENDA-
VI
peraturi, pritisku in kakovosti termalne vode, ki prihaja na dan, ter vzeli vzorce za kemično analizo, vse to pa bo odločilno pri izboru tehnologije za energijsko izkoriščanje.
»V globini nad 550 metrov, kjer so tudi vgrajene filtrske cevi v dolžini 152 metrov, smo našli čez 150 metrov peščenih vodo-nosnih slojev. Do vsega tega smo prišli na osnovi karotažnih meritev in mislim, da so podatki, po katerih smo predvidevali, kaj naj bi dobili z raziskovalno vrtino, preseženi,« Židane volje pojasnjuje inženir Juršič. Na vprašanje, kdaj se bodo mogli Sobočani ogrevati s toplo vodo, bolj za šalo kot za res pripomni: »Lahko bi se že danes, kajti, kot sami vidite, se te dni kadi iz soboške kanalizacije, kar ni nič drugega kot geotermalna energija iz vrtine. Sprašujete, kako naprej. Na-dalnje raziskave so seveda odvisne od organiziranosti tistih, ki imajo vpliv na odločitve. Vsekakor pa bo treba na osnovi že omenjenih meritev opredeliti tehnologijo izkoriščanja te energije.«
Ne gre za prehitevanje dogajanja, še manj precenjevanje doslej raziskanega in ugotovljenega. Vseeno pa si dovolimo — ob vodi ugodja in pari upanja sredi Murske Sobote — ponoviti že pred časom sproženo Juršičevo pobudo. Namreč, da bi oblikovali posebno skupino strokovnjakov, ki bi problematiko pomurske geotermije spremljala, raziskovala in razvijala; morda kar pod streho območne gospodarske zbornice. Nanjo smo se spomnili ob dejstvih, da podobno raziskovalno vrtajo tudi v Radencih in da se v Beltincih resno ogrevajo >za uporabo toplotne energije termalne vode iz vrtin Fi-14 (Filovci) in Lipa-1; kot smo slišali iz ust beltinskega delegata na četrtkovem zasedanju vseh treh zborov soboške občinske skupščine, so baje za to že odrinili nekaj denarja.
B. Žunec
Leon Alt
Na zadnji seji občinskega komiteja ZKS v Lendavi so izvolili za izvršnega sekretarja 35-letnega Leona Alta, diplomiranega politologa iz Lendave. Izbrali so ga izmed treh kandidatov. Tovariš Alt je opravljal več odgovornih nalog, saj je bil 9 let vodja Indok Centra pri skupščini občine Murska Sobota, nato vodja Centra za socialno delo v Lendavi, od začetka lanskega leta pa kot vodja kadrovske službe v Gorenju Varstroj v Lendavi.
Je tudi aktiven družbenopolitični delavec, saj je član aktiva predavateljev za družbenopolitično izobraževanje, predsednik komisije za informiranje pri medobčinskem svetu ZKS za Pomurje, sekretar osnovne organizacije ZK, delegat sveta za socialno in zdravstveno politiko pri republiški konferenci SZDL itd.
Š. S.
Pomurski zdravstveni center, tozd Zdravstveni dom M. Sobota objavlja dela in naloge
izvajanje vzdrževalnih in kurjaških del v tozdu za nedoločen čas.
Pogoji:
IV. stopnja VIP kovinskopredelovalne ali elektrotehniške usmeritve in opravljen strokovni izpit, tečaj za kurjenje s centralnimi pečmi, 3-mesečno poskusno delo.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: PZC, tozd Zdravstveni dom Murska Sobota, Grajska 24.
Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po izteku objave.
gorenjewo^
Delavski svet DSSS razpisuje v skladu s samoupravnimi akti prosta dela in naloge
VODJA SEKTORJA ZA KADRE IN SPLOŠNE ZADEVE
Pogoja:
visoka izobrazba družboslovne smeri, nad 4 leta delovnih izkušenj.
Izbrani kandidat bo imenovan za mandatno dobo 4 let.
Kandidate prosimo, da v 8 dneh po objavi pošljejo prošnje s kratkim opisom dosedanjih zaposlitev ter dokazila o strokovni izobrazbi na naslov: GORENJE VARSTROJ, Kadrovska služba, Lendava.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od poteka prijavnega roka.
AVTOBUSNI PROMET Murska Sobota
obvešča
potnike, da bo 1. 12. 1987 začel veljati nov prometni režim na avtobusni postaji v Gor. Radgoni.
Z uvedbo novega prometnega režima bo prišlo do sprememb pri naslednjih mestih prihodov in odhodov
— Medkrajevni avtobusi stojijo na št. 1, 2 in 3 na glavni avtobusni postaji G. Radgona.
— Primestni avtobusi za smer Radgona—M. Sobota, Radgona—Lenart ter Radgona—Ljutomer in obratno stojijo na št. 4, 5 in 6 na glavni avtobusni postaji G. Radgona.
— Primestni avtobusi, ki vozijo v smer Radgona—Apače— Cmurek in Radgona—Videm ob Ščavnici—Zihlava—lvanjci in obratno, stojijo na št. 1, 2, 3 in na postaji ha LOKALNI avtobusni postaji v G. Radgoni (pri Železniški postaji).
Cenjene potnike prosimo da spoštujejo s tablami označena mesta prihodov in odhodov avtobusov na obeh avtobusnih postajah. Vse potrebne informacije ob spremembi prometnega režima lahko dobijo potniki pri prodajalcu vozovnic, prometniku ali prometnem kontrolorju na avtobusni postaji.
ZDRAVILIŠČE »RADENSKA« s tremi srci N. Sol. O. Radenci TOZD TURIZEM IN GOSTINSTVO »ZVEZDA« MURSKA SOBOTA
Komisija za delovna razmerja
RAZPISUJE prosta dela in naloge
VODENJE POSLOVANJA
KUHINJE
v enoti MOTELA »ČARDA« MARTJANCI
Pogoj:
— V. stopnja gostinske smeri
— 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah v stroki
Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov:
DO »Radenska« TOZD TURIZEM IN GOSTINSTVO »ZVEZDA« MURSKA SOBOTA — kadrovska služba. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15. dneh po končanem zbiranju prijav.
/MURK
TOVARNA OBLAČIL IN PERILA
MURSKA SOBOTA
69000 MURSKA SOBOTA
IVE LOLE RIBARA 2
Organi upravljanja v Tovarni oblačil in perila Mura, Murska Sobota razpisujejo naslednja dela in naloge s posebnimi pooblastili:
1.	Tozd PERILO
Komercialni direktor tozda Perilo
Pogoji:
dipl, ekonomist ali ekonomist, 5 oz. 8 let delovnih izkušenj v komercialni službi
2.	Tozd ŽENSKA OBLAČILA
Tehnični direktor tozda Ženska oblačila
Pogoji:
dipl. inž. ali inž. tekstilno konfekcijske tehnologije in 5 oz.
8 let delovnih izkušenj v konfekcijski dejavnosti Komercialni direktor tozda Ženska oblačila
Pogoji:
dipl, ekonomist ali ekonomist, 5 oz. 8 let delovnih izkušenj v komercialni službi
3.	DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
Vodja splošne službe
Pogoji:
visoka ali višja izobrazba in 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na pravnem področju
Direktor službe poslovnih raziskav
Pogoji:
dipl, ekonomist ali ekonomist in 4 oz. 8 let delovnih izkušenj
Kandidati morajo imeti poleg navedenih pogojev še organizacijske sposobnosti, aktiven odnos do samoupravljanja, sposobnost za ustvarjalno delo in razvijanje dobrih družbenoekonomskih in medsebojnih odnosov.
Izbrani kandidati bodo imenovani za 4 leta.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite kadrovski službi DO MURA v 15 dneh po objavi razpisa.
STRAN 14
VESTNIK, 26. NOVEMBRA 1987
URADNE OBJAVE
Leto XXIII	Murska Sobota, 26. novembra 1987	Št.: 27
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA, LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
205.	Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka 206. Sklep o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja Krajevne skupnosti Tišina, za naselje Petanjci	za območje krajevne skupnosti Beltinci
205
Na podlagi 3. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS št. 35/85) in 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS št. 23/77) in 42. člena Statuta krajevne skupnosti Tišina, je svet Krajevne skupnosti Tišina na seji dne 13. 11. 1987 po predhodni odločitvi zbora delovnih ljudi in občanov naselja Petanjci sprejel
SKLEP o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za del ob-. močja Krajevne skupnosti Tišina, za naselje Petanjci.
1.	člen
Razpiše se referendum za del območja Krajevne skupnosti Tišina, za naselje Petanjci. Referendum bo 13. decembra 1987 na običajnem glasovalnem mestu od 7.00 do 19.00 ure.
2.	člen
Sredstva zbrana s samoprispevkom bodo uporabljena za:
—	vzdrževanje in adaptacijo vodovodnega zajetja in vodovodnega omrežja
—	graditev transformatorja — sofinanciranje
—	prizidek dvorane pri vaško-gasilskem domu
—	prizidek k mrliški veži
—	ureditev ulične razsvetljave
—	dograditev avtobusnih postajališč in postavitev zavetišč
—	sofinanciranje adaptacije zgradbe prostorov krajevnega urada in KS
—	ostala komunalna dejavnost.
3.	člen
Za izvršitev programa bo potrebno 247.400.000.— din. S samoprispevkom bo predvideno zbrano 247.400.000.— din. Višina sredstev za posamezne namene se določi s programom in finančnim načrtom krajevne skupnosti. Ce se zberejo večja sredstva, se bodo uporabljala namensko za program v tč. 2. člena.
4.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje petih let in sicer od 1. januarja 1988 do 31. decembra 1992.
5.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo v naselju Petanjci in sicer v naslednji višini:
a)	v denarju:
—	2 % od neto osebnih dohodkov zaposlenih
—	2 % od neto OD in davčne osnove iz samostojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti
—	4 % od katastrskega dohodka od kmetijske dejavnosti
—	1 % od pokojnin
—	2 % od povprečnega OD v SRS v preteklem letu za delavce, ki so na začasnem delu v tujini in imajo stalno prebivališče v naselju Petanjci
b)	v delovni obveznosti:
—	občani — nosilci gospodinjstva ali njegovi družinski člani po 3 delovne dni letno. Nadomestilo za neopravljeni delovni dan, ki traja 8 ur, znaša 10.000,— din;
—	lastniki traktorjev 8 ur letno v prevozih. Nadomestilo za neopravljeno uro prevoza s traktorjem znaša 7.000.— din.
Svet krajevne skupnosti se pooblašča, da vsako leto na novo ovrednoti finančno nadomestilo v delovni obveznosti.
6.	člen
Krajevna skupnost lahko sredstva samoprispevka, ki so začasno prosta, vroči pri banki za določen čas.
7.	člen
Glede oprostitve plačila samoprispevka se uporabljajo določila 12. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS št. 35/85).
8.	člen
Delavcem na začasnem delu v tujini, ki imajo na območju za katerega se razpisuje referendum stalno prebivališče, bo v pripravljalnem postopku za razpis referenduma posredovan program, ki bo vseboval namen, osnovo in višino samoprispevka ter obdobje, za katerega se uvaja samoprispevek in izjava s katero se zavezanec izreče za uvedbo samoprispevka.
9.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik in občani, ki še nimajo volilne pravice, pa so v delovnem razmerju.
10.	člen
Volilci glasujejo osebno in tajno z glasovnico, ki ima naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST
TIŠINA
Naselje Petanjci
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu dne 13. decembra 1987 o uvedbi krajevnega samoprispevka za del Krajevne skupnosti Tišina, za naselje Petanjci, ki se uporabi za:
—	vzdrževanje in adaptacijo vodovodnega zajetja in vodovodnega omrežja
—	graditev transformatorja — sofinanciranje
—	prizidek dvorane pri vaško-gasilskem domu
—	prizidek k mrliški veži ,
—	ureditev ulične razsvetljave
—	dograditev avtobusnih postajališč in postavitev zavetišč
—	sofinanciranje adaptacije zgradbe prostorov krajevnega urada in KS
—	ostala komunalna dejavnost
Samoprispevek bo razpisan za obdobje petih let in sicer od 1. januarja 1988 do 31. decembra 1992.
Višina samoprispevka bo znašala:
a)	v denarju:
—	2 % od neto osebnih dohodkov zaposlenih
—	2 % od neto OD in davčne osnove iz samostojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti
—	4 % od katastrskega dohodka od kmetijske dejavnosti
—	1 % od pokojnin
—	2 % od povprečnega OD v SRS v preteklem letu za delavce, ki so na začasnem delu v tujini in imajo stalno prebivališče v naselju Petanjci
b)	v delovni obveznosti:
— občani — nosilci gospodinjstva ali njegovi družinski člani po 3 delovne dni letno. Nadomestilo za neopravljeni delovni dan, ki traja 8 ur, znašaTO.000.— din;
—lastniki traktorjev 8 ur letno v prevozih. Nadomestilo za neopravljeno uro prevoza s traktorjem znaša 7.000,— din.
Svet krajevne skupnosti se pooblašča, da vsako leto na novo ovrednoti finančno nadomestilo v delovni obveznosti.
Glede oprostitve plačila samoprispevka se uporabljajo določila 12. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS št. 35/85).
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.
11.	člen
Za zbiranje sredstev in za izvajanje del bo odgovoren svet Krajevne skupnosti Tišina.
i2.	člen
Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev bo opravljal svet krajevne skupnosti in bo o tem vsako leto poročal zboru delovnih ljudi in občanov.
13.	člen
Ta sklep velja z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin.
Štev.: KS-67/87
Datum: 14. 11. 1987
Predsednik sveta KS:
FLEGAR Alojz 1. r.
206
Na podlagi 3. člena Zakona o samoprispevku (uradni list SRS št. 35/85) in 8. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS št. 23/77 in 37. člena Statuta krajevne skupnosti Beltinci, je skupščina krajevne skupnosti Beltinci, na seji dne 12. novembra 1987 po predhodni odločitvi zbora delovnih ljudi in občanov naselja Beltinci, sprejela
SKLEP o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Beltinci.
1.	člen
Razpiše se referendum za območje Krajevne skupnosti Beltinci. Referendum bo 13. decembra 1987 na običajnem glasovalnem mestu od 7. do 19.00 ure.
2.	člen
Sredstva, zbrana s samoprispevkom bodo uporabljena za:
—	nadaljnjo gradnjo kanalizacije
—	gradnjo večnamenskega objekta (kinodvorana in prostori za društveno dejavnost)
—	nadaljnjo gradnjo telefonskega omrežja
—	graditev dveh oddelkov jaslic pri otroškem vrtcu
—	izkoriščanje termalne vode (toplovod)
—	urejanje naselja (poljske poti in jarki)
—	adaptacijo zgradb: stare šole, krajevnega urada in vaške tehtnice
—	graditev športnorekreacijskega centra
—	požarno in prometno varnost
—	dograditev avtobusnega postajališča
—	ulično razsvetljavo
—	vodovodno zajetje
—	kabelsko televizijo
—	ureditev pokopališča
—	asfaltiranje ulic (Ribiška pot do Renovic, peš pot ob Črncu) — za druge dejavnosti v KS.
3.	člen
Za izvršitev programa bo potrebno 505.000.000,— din. S samo-prispevkom bo predvidoma zbrano 505.000.000.— din. Višina sredstev za posamezne namene se določi z letnim programom in finančnim načrtom krajevne skupnosti.
4.	člen
Samoprispevek se uvede za obdobje 5 let in sicer od 1. januarja 1988 do vključno 31. decembra 1992.
5.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Beltinci in sicer v naslednji višini:
a) v denarju:
—	2 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja
—	4 % od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti
—	2 % od čistega dohodka obrtnikov
—	1 % od pokojnin (razen od pokojnin z varstvenim dodatkom in od pokojnin, ki so nižje kot je osnova za upravičenost do varstvenega dodatka)
—	2 % od povprečnega osebnega dohodka v občini za preteklo leto za zaposlene v tujini
—	1 % od pokojnin iz tujine od povprečnega osebnega dohodka v občini za preteklo leto (razen od pokojnin, ki so nižje, kot je osnova za upravičenost do varstvenega dodatka v SRS.
6.	člen
Krajevna skupnost lahko sredstva samoprispevka, ki so začasno prosta, vroči pri banki za določen čas.
7.	člen
Glede oprostitve plačila samoprispevka se uporabljajo določila 12. člena zakona o samoprispevku (Ur. list SRS št. 35/85).
8.	člen
Delavcem na začasnem delu v tujini, ki imajo na območju za katerega se razpisuje referendum stalno prebivališče, bo v pripravljalnem postopku za razpis referenduma posredovan program, ki bo vseboval namen, vrsto, osnovo in višino samoprispevka ter obdobje, za katero se uvaja samoprispevek in izjava s katero se zavezanec izreče za uvedbo samoprispevka.
9.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik in občani, ki še nimajo volilne pravice, pa so v delovnem razmerju.
10.	člen
Volilci glasujejo osebno in tajno z glasovnico, ki ima naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST BELTINCI
Beltinci
GLASOVNICA
za glasovanje na referendumu dne 13. decembra 1987 o uvedbi krajevnega samoprispevka za krajevno skupnost Beltinci, ki se uporabi za:
—	nadaljnjo gradnjo kanalizacije
—	gradnjo večnamenskega objekta (kinodvorana in prostori za društveno dejavnost)
—	nadaljnjo gradnjo telefonskega omrežja
—	graditev dveh oddelkov jaslic pri otroškem vrtcu
—	izkoriščanje termalne vode (toplovod)
—	urejanje naselja (poljske poti in jarki)
—	adaptacijo zgradb: stare šole, krajevnega urada in vaške tehtnice
—	graditev športno rekreacijskega centra
—	požarno in prometno varnost
—	dograditev avtobusnega postajališča
—	ulično razsvetljavo
—	vodovodno zajetje
—	kabelsko televizijo
—	ureditev pokopališča
—	asfaltiranje ulic (Ribiška pot do Renovic in peš pot ob Črncu) — za druge dejavnosti v krajevni skupnosti.
Samoprispevek bo predpisan za obdobje petih let in sicer od 1. januarja 1988 do vključno 31. decembra 1992.
Višina samoprispevka bo znašala:
a) v denarju:
—	2 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja
—	4 % od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti — 2 % od čistega dohodka obrtnikov
—	1 % od pokojnin (razen od pokojnin z varstvenim dodatkom in pokojnin, ki so nižje kot je osnova za upravičenost do varstvenega dodatka)	'
—	2 % od povprečnega osebnega dohodka v občini za preteklo leto za zaposlene v tujini
—	1 % od pokojnin iz tujine od povprečnega osebnega dohodka v občini za preteklo leto (razen od pokojnin, ki so nižje, kot je osnova za upravičenost do varstvenega dodatka v SRS).
GLASUJEM
»ZA«	»PROTI«
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »Za«, če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma besedo »PROTI«, če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.
11.	člen
Za zbiranje sredstev in izvajanje referendumskega programa bo odgovoren svet krajevne skupnosti BELTINCI.
12.	člen
Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev bo opravljal svet krajevne skupnosti in bo o tem sproti, vendar najmanj dvakrat letno poročal skupščini krajevne skupnosti in zboru delovnih ljudi in občanov.
13.	člen
Ta sklep velja z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: KS-91/87
Datum: 10. 11. 1987
Predsednik skupščine KS: KOLARIČ JOŽE
samozaščita, varnost, obramba
LENDAVA
Požarna varnost v letu 1988
V lendavski občini bodo v prihodnjem letu uveljavili učinkovitejše in racionalnejše oblike požarnega varstva ob sodelovanju občinske gasilske zveze in občinskega štaba civilne zaščite. V ta namen bodo naložbena sredstva namenili «za prijavo požara iz industrijske cone v gasilski center v Lendavi. Za potrebe gasilskih društev bodo kupili dvoje lahkih orodnih vozil. Sredstva bodo namenili tudi za-urejanje problematike požarne vode v krajevnih skupnostih.
V gasilskem centru v Lendavi bodo zaposlili delavca, ki bo opravljal dežurstvo in servisiral priročne gasilne aparate. Da bi bila požarna varnost še večja, bodo v prihodnjem letu kupili opremo za reševanje iz višin, vode in reševanje ob razlitju nevarnih snovi. Kupili bodo tudi osebna zaščitna sredstva, kot so dihalni aparati in obleke* za reševanje iz ognja. Da bi bilo sodelovanje gasilskih društev hitro in uspešno, jih bodo povezali s sredstvi za zveze, pdSebej v tistih vaseh, kjer še nimajo telefona.
Vsa nova, sodobna oprema pa ne bi bila dovolj, če z njo gasilci ne bi znali ravnati. V lendavski občini bodo prav zaradi tega posebno skrb namenili usposabljanju gasilskega kadra in občanov. Posebno pozornost bodo namenili tudi krepitvi požarne varnosti v delovnih organizacijah.
Jani D.
SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU MURSKA SOBOTA
VEČJO SKRB PREVENTIVI IN VZGOJI V CESTNEM PROMETU
Občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu opravljajo pomembno poslanstvo na področju prometne varnosti. Žal pa so v marsikateri občini osamljeni in imajo premajhno podporo pri tistih dejavnikih, katerih naloga je tudi prometna vzgoja mladih. Med zelo delavne svete za preventivo in vzgojo v cestnem prometu sodi vsekakor v Murski Soboti, ki ga uspešno vodi predsednik Franc Čarni. Svet je izdelal pester program aktivnosti, ki jih tudi uspešno uresničujejo. Organizirali so občinsko in medobčinsko tekmovanje Kaj veš o prometu, ki se ga je udeležilo 105 osnovno- in 24 srednješolcev. Prometno značko je osvojilo 2500 učencev. V akciji z varnim kolesom v promet je bilo pregledanih 1097 koles, brezhibnih je bilo 835. Letos so izvedli dve akciji brezhibno vozilo je varno vozilo. V novembrski akciji so skupaj s prometno milico in pooblaščeno organizacijo za teh-
nične preglede pregledali 30 osebnih avtomobilov, od katerih je bilo 18 brezhibnih, 12 tovornih avtomobilov, brezhibnih je bila polovica, in 9 avtobusov, od katerih je bilo brez napak osem. Najpogostejši vzroki za tehnično oporečna vozila so slabe gume ter napake pri svetlobni signalizaciji in krmilnem mehanizmu. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Murski Soboti je bil tudi pobudnik za sestanek z vodji prevoza v ozdih, ki se ukvarjajo s prevozom blaga in potnikov. V vseh ozdih so izvedli testiranje iz cestnoprometnih predpisov. Pregledali so tudi prometno signalizacijo v mestu in občini Murska Sobota ter organizirali sestanek z ravnatelji šol srednjega usmerjenega izobraževanja in še dogovorili o imenovanju mentorjev prometne vzgoje in pripravi programov dela.
Nedavni posvet predstavnikov občinskih svetov za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu pomurske in podravske regije, ki je bil v Murski Soboti, je glede na kritično stanje prometne varnosti opozoril, da bi se s to problematiko morala pozabavati širša družbena skupnost, ne le sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. V šole srednjega usmerjenega izobraževanja, kjer tega še niso storili, bi nujno morali uvesti prometno vzgojo. Pri gradnji in rekonstrukciji cest bi morali misliti na pešce in kolesarje. Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pa bi moral za preventivne akcije na šolah priskrbeti učne pripomočke. Dogovorili so se tudi, da bodo v prihodnje organizirali v pomurski in podravski regiji tekmovanja Kaj veš o prometu, na katerem bi sodelovali občinski prvaki z osnovnih in šol srednjega usmerjenega izobraževanja. Tekmovanja bi vsako leto organizirali v drugi občini.
Feri Maučec
VARNOST NA SMUČIŠČIH
Krepitev obrambe in
V pomurski pokrajini sicer ni organiziranih smučišč, razen~zr? čnice na Kapeli, vendar se veliko naših občanov ukvarja s smučanjem po domačih hribih in na organiziranih Smučiščih. V zadnjem času se množično pojavljajo prenosne žičnice, ki jih kupujejo in upravljajo posamezniki, gostinski obrati in razne organizacije. Prav tako se organizirajo razna tekmovanja, kot so vaške olimpiade, slalomi in druga. Na teh tekmovanjih in drugih smučarskih krajih se zbira veliko udeležencev in opazovalcev. Na varnost občanov na teh priložnostnih smučiščih pa se največkrat pozablja in zato niso redke telesne poškodbe.
Varnost na smučiščih je pra-
vno dobro urejena v Zakonu o varnosti na javnih smučiščih (Ur. list SRS, štev. 16/77), Pravilniku o reševalni službi in o službi prve pomoči na smučiščih (Ur. list SRS, štev. 5/78) in Pravilniku o znakih in redu na smučiščih ter o rediteljski službi (Ur. list SRS, štev. 2/78).
Določila navedenih predpisov veljajo tudi za priložnostna smučišča, ki se uporabljajo za javnost. Za postavitev žičnice in za začetek obratovanja je potrebno dovoljenje, ki ga izda pristojni občinski upravni organ. Nadzor nad obratovanjem žičnice izvajajo pristojni občinski inšpekcijski organi. Ob organizaciji tekmovanja, na katerem se pričakuje večje število obiskovalcev, je upra-
vljalec žičnice dolžan obvestiti enoto milice, na katerem območju je žičnica postavljena, zaradi pomoči pri vzdrževanju javnega reda in miru ter pri urejanju cestnega prometa.
Poleg navedenih je še veliko pravnih in tehničnih določil, ki jih morajo spoštovati upravljalci žičnic. Zato je nujno, da se z navedenimi predpisi temeljito seznanijo pred postavitvijo žičnic in organizacijo tekmovanj. Kolikor več truda bo vloženo v preventivne ukrepe za varnost udeležencev na smučiščih, toliko manjše bodo negativne posledice za udeležence in upravljalce žičnic.
Božo Culič
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
samozaščite
V lendavski občini bodo namenili v prihodnjem letu več pozornosti krepitvi splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Med poglavitnimi nalogami so: nadaljnji razvoj teritorialne obrambe s poudarkom na vzgoji in usposabljanju starešin ter opremljanje s sredstvi za protioklepni boj in sredstvi zvez. Posebna skrb bo namenjena nadaljnjem razvoju narodne zaščite v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela in razvoju civilne zaščite, v katero naj bi vključili do 14 odstotkov prebivalstva občine. Trudili se bodo, da bi bila opremljenost s predpisano opremo vsaj 80-odstotna, poudarek pa bo dan zagotavljanju osebnih in kolektivnih zaščitnih sredstev. Da bi povezali osnovne nosilce obrambnih priprav, bodo okrepili sistem zvez z nakupom novih tehničnih sredstev. V dograjevanje in izpopolnjevanje obrambnih priprav se bodo morali bolj vključevati tudi organi družbenopolitične skupnosti. V lendavski občini se bodo lotili tudi organizirane gradnje zaklonišč, predvsem dvonamen-skih in družinskih, oblikovali pa bodo tudi blagovne rezerve, še posebno v zdravstvu in kmetijstvu. Tako kot vsako leto bodo organizirali tudi številna predavanja za prebivalstvo z namenom, da se dvigne varnostna kultura.	Jani D.
Zavozil v pogrebno povorko
V minulem tednu je bilo v naši pokrajini veliko prometnih in delovnih nezgod, pa tudi tatovi niso stali križem rok. Prometne nezgode so bile posledica prehitre vožnje, delovne pa nepremišljenosti pri delu s stroji.
Zavozil v pogrebce
Nenavadna, a huda prometna nezgoda seje zgodila 16. novembra na magistralni cesti v Gibini. Marjan Božidar iz Babinec je vozil traktor s priklopnikom po klancu navzdol na magistralni cesti v Gibini. Zaradi neprimerne hitrosti je izgubil oblast nad vozilom in se najprej zaletel v parkiran tovorni avtomobil Josipa Drka iz Čakovca, nato pa v mrliški voz s krsto, za katerim so šli pogrebci. Mrliški voz se je prevrnil in za seboj potegnil Terezijo Torner iz Gibine, ki se je hudo poškodovala, laže pa so se poškodovale Elizabeta Lukman iz Gibine, Magdalena Ladič iz Sp. Jarš, Bernarda Pintarič iz Gibine in Stanislava Kelnarič iz Martinševec (Čakovec). Škode je za 1,6 milijona dinarjev.
Pobegnil, a so ga izsledili
16. novembra se je zgodila prometna nezgoda v Kraščih. Janez Sušeč iz Skakovec je vozil osebni avtomobil po levi strani in ob srečanju oplazil ošebni avtomobil, ki ga je vozil Silvester Drvarič iz Kruplivnika. Sušeč je s kraja nesreče pobegnil in so ga kasneje izsledili delavci milice.
Izsilil prednost
21. novembra se je zgodila prometna nezgoda na Panonski
cesti v Beltincih. Voznik osebnega avtomobila Viljem Ašenbre-ner iz Beltinec je vozil po magistralni cesti in zavijal na stransko cesto ter pri tem izsilil prednost nasproti vozečemu vozniku kolesa z motorjem Janezu Žižku iz Lipovec. Pri trčenju se je Žižek hudo poškodoval.
Ni se prepričal o varnosti
21.	novembra se je zgodila prometna nezgoda v Kraščih.
Voznik traktorja Franc Šnurer iz Domajinec je vozil traktor proti Cankovi. V Kraščih je nakazal smer in začel zavijati na levo, ne da bi še prepričal, če to lahko varno stori. Nasproti mu je z neprimerno hitrostjo z osebnim avtomobilom pripeljal Anton Marič iz Ropoče. Vozili sta trčili, škode je za 1,5 milijona dinarjev.
Verižno trčenje
22.	novembra se je zgodila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti in kratke varnostne razdalje na magistralni cesti v Šalovcih. Voznik osebnega avtomobila Jože Šbmen iz Slovenske Bistrice se je peljal s Hodoša proti M. Soboti. V Šalovcih seje zaustavil, da bi omogočil vozniku tovornega avtomobila Janezu Žižku vzvratno vožnjo na dvorišče. Za Šomnom se je pripeljal
voznik osebnega avtomobila Stanislav Vuk iz Cvetkovec in zaustavil za Šomnovim vozilom. Za njim pa je pripeljal še voznik osebnega avtomobila Branko Markuš iz Spodnje Korenice in zaradi neprimerne hitrosti in kratke varnostne razdalje trčil v avtomobil Vuka, ta pa v Šomno-vega. Škode je za 6 milijonov dinarjev.
Delovne nezgode
19. novembra se je zgodila delovna nezgoda, v kateri se je pri žaganju drv s krožno žago hudo poškodoval Franc Godina iz Doliča. Zaradi nepazljivosti si je z žago odrezal tri prste.
16. novembra je Bela Čer iz Kuštanovec del pri Slavku Ruglju iz Černelavec pri stroju za izdelovanje plastičnih posodic za sveče. Med delom se je stroj izklopil, zato ga je hotel ponovno pognati. Stisnil je napačno stikalo, tako da mu je stroj stisnil roko in mu jo hudo poškodoval.
19. novembra je Aleksander Varga s traktorjem v Bratoncih ravnal nasuti gramoz na vaških cestah. Pri tem mu je pomagal Aleksander Gašpar, ki je sedel na ravnalniku. Med delom ga je stisnilo in se je hudo poškodoval.
J. D.
opekapna=ptuj opekonna|ptu|
OD TEMELJEV DO STREHE
Razpisna komisija Srednje zdravstvene šole Murska Sobota razpisuje
— ravnatelja šole za dobo 4 let
Kandidat za razpisana dela in naloge mora poleg splošnih pogojev, predpisanih v Zakonu o združenem delu in Zakonu o usmerjenem izobraževanju, izpolnjevati še naslednje:
— da ima pogoje za učitelja v usmerjenem izobraževanju
— da ima pedagoško-andragoško izobrazbo ter najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju
—• da ima ustrezne organizacijske in vodstvene sposobnosti ter se zavzema za razvoj samoupravnih odnosov
— da ima možnost dopolnjevanja polovične učne obveze
Razpisna komisija bo izbrala izmed kandidatov, ki bodo svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev poslali 15 dni po objavi. O izidu izbire bomo prijavljene kandidate obvestili v 15 dneh po prijavnem roku.
VESTNIK
ZO ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
Komisija za delovna razmerja
OBJAVLJA za potrebe OE M. Sobota
prosta dela in naloge v gospodarsko računskem sektorju v oddelku AOP
PROGRAMIRANJE RAČUNALNIŠKIH OBDELAV
Poleg splošnih pogojev pričakujemo od kandidatov:
— višjo šolo s smerjo računalništva ali poslovne informatike ter
2 leti delovnih izkušenj
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov:
LB Pomurska banka Murska Sobota, Trg zmage 7.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili 45 dni po objavi.
_ sozd imos sgp konstruktor n. sol. o. maribor tozd gradbenik n. sol. o. lendava
SGP KONSTRUKTOR, n. sol. o., MARIBOR, TOZD GRADBENIK LENDAVA na osnovi sklepa organa upravljanja razpisuje
javno dražbo
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
1.	Tovorno vozilo FAP 18, BK, leto izdelave 1978, izklicna cena 2.000.000,—
2.	Tovorno vozilo FAP 18, BK, leto izdelave 1978, izklicna cena 3.000.000,—
3.	Avtomešalnik ikarus, nadgradnja progres, leto izdelave 1979, izklicna cena 5.000.000,—
4.	Tovorno vozilo TAM 2001, leto izdelave 1975, izklicna cena 1.200.000,—
5.	Osebno vozilo kombi Z-850 AF, leto izdelave 1982, izklicna cena 500.000,—
6.	Dostavno vozilo Z-850 AK, leto izdelave 1983, izklicna cena 400.000,—
7.	Bager A 600 B, leto izdelave 1978, izklicna cena 7.000.000,-
8.	Buldožer TG 50, leto izdelave 1975, izklicna cena 5.000.000,—
9.	Separacija za gramoz, leto izdelave 1972, izklicna cena 3.000.000,—
10.	Transporter, prenosni, leto izdelave 1972, izklicna cena 2.500.000,—
Prometni davek plača kupec. Uro pred začetkom dražbe se vplača 10% varščina od izklicne cene pri blagajni tozda. Družbene pravne osebe, ki se izkažejo s pooblastilom, so oproščene plačila varščine.
Prodaja bo v ponedeljek, 7. 12. 1987, ob 10. uri na deponiji tozda Gradbenik Lendava po sistemu videno-kupljeno. Podrobnejše informacije lahko dobite vsak dan do 15. ure osebno ali po telefonu 069 75-117 (Antolovič).
opekanna=ptui opekanna|ptui
4-mesečno obročno odplačevanje • prodaja po tovarniških cenah • 19 % popusta v prodaji na drobno
Vsak delavnik od 7. do 14. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. Po vaši želji organiziramo tudi prevoz.
opekpnnozptui
62250 PTUJ, Žabjak 1 telefon: 062/775-111
Prod, skladišče G. Radgona telefon: 069/ 74-396
STRAN 16
VESTNIK, 26. NOVEMBRA 1987
Radijski in televizijski spored od 27. novembra do 3. decembra
PETEK
SOBOTA
NEDELJA
PONEDELJEK
TOREK
SREDA
ČETRTEK
RADIO MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO	RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Turistična oddaja, 17.30 — Glasba — reklame — glasba, 18.00 - »21-232« - Pro-pagandno-glasbena oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Sobotna reportaža, 17.20 — Strokovnjak odgovarja . .. 17.40 — Glasba — reklame, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon: 21-232).
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, I 1.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (kmetijska oddaja, humor), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 Vključitev osrednjega slovenskega
GA
PRENOS OSREDNJE-
SPOREDA
SLOVENSKEGA
|TV LJUBLJANA
GA
PRENOS OSREDNJE-
SPOREDA
SLOVENSKEGA
TV LJUBLJANA
8,25 TV mozaik, 9.25 Tednik, 10.15 Propagandna oddaja, 10.25 Sestriere: Svetovni pokal v smučanju — superveleslalom (m), prenos, 11.30/40 Matineja: S-Lagerlof/ Gosta Berling, ponovitev 3. dela švedske nadaljevanke, 15.00 Video strani, Mozaik, 15.15 Tednik, 16.15 Po sledeh napredka, 16.55 Propagandna oddaja, 17.05 Svetovni pokal v smučanju — superveleslalom (m), posnetek iz Sestriera, 17.35 A. S. Puškin: Pravljica o carju Sal-tanu, L del otroške serije, 17.50 Super stara mama, 4. del angleške otroške serije, 18.15 Za učinkovito umsko delo: Uporabljaj miselne vzorce, 2. oddaja izobraževalne serije, 19.00 Obzornik, 19.30 Tv dnevnik, 20.05 Festival revolucija in glasba, prenos iz dvorane SF, 21.00 Planet Zemlja, 3. oddaja dokumentarne serije, 21.55 J. Jakes: Sever in jug, 9. del ameriške nadaljevanke, 22.35 Tv dnevnik, 22.50 Glasbeni ropot, 23.20 Odločitve, ameriški film.
TV LJUBLJANA
sporeda. DEŽURSTVO: 9.00 13.00 (telefon: 21-232)
do
9.00 Utonilo je sonce, I. del otroške serije, 9.35 A. S. Puškin: Pravljica o carju Sal-tanu, L del otroške serije, 9.55 Sestriere: Svetovni pokal v smučanju — slalom (ž), prenos L teka, 11.00 Zbiramo star papir, 12.00 Mesta, ponovitev 6. oddaje — Priština, 12.30 Glasbena oddaja, 12.55 Sestriere: Slalom (ž), prenos II. teka (do 14.00/14.30), 14.25 Mladin-
TV LJUBLJANA
ski film
Barklejeva z
Broadwaja, ameriški film, 16.30 Kulturna dediščina, 17.00 DP v košarki — Za-darJugoplastika, prenos, 18.25 Na zvezi, 19.00 Knjiga, 19.30 Tv dnevnik, 19.50 Zrcalo tedna, 20.15 Pokvarjena igra, ameriški film, 22.15 Pot v Jajce, dokumentarna oddaja, 22.45 Tv dnevnik, 23.00 M. Lawrence: Vrnitev v paradiž, 5. del avstralske nadaljevanke,
9.00—14.00 Ob prazniku (del. naslov) Ljubljana se vključi od 11.15-11.50, vmes: 9.55 Sestriere: Svetovni pokal v smučanju — slalom (m) — L tek, 12.55 Sestriere: Slalom (m) — II. tek, 14.00 Na zvezi, ponovitev, 15.00 Poznate Jugoslavijo? — kviz (tudi za JRT 1), 16.301Tomači ansambli: Ansambel Tonija Hervola, 17.05 Dirka za bombo, L del dokumentarne serije, 19,00 Kino, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Jugoslavija danes, dokumentarna oddaja, 21:35 Zdravo, 22.55 M. Vi-tezovič: Vuk Karadžič. 4. del
TV ZAGREB
9.55 SP
smučanju,
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Tv dnevnik, 17.30 Dečki in čas, otroška oddaja, 18.00 Znanost, 18.30 Risanka, 18.40 Ševilke in črke, kviz, 19.00 Domači ansambli: Celjski instrumentalni kvintet, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Retrovizor, zabavnoglasbena oddaja, 20.45 Včeraj, danes, jutri, 21.05 Legenda o suramskoj trdnjavi, sovjetski film, 22.35 En avtor, en film.
11.45 Tv v šoli, 14.30 Ponovitve, 16.00 Tedenski tv spored, 16.45 Poročila, 16.50 Tv koledar, 17.00 Košarka: Zadar — Jugoplasti-ka, 18.30 Teleobjektiv, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Concertino, 20.15' Beg od zmage (film), 21.55 Dnevnik, 22.10 Obljubljena dežela (serija), 22.55
Oddajniki II. TV mreže:
7.55 Poročila, 8.00 Danes za jutri in Kotorski mornarji, jugoslovanski film, 11.20 Kar znaš, to veljaš, 12.20 Dober dan, Jugoslavija — posnetki skupne oddaje jugoslovanskih TV studiov, 14.50 Športni maraton — vključitev, Split: Rugby — YU:ZRN, Vaterpolo -Kotor:POŠK, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Dokumentarni večer, 21.25 Poročila, 21.35 A. Strindberg, 5. del švedske nadaljevanke, 22.35 Športni pregled,
TV ZAGREB
TV AVSTRIJA
TV ZAGREB
8.25 Tv v šoli, 15.00 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Kronika reških občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Zakon v Los Angelesu, 21.05 Kvizkoteka, 22.00 Dnevnik, 22.20 Gost urednik, 23.50 Nočni program.
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.35 Ponovitve, 14.35 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Nogomet, 19.00 Vesela sobota, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Stavimo, da..., 22.10 Da, minister, 22.35 Rock-popo koncert, 0.35 Rožnata serija.
8.50 Tv koledar, 9.00 Dober dan, Jugoslavija, 14.00 Grizly Adams, 14.50 Poročila, 15.00 Poznate Jugoslavijo?, 16.30 Mejaši, 17.20 Nekoč je bil medeni mesec (film), 18.55 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Vuk Karad-žič, 21.30 Josipa Lisac, 22.15 Dnevnik, 22.35 Obljubljena dežela (serija),
9.00 P. Kovač: Kaj mora sova opraviti jeseni, predstava LGL, 9.25 Super stara mama, ponovitev 4. dela angleške nadaljevanke, 9.55 Courmayeur: Svetovni pokal v smučanju — slalom (ž), prenos L teka, 11.00 M. Lawrence: Vrnitev v paradiž, ponovitev 5. dela avstralske nadaljevanke, 11.45 MPZ Zagorje 86, 15. oddaja, 12.15 Zrcalo tedna,"ponovitev, 12.55 Courmayeur: Slalom (ž), prenos II. teka, 14.00 Melodije za vše čase — Vransko 87, 2. oddaja, 14.30 Radovedni Taček: Riba, 14.45 Pamet je boljša kot žamet, 14.50 Znak, 2. del otroške serije TV Sarajevo, 15.20 Čas brez pravljic, slovenski filtn, 17.05 Dirka za bombo, 2. del dokumentarne serije, 19.00 Pod drobnogledom, 19.30 Tv dnevnik, 20.05 D. Steel: Usodna križanja, 2. del ameriške nadaljevanke, 21.00 Proteus, dokumentarna oddaja, 21.30 Operne zvezde na Dunaju: Jose Carreras, 22.00 Tv dnevnik, 22.15 Alpsko sanjarjenje, balet.
Oddajniki II. TV mreže:
14.45 Test, 15.00 Glasbena oddaja, 15.30 Boris Dogan, dokumentarni film, 16.00 Rezerviran čas, 17.00 Svetovni pokal v smučanju — slalom (ž), posnetek iz Courmayeura, 18.00 Rock odeon, 19.00 Indirekt, oddaja o športu, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Meridiani, zunanjepolitična oddaja, 20.30 Mali koncert, 20.45 Poročila, 20.50 Pesem o Titu, glasbena oddaja, 21.20 Na meji človekove vzdržljivosti, dokumentarna oddaja, 21.50 Zabavnoglasbena oddaja, 22.35 Medicina na pragu XXI. stoletja,
ZO ljubljanska banka
Pomurske banka
TV ZAGREB
9.35-13.00
in
14.00-23.20 Teletekst RTV Ljubljana, 10.00 Batujina škatljica, 10.25 Živžav iz Stražišča pri Kranju, 11.25
Drugačna
Sneguljčica,
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 — Gospodarska tema, 17.30 — Reklame glasba, 18.00 — Iščemo odgovore na vaša vprašanja, 18.30 — Lepo je v naši domovini biti mlad . . . mladinska oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno, 16.55 — Obvestila, 17.00 - Oddaja o kulturi, 17.30 — Glasba
reklame, 18.00 — Iz delegatskih klopi, 18.10 — Miš-maš, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Angel na zemlji, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Derrick, 21.20 Naprej, 21.35 A chorus line na Dunaju, 22.20 Šport, 22.45 Umetnine.
Drugi program
12.30 SP v smučanju, 14.55 Tedenski tv spored, 15.30 Šah, 16.00 Iz parlamenta, 17.00 Ljuba družina, 17.45 Kdo me hoče?, 18.00 Filmske novitete, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Noč leguanov (film), 22.10 Šport, 22.45 V mreži nasilja, (film), 0.20 Dvoboj v Socorro (film),
TV MADŽARSKA
TV AVSTRIJA
 9.00 Poročila, 9.05 Ponovitve, 10.35 Tednik, 11.00 Tiskovna ura, 12.30 Hallo Austria, 13.00 Družinski magazin, 13.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Čas v sliki, 20.15 15 letnica akcije Luč v temo, 21.35 Obletnica Glasbenega društva, 22.35 Spektrum, 23.20 Avstrijski filmski dnevi.
9.15 Praznični spored (glasba, filmi, dok. oddaje), 16.00 Dober dan, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Napačna ocena (drama), 21.15 Glasbena oddaja, 22.00 Dnevnik, 22.20 Obljubljena dežela, 23.05 Nočni program.
TV AVSTRIJA
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
9.05 Železne rešetke, TV film. 10.05 Panorama, pon. 11.05 Glasbeni film. 11.25 Telovadba za invalide. 15.55 Tretji kanal. 17.05 TV spored za 3 dni. 17.10 Za upokojence. 17.40 Teka, informacije. 17.55 Okno. 18.55 Za boljši jezik. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Kramljanje, T. Vitray. 21.15 Umetnina tedna. 21.25 Novi val. 22.25 Predmestno okrožje, kriminalka. 23.10 TV dnevnik.
8.05 Spored za otroke.
9.45 Sandor Rozsa, madž. serija. 10.55 Ponovitev. 14.20 Cimbora. 15.00 Naši tigri, 2. del. 15.45 Palestinske usode. 16.10 Mi, vi, oni. 17.00 Dnevnik. 17.15 Iz oči v oči. 18.10 Filmsko priporočilo. 18.45 Družina Smola, risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Butch Cassidy, ameriški film. 21.55 Glasbeno TV gledališče. 22.35 TV dnevnik.
8.15 Spored za otroke. 9.45 Burleska. 10.00 Matineja, nedeljski magazin. 12.55 Tajna zgodba nafte. 13.55 Na mrtvi točki. 14.55 Zgodovina madžarskega filma. 15.50 Kviz. 16.40 Delta. 17.05 Ob prazniku SFR Jugoslavije. 17.35 Oglejmo si skupaj. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.10 Derrick, kriminalka. 21.10 Razgovor s sekretarjem CK MSDP. 21.55 Telešport. 22.40 Poročila.
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Angel na zemlji, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Miami Vice, 22.00 Fronta v ledu in steni, 22.35 Lovec podgan (opera).
Drugi program
12.30 SP v smučanju, 16.00 Program po željah, 17.30 Fizika, 18.00 Lipova cesta, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Schwarzwaldska klinika, 21.15 Schilling, 22.00 Čas v sliki, 22.22 Zadnja izdaja (film). Torek 1. decembra 1987
TV KOPER
13.30 Smučanje: Sestrieres, 14.00 Dnevni spored — pregled, 14.15 Tv novice, 14.20 Veronica — telenovela, 15.15 Zvezde gledajo z neba — 8. del, 16.30 Program za otroke: risanke in telefilm, dokumentarna oddaja, 18.00 Mama Vittoria — telenovela, 19.00 Odprta meja, 19.30 Tvd Stičišče, 19.45 Mesto danes, 20.00 Mary Hartman — telefilm, 20.25 Tv novice, 20.30 Christoph W. Gluck: Orfej in Euridika — opera, 22.30 Tvd vsedanes, 23.00 Smučanje — ponovitev.
TV KOPER
TV MADŽARSKA
13.30 Sestrieres: Smučanje, 14.15 Tv novice, 14.20 Veronica — telenovela, 15.15 Film: Vohunova ogrlica — drama igrajo: Jean Vinci, Jean Clausip, režija: Max Decas, 16.40 Program za otroke: risanke in lutke, 18.00 Mama Vittoria — telenovela, 19.00 Arhiv umetnosti — dokumentarec, 19.30 Tvd stičišče, 19.45 Mesto danes,
20.00 Mary Hartman — telefilm, 20.25 Tv novice, 20.30 Sanje in resničnost — enajst zgodb Sergia Cittia I del, 22.00 Tvd vsedanes, 22.15 Smu-
TV KOPER
NI SPOREDA
Čanje
ponovitev, 23.15
Zdravnik in pacient — ponovitev oddaje o .medicini, 23.45 Zgodovina odkritij >- dokumentarec.
13.00 Sestieres: smučanje, 14.20 Veronica — telenovela, 15.15 Film: Imam dve mami in dva očeta — komedija igrajo: Mija Oremovič, Fabian Sova-govič, Relija Bašič režija: Krešo Golik, 16.40 Življenje znanstvenikov dokumentarec, 17.10 Zdravila: sovražniki ali prijatelji človeka, 17.30 Košarka — jugoslovansko prvenstvo, 19.00 Program Makedonske televizije, 20.30 Sedemdni tedenski zunanje-politični pregled, 21.00 Film: Sovraštvo in pekel — vojni film igrajo: Paul Sullivan, Fernando Sancho, John Bcrc-lay režija: S. Markson, 22.30 Rokomet, 23.20 Smučanje -ponovitev.
TV KOPER
14.00 Dnevni spored — pregled, 14.15 Tv novice, 14.20 Veronica — telenovela, 15.15 Zvezde gledajo z neba — 9. in zadnji del, 16.30 Program za otroke — risanke in telefilm, dokumentarna oddaja, 18.00 Zdravnik in otrok — nasveti pediatrov — oddaja v živo, 19.00 Odprta meja, 19.30 Tvd stičišče, 19.45 Mesto danes, 20.00 Športni pregled, 20.25 Tv novice, 20.30 Film: Sovraštvo in pekel — ponovitev, 22.15 Zdravnik in pacient — oddaja o medicini, 23.00 Košarka.
madžarski risani film, 14.40 Glasbeni festival Circom-musica, 16.05 Srečanje na festivalu otroka v Šibeniku, 17.05 Dirka za bombo, 3. del dokumentarne serije, 19.00 Pod drobnogledom, 19.30 Tv dnevnik, 20.05 T. Osmanli: Zvezde dvainštiridesetega, drama Tv Skopje, 21.55 Na tirih življenja — portret dr. Sergeja Vrišerja, 22.25 Tv dnevnik, 22.40 Okameneli zanos, glasbena oddaja, 23.10 Video strani.
Oddajniki II. TV mreže:
16.00 Trenutek iz Jugoslavije, mozaična oddaja, 16.30 Srečanja v Lipovljanih, do-kumentarno-folklorna oddaja, 17.00 Naša pesem — zborovska delavnica, 17.50
Naši olimpijci
alpsko
smučanje: vmesni čas — B. Križaj, dokumentarna oddaja, 18.30 Manjšine — bogastvo Evrope: Albanci v Italiji, 19.00 Rezerviran čas, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Umetniški večer: Tito v igranih filmih in serijah, 22.15 Žrebanje lota, 22.20 Večer z Jovanom Adamo-vom, 23.05 Ljudje tišine, dokumentarni film.
TV ZAGREB
10.05 Praznični spored (glasba, filmi, dok. oddaje), 17.15 Poročila, 17.25 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Dokler minevajo leta in dnevi, 21.00 Narodna glasba, 21.45 Dnevnik, 22.10 Obljubljena dežela, 22.55 Nočni program.
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Angel na zemlji, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dogodivščina Amazonka, 21.07 Dallas, 21.55 Superfliper, 22.22 Dan kot vsak drugi (film).
Drugi program
16.00 Program po željah, 17.00 Tv v šoli, 17.30 Usmeritev, 18.00 Srečni Luka, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Uganite moj poklic, 21.07 Zunanjepolitični raport, 22.00 Čas v sliki. 22.22 Klub 2.
TV MADŽARSKA
9.00 Šolska TV. 9.50 Darila ob praznikih. 10.05 Delta. 10.30 Telovadba za invalide. 17.05 TV spored za 3 dni. 17.10 Ne le za žene. 17.40 Ob prazniku LDR Jemen. 17.55 Novi reflektor. 18.40 Ministudio. 18.45 Cicm cim, literarne uganke za otroke. 19.30 TV dnevnik. 20.05 V senci velikega hrasta, ital, serija. 21.05 Reportaže. 21.25 Studio ’87. 22.25 Ponujam gospodarstvu. 23.15 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 Program dneva, 14.15 Tv novice, 14.20 Veronica — telenovela, 15.10 Vstajanje: prvi del tv nadaljevanke po romanu Leva Nikolajeviča Tolstoja režija: Franco Rcdriqucz igrajo: Alberto Lupo. Valeria Morico-ni, 16.20 Program za otroke — risanke in telefilmi dokumentarec, 18.00 Mama Vittoria — telenovela, 19.00 Odprta meja, 19.30 Tvd stičišče, 19.45 Mesto danes, 19.55 Mary Hartman — telefilm, 20.20 Loto žrebanje, 20.25 Tv novice, 20.30 Neznanka — drugi del tv nanizanke režija: Daniele D'Anza igrajo: Olga Bisera, Martine Broc-hard, Jacques Sernas, 21.45 Tvd vsedanes, 22.00 Časovni stroj, 22.45 Košarka: italijansko prvenstvo A-2 Sebastiani Rieti — Čuki Mestre.
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
16.10-22.25 Teleteks RTV Ljubljana, 16.25 Video strani, 16.40 TV mozaik, ponovitev, 17.20 Kijukčeve dogodivščine, 15. del, 17.35 P. Zidar—L. Troha: Utonilo je sonce: Ferenc, Ferenc, 2. del, 18.15 Pota odraščanja: Nekaj pomembnih reči,
Izobraževalna
oddaja,
18.45 Risanka, 18.55 Video strani, 19.00 Obzornik, 19.12 Iz TV sporedov, 19.17 Propagandna oddaja, 19.25 Zrno, vreme, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Propagandna oddaja, 20.05 Film tedna — ciklus brazilskega filma: Dvojnik, 21.30 Propagandna oddaja, 21.35 S. Prokofjev: Klasična simfonija in plesni nokturno: Triangel, 22.00 Tv dnevnik, 22.15 Video strani.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Tv dnevnik, 17.30 Otroška serija, 18.00 Izobraževalna oddaja, 18.30 Risanka, 18.40 Številke in črke, kviz, 19.00 Tv koledar, 19.10 Risanka, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Glasbeni večer: Zgodba z zahodne strani, 21.30 Včeraj, danes, jutri, 21.45 Umetniški večer.
16.00—23.10 Teletekst RTV Ljubljana, 16.15 Video strani, 16.30 TV mozaik — Šolska TV, ponovitev, 17.25 V. Jeraj: Bajke med rožami, 17.40 Pisma iz tv klobuka, 17.55 Bilo je ... (F. Milčinski) 18.25 Zelena straža, 19.00 Obzornik, 19.30 Tv dnevnik, 20.05 Tednik, 21.05 Vegetina kuhinja in propagandna oddaja, 21.15 S. Lagerlof: Gosta Berling, 5. del švedske nadaljevanke, 22.15 Tv dnevnik, 22.30 Manjšine bogastvo Evrope: Abanci v Italiji.
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 Tv dnevnik, 17.30 Soba 405, otroška oddaja, 18.00 In tudi letos, izobraževalna oddaja, 18.30 Risanka, 18.40 Številke in črke, kviz, 19.00 Tv koledar, 19.10 Risanka, 19.30 Tv
dnevnik, 20.00
glasba, 21.00
Narodna Poročila,
21.05 Dokumentarni večer, 22.35 Odprta knjiga.
/O fubganska banka
Pomurske bank®
TV ZAGREB
TV ZAGREB
8.30 Tv v šoli, 14.35 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Kronika karlovških, siških in gospiških občin, 17.25 Nogomet: Jugoslavija — Belgija, 19.30 Dnevnik, 20.00 Obarvana svetloba, 22.30 Dnevnik, 22.50
ZO ljubljanska banka
Pomurska banka
8.30 Tv v šoli, 14.55 Tv v šoli, 16.00 Dober dan, 17.10 Kronika splitskih občin, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Politični magazin, 21.05 Rio Conchos (film), 22.50 Dnevnik, 23.10 Nočni program.
TVAVSTRIJA
II TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Angel na zemlji, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Greanka sladkost življenja. 22.05 Ladja mrtvih (film), 23.45 Petrocelli.
Drugi program
16.00. Program po željah, 17.00 Kemija, 17.30 Dežela in ljudje, 18.00 Bavarska svetovna zgodovina, 18.30 Avstrija v sli-ki, 19.00 Čas v sliki. 20.15 Argumenti. 22.00 Čas v sliki. 22.22 Moška bolezen (dok. film), 23.10 Zrcalne slike, 23.25 Aktualno, 23.30 Jour fixe.
TV MADŽARSKA
9.05 Ostane v družini, kriminalka. 10.25 Studio ’87. 14.35 Tujci, sci-fi serija. 15.50 Jezikovne uganke. 16.50 Ob prazniku LDR Laos. 17.20 Madžarska—Ciper, kvalifikacijska nogometna tekma za prvenstvo Evrope. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Jacques Cousteau, dok. film. 21.25 Reportaže. 21.45 Umetnina tedna. 21.50 Zaklad v vodi, L del. 22.45 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 Program dneva, 14.15 Tv novice, 14.20 Veronica — telenovela, 15.15 Vstajanje -drugi del tv nadaljevanke, 16.15 Program za otroke risanke, tele-filmi in dokumentarec, 18.00 Mama Vittoria telenovela, 19.00 Odprta meja, 19.30 Tvd stičišče, 19.45 Mesto danes, 20.00 Mary Hartman — telefilm,, 20.25 Tv novice, 20.30 Pod zvezdami — variete, 21.50 Tvd stičišče, 22.05 Svet živali — dokumentarec Davida Attenbo-urgha, 22.40 Rokomet — italijansko prvenstvo A-l nogomet: Jugoslavija - Belgija.
9.00 Poročila, 9.05 Tv v šoli, 10.30 Ponovitve, 16.30 Otroški in mladinski spored, 18.00 Družinski magazin, 18.30 Angel na zemlji, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Mešani show, 21.55 Šport, 22.22 Moški, ki mi je všeč (film), 0.15 Equilazer.
Drugi program
16.00 Program po željah, 17.15 Svet živali, 18.00 Dogodki in osebnosti, 18.30 Avstrija v sliki, 19.00 Čas v sliki, 20.15 Notranjepolitični raport, 21.05 Dinastija, 22.00 Čas v sliki.
22.22 Klub 2.
TV MADŽARSKA
9.05 TV doktor, odgovori gledalcem. 9.15 Čao, mami! 9.45 Novi reflektor. 16.45 Za umsko prizadete. 16.55 Sotrpini. 17.15 TV borza. 17.25 Varstvo okolja. 18.10 Telešport. 18.35 Risanka. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik. 20.15 Sosedje, TV roman, 16. del. 20.45 Ozadje vesti. 21.30 Nekaj minut o gledališču. 21.45 Akcijska skupina, kriminalka. 22.30 Jazz, ansambel THINGS. 22.55 TV dnevnik.
TV KOPER
14.00 Program dneva, 14.15 Tv novice, 14.20 Veronica- telenovela, 15.15 Vstajanje — tretji del tv nadaljevanke, 16.30 Program za otroke: risanke, telefil-mi in dokumentarec, 18.00 Mama Vittoria — telenovela, 19.00 Odprta meja, 19.30 Tv stičišče, 19.45 Mesto danes, 20.00 Mary Hartman — telefilm, 20.25 Tv novice, 20.30 Annina zgodba — četrti in zadnji del tv nadalj. 21.45 Tvd vsedanes, 22.00 Film: Sinovi treh mušketirjev režija: Lewis Allen igrajo: Cornel Wilde ... 23.30. Predzadnji tabuji — dokumentarec.
VESTNIK, 26. NOVEMBRA 1987
STRAN 17
Kino
SPORED FILMOV V KINU »PARK« M. SOBOTA OD 27. NOV. DO 3. DEC. 1987
27.	nov. ob 17. in 19. uri amer, glasbeni film OBUPNO IŠČEM SUZANO V GLAVNI VLOGI MADONNA!!!
29.	nov. ob 15., 17. in 19. uri amer, glasbeni film OBUPNO IŠČEM SUZANO
30.	nov. in 1. dec. amer, ljubez. film SLADKE SANJE (drama)
2.	in 3. dec. it. erot. film OPATI-NJA IZ MONZE — ob 17. in 19. uri.
MLADINI DO 16. LETA PREPOVEDAN OGLED FILMA!
Prodam
AVTO ZASTAVA 1300 (za rezervne dele), prodam. Markovci 66, p. Šalov-ci. M-785
ŠTEDILNIK ZA CENTRALNO
OGREVANJE in kombi peč za kopalnico, malo rabljeno, prodam. Marič, Ropoča 11. M-786
STAREJŠO HIŠO NA LENDAVSKI CESTI V MURSKI SOBOTI pro dam. Informacije po telefonu: 22 967 (Rajnar). M-787
MALE PUJSKE PRODAM. Bratonci 133. M-788
GOZD (les, primeren za posek) prodam. Helmut Prosič, Otovci 35, telefon: 77 086. M-789
ZASTAVO 750 CL, dobro ohranjeno, prodam. Renkovci 101. Ogled v večernih urah. M-791
DEKLETA!
PONUJAMO VAM ZAPOSLITEV V GOSTIŠČU V BLIŽINI CELJA. Hrana in stanovanje zagotovljeno. Dober OD. Če ste mladi, stari do 18 let, brez obveznosti, kličite po telefonu: 0601 81 666.
MOTORNO ŽAGO STIHL 0,41 AV^ prodam. Flegar, Lomanoše 34, p. Gomja Radgona. M-792 ZASTAVO 101, letnik 1980, registrirano do novembra 1988, prodam. Kajdič, Žitna 27, telefon: 22 364. M-793
TRAKTOR STEYR 18 z vsemi priključki prodam. Albin Bagari, Prose-čka vas 42. M-794
VIDEO NATIONAL PANASONIC NV-6 G7HQ prodam. Radenci, Kidričevo naselje 6, telefon: 73 452. M-796
KRAVO, staro štiri leta, brejo šest mesecev, prodam. Poznanovci 47. M-797
FIAT 750, registriran do 18. 10. 1988, prodam. Čopova 22. M-798
RENAULT 4 TLS, letnik 1979, dobro ohranjen, prodam. Ogled do 15. ure na VGP M. Sobota, telefon: 21 670. M-799
HARMONIKO MELODIJO, 96-ba-sno, prodam. Radenci, Gregorčičeva 28. M-800
ZASTAVO 101 MEDITERAN, prodam. Viktor Kozar, Nunska Graba 30, Ljutomer. IN-18585
MOTORNO ŽAGO STIHL 0,51, malo rabljeno, in koso, original goldoni 108, nerabljeno, prodam. Marjan Zadravec, Vučja vas. IN-18586
BOČNO TRAKTORSKO KOSILNICO ZA IMT 539, znamke GRAMIP prodam. Stanko Munda, Lačaves 60, Kog, telefon: (062) 716 176. IN-18587
DIRKALNO MOŠKO KOLO ROG PRODAM. Telefon v večernih urah: (062) 714 125. IN-18588
TRAKTOR ZETOR 3511 S prodam. Drago Murkovič, Cezanjevci 41, p. Ljutomer. IN-18594
ZASTAVO 101 GTL 55 prodam.
Stanko Srša, Banovci 1 (pri železniški postaji Veržej), p. Veržej. IN-18596 ZASTAVO 750, lahko tudi po delih, prodam. Šafarsko 9, p. Ljutomer. IN-18599

GOSPODINJE!
Če vam zamrzovalna skrinja toči vodo ali ledeni, pokličite
IZOLACIJSKI SERVIS
F, Hajdinjak,
Gornji Slaveči 6, Kuzma (069) 78-271
Popravilo z garancijo na vašem domu.
MOTORNO KOLO YAMAHA 750 JEČA prodam. Telefon: (062) 701 027. M-844
CVETLIČNI MED PRODAJAMO po 2800 din za kg. Štefan Horvat, Murska Sobota, Kidričeva 16, v popoldanskem času. M-845 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK GORENJE, skoraj nov, prodam. Telefon: 76 035. M-846
FERGUSON 539, prevoženih 370 ur, prodam. Gančani 56. M-847 OJAČEVALEC 2 x 400 W, zvočniki 2 x 200 W in kasetofon TECHNICS prodam. Telefon: 23 111 ali 24 955 M-848
FIAT 125 z napako na motorju, letnik 1983, prodam. Informacije: Štefan Bunderla, Grad 64. M-850
HLADILNIK IN ŠTEDILNIK (2 plin + elektrika) za v elemente, rjave barve, novo, ugodno prodam. Telefon zvečer: 77 035. M-809
RENAULT 5 TS, registriran do novembra 1988, prodam. Lucova 37, telefon: 78 068, telefon dopoldne: 75 102. M-812
BARVNI TELEVIZOR ISKRA (z ga rancijo) in avtomatic A3MS, ugodno prodam. Telefon po 18. uri: 48 354. M-814
KOSILNICO LAVERDA z novimi rezervnimi deli, malo rabljeno, prodam. Naslov v upravi lista. M-815 MOTORNO ŽAGO STIHL 0,51, po zelo ugodni ceni prodam. Milan Gomzi, Cogetinci 58, p. Cerkvenjak. M-816
PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE IN GORILNIK prodam. Rakičan, Panonska 18. M-817
PUJSKE (približno 20 kg) prodam. Šalamenci 26. M-818
JUGO 45, dobro ohranjen, letnik 1983, prodam. Hodošček, Lendavska 45 b, popoldne. M-820
MALE PUJSKE PRODAM. Bakovci, Partizanska 44. M-822
KADET C in zastavo 750, letnik 1980, prodam. Nemec, Večeslavci 38. M-823
ALUMINIJAST SOD ZA GNOJNICO, 12501, nerabljen, prodam. Jože Žilavec, Bakovci, Zvezna 7. M-824 LESENO STISKALNICO S PATENTNIM vijakom prodam. Marija Železen, Grad 5. M-825
TRAKTOR URSUS 360, star osem mesecev, prodam. Naslov v upravi lista. M-826
KOMBAJN ZMAJ 780 prodam. Telefon: 77 169. M-827
SVINJO ZA ZAKOL prodam. Kan-čevci 40. M-828
ZASTAVO 750, letnik 1981, prodam.
Lehner, Grad 25. M-830
TRAKTOR IMT 560, letnik 1985, prodam. Telefon: 23 342. M-832 NJIVO V DOLINI, 1 ha, prodam. Naslov v upravi lista. M-833 PARCELI GOZDA V PANOVCIH, 50 arov, in v Dolini, 10 arov, prodam. Informacije: Panovci 16. M-834 AVTOMATIK A3 ML prodam. Telefon vsak dan od 7. do 15. ure: 21 214. M-835
SLAMOREZNICO ALFA 400 na verigo, prodam. Nuskova 25. M-838 FORD TAUNUS 17 M, dobro ohranjen, prodam. Janez Šarkezi, Murska Sobota, Arh. Novaka 19. M-839 TELEVIZOR GORENJE, čmo-beli, na daljinsko vodenje, prodam. Marjan Kous, Dokležovje 62. M-843
GOSTILNA TEREZIJE MAUČEC, BUČEČOVCI, vabi na DOMAČE KOLINE Z BUJTO REPO, v petek, 27., in v soboto, 28. novembra. Pripravljajo tudi druge domače jedi in točijo dobro domače vino.
ZASTAVO 101, letnik 1979, ugodno prodam. Janko Holer, Črešnjevci 1'38, Gronja Radgona. GM-13690 TROSILNIK ZA HLEVSKI GNOJ, moped APN 6 ter kompresor za ursus 335, kompletni, prodam. Župec, Sto-govci 6, Apače. GR-13692
ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1985, in barvni televizor prodam. Telefon popoldan: 74 361. GR-13694
IRSKE SETRE, stare devet tednov, prodam. Telefon: (062) 608 004. GR-13695
KOMBINIRANI ŠTEDILNIK (4 + 2), prodam. Telefon: 23 432. M-659
TRAJNOŽARNO PEČ in dodatno peč prodam. Tišina 3 h, telefon: 46 200. M-851
MALE PUJSKE PRODAM. Vanča vas 17, p. Tišina. M-852
PRALNI STROJ prodam. Aleksander Šarkanj, Čemelavci, Prvomajska 33, telefon: 23 063. M-853
JAWO 350, letnik 1984, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Zorger Grad 177. M-856
TRAKTOR ZETOR 2511, dobro ohranjen, prodam. Ogled po 17. uri. Topolovci 13 a. M-858
ZASTAVO 101, letnik 1980, ugodno prodam. Cvetko, Murska Sobota, Vrtna 8. M-860
MOTORNO ŽAGO 0,40 prodam ali zamenjam za večjo in traktor IMT 558 prodam. Viljem Miiller, Skakovci 60. M-861
vsak četrtek
VESTNIK,
FIAT 125 P, letnik 1978, registriran do maja, ugodno prodam. Telefon: 76 612. IN-801
TRAJNOŽARNO PEČ in peč na olje, ugodno prodam. Žibert, Murska Sobota, Lendavska 59. M-803 MOTOR HOREKS 250 prodam. Fokovci 2. M-804
LADO SAMARO, letnik 1986, z bosch elektroniko, in traktorsko prikolico, nujno prodam. Telefon: 79 616. M-805
KITARSKI OJAČEVALNIK VER-MONA Z BOKSOM, MARSHALL LEAD, 100 W, in mali komplet bobnov prodam. Sever, Gorica 20. M-806 ZASTAVO 750, letnik 1976, pralni stroj obodin, štedilnik na trda goriva in električni štedilnik prodam. Telefon: 81 946, int. 33. M-807 "RENAULT 4 SPECIAL, letnik 1977, prodam. Kobilje 187. M-862 KOMBINIRAN ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika) in plinsko pečico ugodno prodam. Telefon zvečer: 26 738. M-863
TELEVIZOR GORENJE SAFIR IN LINE prodam. Telefon: 21 738. M-864
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam. Naslov v upravi lista. M-865 BREJO KRAVO, staro šest let, prodam. Kapca 31. LE-13088.
ZASTAVO 101, letnik 1976, prodam. Muhvič, Lendava, Župančičeva 6/IV. LE-13087
LADO 1600, dobro ohranjeno, prevoženih 36.000 km, in prikolico za letovanje thrun-eicker, za 5 oseb, nem- ’ ško, s toplotno izolacijo in predprostorom, prodam. Gal, Radmožanci 53. LE-13086
JUGO 45, v odličnem stanju, prodam. Štefanec, Lendava Partizanska 130. LE-13082
POHIŠTVO ZA SPALNICO, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Telefon v službi: 75 026. LE-13092
DVA TRAKTORJA URSUS 14-14 in 12-24, prednji pogon, kombajn zmaj 142 z adapterjem, leto izdelave 1982, in štiribrzniplug, 14-colni, prodam. Informacije Agrotehnika Lendava, telefon do 15.30 ure: 75 345. LE-13093 UNIVERZALNI MLIN UM-11 MIO OSJEK, trifazni, pet osnovnih operacij, prodam. Jože Kardoš, Lendava, Gregorčičeva 19. LE-13096 ZASTAVO 101, karambolirana prednja desna stran (tudi po delih), prodam. Trnje 65. LE-13098
PRAŠIČE ZA ZAKOL prodam. Kapca 28. LE-13099
TEHTNICO ZA ŽIVINO, do 21, brezhibno, prodam. Marjana Forja-nič, Motovilci 30, Grad. M-866 ZASTAVO 750,letnik 1975, vozno, neregistrirano, prodam. Telefon: 25 468. M-867
PRALNI STROJ PEA GORENJE, starejši, v dobrem stanju, prodam. Menhart, Murska Sobota, Kocljeva 2. M-868
TELICO ALI KRAVO, brejo (po izbiri), prodam. Bogojina 76, telefon: 76 263. M-869
TOVORNJAK TAM 5000, ugodno prodam. Informacije: 75 271. DVE BREJI OVCI in kozla prodam. Telefon: 23 375. M-870
MLADE KRAVE, stare od 4 do 6 let, breje sedem mesecev, zaradi bolezni lastnika prodam. Lipovci 51. M-871 VODOVODNO ČRPALKO, 5-lamel no, z rezervoatjem, prodam. Jerebic, Lipa 50. M-872
KOTNO GARNITURO za dnevno sobo prodam. Murska Sobota, Cankarjeva 36. M-874
RENAULT 6, potreben manjšega popravila, in šivalni stroj singer, starejši tip, prodam. Pordašinci 2, p. Prosenjakovci. M-875
KAVČ, skoraj nov, ugodno prodam. Murska Sobota, Miklošičeva 20, po 15. uri. M-876
KUHINJSKE ELEMENTE prodam. Berpjak, Murska Sobota, Staneta Rozmana 4. M-877
FIAT 126 P po ugodni ceni prodam. Telefon: 74 029. M-878
ZASTAVO 101, v nevoznem stanju (tudi po delih), prodam. Veržej, Frana Kovačiča 9. M-882
BARVNI TELEVIZOR GORENJE ugodno prodam. Zver, Beltinci, Kmečka 4. M-883
PRIKOLICO ZA AVTO in prikolico za prevoz živine prodam. Filovci 48. M-884
ZASTAVO 750, letnik 1980, prodam. Šavel, Košarovci 2. Ogled do 15. ure na Agroservisu. M-885
TRAKTOR IMT 539 prodam. Telefon: 78 230. M-886
KRAVE (po izbiri), prodam. Marjan Šiikar, Bodonci 143. M-888 OJAČEVALNIK VERMONA REGENT z novim zvočnikom prodam ali zamenjam za mikrofon. Rudi Potočnik, Vadarci 31. M-892
MAKE PUJSKE PRODAM tlnfdiš-če 4. M-893
TELEVIZOR, čmo-beli, star dve leti, prodam. Predanovci 24. M-895
PISALNI STROJ OLYMPIK prodam. Aster, Murska Sobota, Gregorčičeva 55/VII-37. M-896
KOMBAJN ZMAJ 133, kompletno z adapterjem za koruzo, in nizkotlačno stiskalnico za seno prodam. Turnišče, Prvomajska 10. M-897
KRAVO, staro štiri leta, kontrola A, prodam. Križevci 38 v Prekmurju. M-900
ZASTAVO 101, letnik 1977, registrirano do julija 1988; obnovljeno prodam. Slavko Rogan, Večeslavci 10. M-903
KRAVO, staro šest let, brejo osem mesecev, zaradi starosti lastnika prodam. Irma Škaper, Gornji Petrovci 68. M-904
PRAŠIČE ZA ZAKOL prodam. Vanča vas 20. M-905
TRAKTOR URSUS, 35 KS, s koso, prodam. Vanča vas 9. M-906 TRAJNOŽARNO PEC GORENJE in kraljico peči št. 3 prodam. Telefon: 26 443. M-907
TAM 6500, podaljšan, prodam. Gom-boc, Radenci, Mladinska 3. M-909 ZASTAVO 101, obnovljeno, ugodno prodam. Ivanci 54, p. Bogojina. M-910
MALE PUJSKE PRODAM. Gradišče 11. M-911
OJAČEVALNIK ZA KLAVIATURE ELKA RM 140 ugodno prodam. Telefon: 76-884. M-912
FORD ESCORD 1100, letnik 1978, garažiran, odlično ohranjen, prodam. Horvat, Dokležovje 15, po 15. uri. M-913
TERMOAKUMULACIJSKO
PEC ELIND, 2,5 KW, prodam za 20 SM. Telefon: 21 782 - Naci. M-914
PEVSKO OZVOČENJE, 2 x 150w, prodam. Telefon 78 010 ali 24 299 (služba). M-915
GOLF (bencin), z dodatno opremo, ugodno prodam. Prekmurske čete L M-9I6
MOTOR MZ 250, letnik 1987, prodam. Vili Markovič, Sovjak 51, p. Videm ob Ščavnici. M-918
GOSTILNA RAJH BAKOVCI OBVEŠČA CENJENE GOSTE, da bo od 26. novembra do 1. decembra
ZAPRTA
zaradi dopusta. Potem se s svojimi storitvami spet toplo priporočamo.
KROMPIR IGOR IN DEZIRE, večjo količino, za živinsko krmo, prodam. Mesarič, Bratonci 160. M-919 AVTOMATIK 3 MS, letnik 1987, dobro ohranjen, ugodno prodam. Ogled popoldan. Kobilje 13 a. M-920 ZASTAVO 101, letnik 1980, prodam. Franc Miholič, Vadarci 79 — Bencak. M-921
DVA PRAŠIČA ZA ZAKOL pro-dam. Križevci 114 v Prekmurju. M-922
LADO 1200, v dobrem stanju, prodam. Ogled v popoldanskem času. Tropovci 51. M-923
POHIŠTVO ZA KUHINJO ORHIDEJA prodam: Telefon: 24 934. M-924
KMETOVALCI POZOR!
DVOOSNO PRIKOLICO TEHNO-STROJ, 5—71, prodam ali zamenjam za gradbni material ali živino. Zlatoličje 78, pri Mariboru, telefon po 15. uri: 062 688 175. M-OP
PEC ZA KOPALNICO, italijansko, štedilnik na trda goriva, 85 x 55 cm, in otroško kolo (do 6 let) prodam. Murska Sobota, Alija Kardoša 3. M-926 _
ZASTAVO 101, letnik 1978, prodam. Telefon zvečer: 21 486. M-927
TRAKTOR ZETOR 7211, 2, letnik 1987, z originalno kabino in novo tri-prekucno prikolico, nosilnost 4200 kg (Tehnostroj Ljutomer), prodam. Prometno dovoljenje za traktor izdano 29. 5. 1987, za prikolico 15. 6. 1987. Cena po dogovoru. Možnost zamenjave za stanovanjsko hišo v bližini Radenec ali Gornje Radgone. Naslov v upravi lista. M-OP
BARVNI TELEVIZOR GORENJE prodam. Telefon: 23-315. M-MM GOLF, letnik 1980, prodam. Marjan Dolinšek, Razkrižje 6, p. Ljutomer. IN-18605
KAROSERIJO ZA JUGO prodam. Telefon: (069) 81-879. IN-18606
OPEL REKORD 1900 AVTOMATIC prodam. Telefon po 17. uri: 81-708. J N-18600
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi oče, opa, praopa in tast
Štefan Gomboc
čevljarski mojster v pokoju iz Murske Sobote
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih kakor koli pomagali in nam stali ob strani, darovali vence in šopke, nam izrekli sožalje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.'
Posebna hvala družinam Šavel, Škafar in Flisar, g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in vsem, ki so darovali za sv. maše in v humane namene, predstavniku KS tov. Štefanu Merklinu in predstavnici Mure za poslovilne besede ob odprtem grobu ter kolektivom Mure, IMP Panonije in Avtobusnega prometa Murska Sobota.
M. Sobota, 16. novembra 1987
ŽALUJOČI: hčerki Nada in Marjeta ter sinova Gusti in Feri z družinami, vnukinja Ankica z družino, vnuk Franci z družino in drugo sorodstvo
WaCLvAlNiK zX kItaW čA-JAVEC, 150 W, z zvočnikom peayi, mikrofon schure 515 SA, boxe 45 W sin/ 60 W glasbe in štirikanalni lihgt show prodam. Telefon po 16. uri: 71-358. M-928
ŠIVALNI STROJ MERIT PRODAM. Informacije: 21-901. M-929 MALE PUJSKE PRODAM. Krog, Murska 2. M-931
TRAKTOR URSUS prodam. Franc Kurbus, Sp. Ščavnica. M-933
RENAULT 4 TL in FIAT 126 prodam. Telefon: 71-023. M-934
ZASTAVO 101, letnik 1977, prodam. Informacije po telefonu: 78-041 ali Šulinci 28. M-935
TELEVIZOR, čmo-beli, ugodno prodam. Gorica 34. M-936
ZASTAVO 101 GTL, letnik 1983, prodam. Strukovci 28. M-937
BETONSKE CEVI, profil 80, prodam. Vaneča 63 a. M-939
OPEL MANTO B, TIP CUPE, letnik 1979, prodam. Boračeva 44, p. Radenci. M-940
Zaposlitve
NATAKARICA DOBI DELO V SNACK BARU V LIPOVCIH, pri železniški postaji. M-917
STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA ali strugarja sprejmem za nedoločen čas. Telefon: 069 21-265. M-930
Za nedoločen čas zaposlim avtomehanika s končano ustrezno šolo z enim letom delovnih izkušenj in odsluženim vojaškim rokom. Poskusno delo 1 mesec. Štefan Lajter, FIAT servis, Dobrovnik 6 a.
Kupim
POHIŠTVO ZA SOBO, rabljeno, kupim. Ponudbo s ceno in opisom pošljite na naslov v upravi lista. M-13693 AUSTINA ALEGRO 1300 ali 1500, nevoznega (zaradi rezervnih delov), kupim. Naslov v upravi lista. M-778 NEMŠKEGA OVČARJA, starega eno leto, z rodovnikom, kupim. Naslov v upravi lista. IN-18590 KOSILNICO BCS (petrolej-bencin), kupim. Ponudbe pošljite na naslov: Jože Čeh, Kog 57, 62276 Kog. IN-18598
KRMNO PESO ali belo repo, 3 t, kupim. Telefon: 78-275. M-908
Sobe
GARSONJERO ALI SOBO v Murski Soboti nujno iščem. Plačilo vnaprej. Telefon: 78-035 — zvečer. M-13 SOBO S KUHINJO IN KOPALNICO dam v najem. Mikolič, Murska Sobota, Miklošičeva 21. M-873 GARSONJERO V GORNJI RADGONI ALI RADENCIH iščem. Oglasite se od 8. do 11. ure po telefonu: 25-475. M-938
Razno
OSEBNE AVTOMOBILE in kmetijske stroje kupujem. Janko Antolič, Žerovinci, telefon: 062 714-113. IN-18567
V SPOMIN
Hvaležni smo vsem, ki se v srcu spominjajo pokojnega očeta in dedka
Antona Kosija
s Hrašinskega Vrha 33
Vsi njegovi, ki smo ga imeli radi
iaii^
' PREKLIC!« *•••*• Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 67082, izdane pri HKS KZ Gornja Radgona. Franc Omulec, Ivanjševski Vrh 31, p. Sp. Ivanjci. GM-13687
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 51910-601-10521-9121-5. Franc Korošak, Šlebingerjev breg 14, Gomja Radgona. Izdana je bila pri HKS KZ Gornja Radgona. GR-13691 OBVESTILO!
Cenjene stranke obveščamo, da bomo v decembru začeli s predelavo oljnih semen. Naročila sprejemamo osebno ali po telefonu: 24298. Priporočamo se s kakovostno predelavo. Oljarna Sedonja, Rakičan. M-771 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 21459-3, izdane pri HKS KZ Panonka Murska Sobota. Irena Vra-tarič, Predanovci 4. M-808 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost obračunskega lista št. 29679-8, od prodaje koruze, lože Kociper, Rakičan, Panonska 40. M-829
LONČENO PEČ PODARIM. Murska Sobota, Borovnjakova 14. M-837 VDOVEC-UPOKOJENEC iz Murske Sobote išče gospodinjo. Možna poroka. Rudi Luthar, Razlagova 9. M-842
IZGUBLJENO!
V začetku novembra sem v okolici Ljutomera izgubil denarnico z dokumenti. Poštenega najditelja prosim, da mi izgubljeno za nagrado vrne. Franc Kolbl, Cven 48 c, p. Ljutomer. IN-18580
PRODAM
GOSPODINJE!
Kakovostno popravljam hladilnike in zamrzovalnike. Tibor Žižek, Lendava, Mlinska ul. 15, telefon: 75 971. LE-13095
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 227793, izdane pri HKS KZ Panonka Murska Sobota. Anton Šva-gelj, Murska Sobota, M. Kumiča 23. M-855
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 12543-5, izdane pri HKS KZ Panonka Murska Sobota. Mirko Zver, Beltinci, Panonska 64. M-879 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost obračunskega lista od prodaje mleka za oktober 1987, izdanega pri HKS KZ Panonka M. Sobota. Franc Bohar, Lucova 24. M-901
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost gar. lista št. 442234, št. mot. 1031432, št. šasije VX 1145 A00 00179070. Polonca Fekonja, Gornja Radgona. M-925
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 414, izdane pri KZ Ljutomer— Križevci, PE Kmetovalec Ljutomer. Štefan Ščavničar, Veščica II, Ljutomer. ION-18603
OBDELOVALNO ZEMLJO V OKOLICI LJUTOMERA, 50 arov, vzamem v najem. Telefon zvečer: (069)82 108. IN-18591
FANT, 27/160, osamljen, mirnega značaja, redno zaposlen, nealkoholik, kadilec, želi spoznati dekle ali mamico z enim otrokom; staro do 28 let (tudi s kmetije), iz Prlekije. Resne ponudbe s sliko na upravo lista pod »HREPENIM PO TEBI«. IN-18598
Leto dni te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš.
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer, Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/L Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Jus Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika),
Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Zunec, Majda Horvat, Bojan Peček, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1, telefoni: novinarji 21 232, 21 064 in 21 383: direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodar-sko-propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništvo Gornja Radgona 74 597, dopisništvo Lendava 75 085 in dopisništvo Ljutomer 81 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Polletna naročnina 7.000 din, naročnina za delovne organizacije 15.000 din, letna naročnina za tujino: 322 šilingov, 46 mark, 24 kan. dol., 18 am. dol., 38 šv. frankov. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana-50100-620-00112-5049512. Cena posamezne številke je 350 din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
STRAN 18
VESTNIK, 26. NOVEMBRA 1987
Že eno leto v hladnem grobu spi. a v naših srcih še živiš.
Ne mine ura. dan. ne noč. povsod v mislih si navzoč.
V SPOMIN
Mimilo je leto polno žalosti in bolečine, odkar ni več med nami gasilskega člana — višjega gasilskega častnika I. stopnje
tov. Antona Kosija
Ko je žalost prevelika, se tudi solza posuši, le naša duša preveč trpi. Dan, ki nam je zarezal srčno bolečino, ki je naredila med nami praznino, ta jesenski dan, 26. november 1986, bo za vedno ostal v našem spominu. Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu, ki se ustavite ob njegovem grobu s cvetjem ali prižgano svečo.
Z BOLEČINO V SRCU vsi njegovi gasilci s Hrašenskega Vrha
Tiho in mirno nas je v 88. letu starosti zapustila dobra mama, tašča, babica in prababica
ZAHVALA
Alojzija Maček
iz Beznovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in znancem, ki ste nam kakor koli pomagali, darovali vence ali v dobrodelne namene ter drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici KS za poslovilne besede.
Žalujoči: sin Rudolf z ženo, hčerka Gizika, zet Ernest, vnuka Stanko in Ernest ter vnukinja Erika z družinami.
Kje si ljuba žena in mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
ZAHVALA
Po krajši bolezni nas je v 81. letu starosti za vedno zapustila draga žena, mama in stara mama
Marija Toth
roj. Sreš iz M. Sobote
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo pospremili na zadnji poti.
Posebna hvala g. dekanu in g. župniku za čustven pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Žalujoči: mož Šftefan, sinova Feri in Štefan ter hčerki Marija in Ana z družinama
Nismo dovolili, da bi te izgubili, ali usoda rekla je tako, da to. kar najbolj ljubili smo. za vedno je odšlo.
ZAHVALA
V 82 letu nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica
Ana Prkič
roj. Franko iz Satahovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Lepa zahvala domačim gasilcem, govorniku KS ter duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
ŽALUJOČI: Vsi njeni, ki smo jo imeli radi.
Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prehitro, a v naših srcih boš ostal.
V SPOMIN
25. novembra mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek
. Anton Bence
iz Gerlinec
Spomin nate bo večen! Hvala vsem, ki se ga še spominjate, obiskujete njegov grob in prižigate sveče.
Žalujoči: žena Terezija in otroci z družinami.
Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt čakala te na cesti, a v naših srcih boš ostal.
V SPOMIN
23. novembra je minilo žalostno in boleče leto, odkar je kruta usoda za vedno iztrgala od nas našega dragega sina, brata, strica in nečaka
Andreja Petka
iz Melinec
Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, njegov prerani poslednji dom krasite s cvetjem in prižigate sveče.
GLOBOKO ŽALUJOČI: vsi tvoj najdražji
V 93. letu starosti nas je zapustil vojaški vojni invalid
ZAHVALA
Janez Skrilec
iz Puconec
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in prade-deka se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici KS Puconci, tov. Temlinovi, za poslovilne besede, ter vsem, ki ste pokojnika pospremili na nje-govi zadnji poti in mu darovali vence in cvetje.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI: žena Aranka, sin Sanji in hčerka Jolanka z družinama ter drugo sorodstvo.
A kaj, če je nebo tako sklenilo, da žalost mi in solza brez prestanka pogled obupani na tla priklepata?
V SPOMIN
Matiji Jeriču
iz Gančan
Ob tvojem grobu neenkrat začutimo, kako dragocen in kako velik je bil tvoj trenutek bivanja med nami. Kakor senca jutrišnjega dne prihajamo in postojimo pred tvojim grobom, tihi in nemi, čakajoči, da bi doumeli zakaj.
Globoko boleč je spomin na 18. november, ko je minilo leto bridke žalosti, bolečine in praznine, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil najdražji, nikoli pozabljeni mož, oče in dedek. Hvala vsem, ki se ga spominjate.
VSI NJEGOVI
V SPOMIN
30. novembra bo minilo leto polno žalosti, odkar nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in prababica
Julijana Lenarčič
roj. Horvat iz G. Slaveč 15
V naših srcih živiš in boš živela do konca naših dni.
VSI TVOJI
Ko živel sem, ljubil sem vas vse. Zdaj, ko me več ni, ljubite me v spominu vi.
V SPOMIN
4. decembra mineva pet žalostnih let, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
Geza Malačič
iz Kančevec
Prekratka so bila leta, ki smo jih preživeli skupaj. Spomin nate in grenko spoznanje resnice, da te nikoli več ne bo med nami, sta boleča.
Hvala vsem, ki se ga spominjate in ustavite ob njegovem grobu.
VSI TVOJI
V 38. letu starosti nas je zapustil naš dragi sin, brat, m ož in oče
ZAHVALA
Jože Himelrajh
z Račkega Vrha
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje in nam v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Posebej se zahvaljujemo delavcem Tovarne polnilne opreme. Mineralne vode, linija TPO 1, Naravnega zdravilišča Radenska Radenci, VVO in OŠ Kapela, sosedom, sorodnikom in znancem. Zahvaljujemo se cerkvenemu pevskemu zboru za izpete pesmi ter govornikom za pretresljive besede, g. župniku in kaplanu za pogrebni obred.
Vsem iskrena hvala.
Kapela, 16. 11. 1987
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Tiho mirno ste zaspali, v hipu smo ostali sami, le spomin na vas bo z nami, hvala vam za vse, kar ste nam dali.
ZAHVALA
V 63. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat
Jožef Svetec
iz Dolenec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so dragega pokojnika spremljali na njegovi zadnji poti, mu poklonili številne vence in cvetje nam pa izrekali sožalje. Hvala vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, še posebej pa se zahvaljujemo sosedom, zdravstvenemu osebju iz Gornjih Pe-trovec, kolektivu PTT iz Murske Sobote, Toku Gozdarstvo Murska Sobota, kolektivu Mure iz Gornjih Petrovec, gasilskemu društvu, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornikoma za besede slovesa ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala
ŽALUJOČI: žena Julija, sin Tonček, sin Jože z družino, sin Štefan z družino, brata Štefan in Franc z družinama, sestra Ana iz Francije, tašča Ana z družino iz Budinec ter nevesta Ana z družino iz Šalovec.
VESTNIK, 26. NOVEMBRA 1987
STRAN 19
v besedi in sliki
Zamujena priložnost
Okrog tristo novinarjev, članov slovenske novinarske organizacije, se je minuli četrtek zbralo na vsakoletnem strokovnem srečanju, imenovanem Gorjupovi dnevi. Ker so bili to že deseti in torej jubilejni, je bilo srečanje v Novi Gorici, kjer je novinar in politik Mitja Gorjup začel svojo kratko, a izredno plodno delovanje. Poglavitne teme letošnjega novinarskega srečanja so se nanašale na gospodarski trenutek naše države, na vprašanja morale, etičnosti, spoštovanja družbenih norm, odgovornosti za javno besedo in na položaj Slovencev v Italiji.
Mnogo udeležencev, če ne že kar vsi, je veliko pričakovalo že od prvega dne, ko naj bi v pogovoru s predstavniki javnega tožilstva, republiškega sekretariata za notranje zadeve in sodišča našli odgovore na vprašanja o svobodi in demokraciji v današnjih razmerah, kako bi bilo treba spremeniti zakonodajo, da bi bila družba resnično humanejša in demokrati-čnejša. Vsakdanje razmere so rodile številna vprašanja, a vabljeni gostje niso ostali dolžni odgovorov. Mnogo je bilo povedano o zaplembah mladinskih in študentskih tednikov, prof, dr. Ljubo Bavcon, redni profesor na ljubljanski pravni fakulteti, pa je med drugim menil, da je v današnjem novinarstvu več svobode in demokracije kot pred leti, da pa spopadi med tako imenovano svobodo in nesvobodo pomenijo normalno stanje v družbi, ki hoče naprej. Ob tem je poudaril, da je ob krepitvi javne kritike, padanju še zadnjih tabujev, tudi na področju kazenske represije nujna kultura javne besede in javnega nastopanja.
S še večjo radovednostjo so novinarji pričakovali drugi dan srečanja, ko naj bi izmenjali poglede na naš aktualni gospodarski in družbeni trenutek s predstavniki Zisa, vendar niti premier Branko Mikulič niti kateri njegovih odgovornih ministrov niso izkoristili enkratne priložnosti, da pojasnijo prek zbranih novinarjev najširšemu krogu slovenske javnosti vladne poglede na našo sedanjost in prihodnost. Kljub temu pa je bila tema — aktualni gospodarski trenutek — izredno zanimiva, saj so udeleženci srečanja poslušali predstojnika ekonomskega inštituta Pravne fakultete v Ljubljani, akademika dr. Aleksandra Bajta, ki pa je novinarje prosil, naj ne objavljajo njegovih mnenj, kajti ne želi dati povoda za izgovore, češ, zvezni vladi ne more uspeti, ker ji vsi mečejo polena pod noge.
Pod večer drugega dne, potem ko so se najprej sestali s predsednikom Slovenske gospodarske zveze iz Trsta Borisom Racetom, so se podali v »staro« Gorico, kjer so se pogovarjali s predsednikoma deželne vlade Fur-lanije-Julijske krajine Adrianom Bia-sutijem in slovenskega izvršnega sveta Dušanom Šinigojem o odprti meji in sodelovanju.
REGIJSKI POSVET O KOMUNALNEM GOSPODARSTVU
Mar je skupno odlagališče komunalnih odpadkov utvara?!
POSTA V BOLNICI
Ce je komunala resnično koš za vse smeti, potem se ji ne morejo pisati lepši časi! Tako slikovito se je na regijskem posvetu o poročilu o komunalnem gospodarstvu v Murski Soboti, ki ga je organizirala Zveza komunalnih skupnosti Slovenije, sodelovali pa so tudi predstavniki splošnega združenja stanovanjsko-ko-munalnega gospodarstva in republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora, izrazil eden od razpravljalcev. Posebej zato, ker komunala prevzema vrsto mejnih dejavnosti, ki sodijo v sklop drugih področij, kot so nekatera energetska, vodna in cestna vprašanja. Zato je zdaj prav gotovo prelomni trenutek za natančno razmejitev pristojnosti komunalnega gospodarstva v naši republiki, o čemer bodo svojo besedo izrekli še delegati na zasedanju zborov republiške skupščine. Dosedanje izkušnje namreč kažejo, da je še vedno neurejeno področje družbenoekonomskih odnosov in normativnega urejanja komunalnega gospodarstva, ki se mora zaradi golega preživetja marsikdaj ukvarjati tudi s stranskimi dejavnostmi, ki prinašajo več dohodka. Ravno financiranje komunalnih storitev pa je .eno od ključnih vprašanj, od katerega je odvisno celotno načrtovanje razvoja te pomembne dejavnosti.
Podobne ugotovitve veljajo za Pomurje, kjer pravočasna reorganizacija komunalnih skupnosti ni dala pričakovanih učinkov, Pogrešajo regijsko povezovanje, zato bo v Pomurju nujno čim prej prestopiti ozke občinske plotove. Pobuda, da bi naredili več pri tehničnem sodelovanju in organiziranju skupne službe za razvoj komunalnega gospodar- i stva, je gotovo sprejemljiva, toda i zaradi različnosti v pogledih bo J težko priti do enotnih stališč. Na । ta problem je jasno opozorila razprava, v kateri je bilo slišati > očitke, da se v regiji ne moremo i dogovoriti niti o skupnem odla- , gališču komunalnih odpadkov, । kaj šele o čem drugem. Tako pa < komunalno gospodarstvo še ved- . no caplja na mestu in je na repu , dogajanja. Vse to terja, da v Po- , murju čim prej uskladijo lokalne interese in postopoma opravijo	]
analizo o možnostih združitve	,
posameznih komunalnih dejav-	|
nosti. S tem pa je tesno povezana	,
kadrovska problematika, saj zdaj	(
pogrešajo ustrezne kadre za raziskovalno delo. Nedorečena pa sta tudi prostorsko načrtovanje in urejanje stavbnih zemljišč.
Govor je bil tudi o svobodni menjavi dela, ki je marsikdaj zgolj na papirju, o vključevanju komunalnih delovnih organizacij v reševanje, problemov v krajevnih skupnostih, predvsem vodovodnega omrežja, ki je zastarelo in narejeno stihijskoTPri tem bodo morali v krajevnih skupnostih najti vire sredstev za pokrivanje stroškov vzdrževanja komunalnih objektov, sicer bodo znova ostali na pol poti. Opozorili so tudi na prenizko bančno kreditiranje gradenj komunalnih objektov in vprašljivost nadaljnjega zagotavljanja denarja za komunalne dejavnosti v gospodarstvu, ki je močno obremenjeno. Tako je tudi predvidena ureditev osrednje čistilne naprave v Ljutomeru daleč od realnosti. To bi lahko rekli tudi za prizadevanja po izenačitvi položaja komunalnega gospodarstva v SR Sloveniji. Ponekod namreč krijejo stroške enostavne reprodukcije in ostane nekaj denarja še za razširjeno reprodukcijo, drugje pa si tega ne morejo privoščiti. Žal tudi v Pomurju! MILAN JERŠE
Na razstavi
252 raznih ptic
V prostorih stare osnovne šole v Beltincih je bila tradicionalna vsakoletna razstava ptic s srečelovom in društvenim tekmovanjem, ki jo je pripravilo Društvo za vzgojo in varstvo ptic Slavček iz Beltinec. Razstavljenih je bilo 252 raznih kanarčkov, papig, križancev in tropskih ptic, ki so vzbudili veliko zanimanje ne samo šolarjev, temveč tudi odraslih ljubiteljev ptic. Na društvenem tekmovanju, kjer je sodelovalo 14 gojiteljev ptic, je bil najuspešnejši Černjavič z 8 prvimi, 7 drugimi in 5 tretjimi mesti pred Maučcem s 4 prvimi, 4 drugimi in 3 tretjimi mesti.
F. M.
Z odprtjem
novega kirurškega
Radgonski DPO-ji o občinskem gospodarstvu
BREZ ILUZIJ!
bloka v splošni bolnišnici pri Rakičanu je začela delovati nova enota pomurske pošte — 33., če jih preštejemo. do konca srednjeročnega obdobja pa bodo ustanovili še eno, kje, pa ta trenutek še ne morejo povedati.
Nova poštna enota ima številko 69103 in bo opravljala vse vrste poštnih storitev, le dostave ne, čeprav bo tudi »vsakdanjo pošto« v novi enoti lahko dvigalo rakičan-sko združeno delo. Enota ima nove prostore ob vhodu v bolnišnični kompleks. DO PTT Murska Sobota se je za naložbo odločila pred dvema letoma, zato pravijo, da je naložba danes (z opremo) vredna prek 50 milijonov dinarjev.
J. š.
OB DNEVU REPUBLIKE
Dobrovnik
V petek, 27. novembra, ob 18. uri bodo v počastitev letošnjega dneva republike v dobrovniškem kulturnem domu predali namenu končno dograjeno dvorano za gledališke prireditve. Ta slavnost bo osrednje praznovanje dneva republike za območje lendavske občine. Kulturni program so pripravili člani domačega kulturnega društva Petofi Sandor in kulturniki iz Csesztrega.
Murska Sobota
Osrednja proslava ob 29. novembru — dnevu republike v Murski Soboti bo v petek, 27. novembra, ob 18.30 v galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec. Pripravljajo jo krajevne organizacije SZDL. Ob tej priložnosti bodo Društvu upokojencev Murska Sobota predali prapor, v kulturnem programu pa bodo nastopili učenci srednješolskega centra tehni-ško-pedagoške usmeritve in upokojensko pevsko društvo.
Ta dan ob 11. uri pa bodo slovesno odprli novo sušilnico Tovarne mlečnega prahu. Slavnostni govornik bo predsednik sozda ABC Pomurka Gusti Grof, za kulturni program pa bodo poskrbeli malčki z vzgojno-varstvenega zavoda in učenci druge osemletke iz Murske Sobote.
»Kaj je sedaj s prednostnimi gospodarskimi panogami: kmetijstvom, turizmom in drobnim gospodarstvom,« je dejal eden izmed razpravljalcev na skupnem zasedanju predsedstev radgonskih družbenopolitičnih organizacij v petek, 20. novembra. Prav tako je vprašal, ali bo Jugoslavijo tudi rešil razpis javnih del ...
Zboror jubilej
Novi protiinflacijski ukrepi so naredili razpravo mračno, pesimistično, ali — kakor je dejal sekretar RK SZDL Geza Bačič — dramatično čustveno.
Vodilni in vodstveni delavci v radgonski občini z devetmesečnimi rezultati poslovanja niso zadovoljni. Na številke se sicer dandanes ne moremo več zanesti, toda skrb zbujajoče je dejstvo, da so se nakopičile zaloge, da kupci ne plačujejo računov, da narodne banke ne obračunavajo izvoznih spodbud... V kmetijstvu so rezultati slabši kot ob polletju, številke so dokaz velikega razkoraka cen; turistična dejavnost je že nekaj časa v upadanju, rešitev so novi programi

MESNA INDUSTRIJA n. sol. o. Murska Sobota
AJDOVA KRVAVICA PROSENA KRVAVICA
PEČENICE
NOVO. NOVO, NOVO!!!
F vseh prodajalnah ABC Pomurke v Murski Soboti in Lendavi ter delikatesnih trgovinah trgovske hiše Potrošnik v Murski Soboti ter Univerzah v Lendavi.
Naravnega zdravilišča (in s tem seveda drugi načrti s toplo vodo).
»Krivico bi delali delavcem Elrada, če bi govorili, da je ta DO čez noč postala problematična. Še vedno je vodilna in ima dober razvojni program,« je dejal v svojem uvodnem poročilu podpredsednik izvršnega sveta SO Gornja Radgona Jože Farič. Tone Sečko iz Elrada pa je dejal, da so kljub slabim rezultatom ob devetmesečju povečali proizvodnjo in produktivnost, prav tako pa izvoz. Poslovali so »premalo inflacijsko«. Kljub temu so vse do predzadnje sobote obdržali optimizem, saj so imeli že prej izdelane ukrepe za izboljšanje gospodarjenja. Zadnji protiinflacijski ukrepi pa so tudi za njih velik udarec. Surovine in reprodukcijski material, ki jih nujno potrebujejo pri svoji proizvodnji, se lahko podražijo dvakrat ali še večkrat, medtem ko so njihove prodajne cene zamrznjene.
Ni reza brez bolečin, je dejal predsednik OK ZKS Edo Metli-čar, vendar bo potrebno pri tem paziti na ugled družbenopolitičnih delavcev. Podobnega mnenja je bil predsednik OS ZSS Marjan Neuvirt, saj je postavil retorično vprašanje: kako naj gre spet med delavce in jih prepričuje, da je potrebno usklajevanje samoupravnih aktov, pa bo vse v redu ... ko pa jim je enako govoril pred nekaj meseci. Ob vse slabšem položaju gospodarstva pa bodo posledice prve občutile družbene dejavnosti.
Sprejeti moramo izziv in ugotoviti, kako se ga lotiti na najprimernejši način, je v svoji razpravi med drugim dejal Geza Bačič, ukrepi so prinesli tudi dobre posledice ... zamrznitve nas čakajo, toda tisti, ki dobro poslujejo, bodo občutili manj negativnih posledic ... s povprečniško logiko uravnilovke moramo nehati.
Vsekakor je še prezgodaj ugotavljati, ali bo več dobrih ali slabih posledic. Kljub vsemu pa bo potrebno, kakor je dejal Kolo-man Cigut (Medobčinska gospodarska zbornica za Pomurje) skrbeti za razvoj, to pa ne bo mogoče brez dobrih strokovnih kadrov, kakovostnega dela ter inovacij. Vendar tudi s slednjim v radgonski občini ne morejo biti zadovoljni, je ugotovila posebna komisija, ustanovljena pri O K ZKS, vodil pa jo je Tone Mlakar. Resno so se jih lotili le v Elradu in Radenski, v drugih pa je vse zastalo predvsem zaradi neodgovornega odnosa vodstvenih in poslovodnih ljudi.
Te dni mineva deset let, odkar so se v Rogašovcih pod vodstvom zborovodje Štefana Rožmana zbrali prvi pevci in ustanovili mešani pevski zbor. Sčasoma so k njemu pristopili tudi pevci z območja KS Kuzma in Pertoča. V tem obdobju je zbor nastopil na številnih slovesnostih in proslavah, pretežno na zahodnem delu Goričkega, na pevskih revijah v občinskem in medobčinskem merilu, na taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, pa tudi v Porabju na Madžarskem.
V počastitev te obletnice je bila pred kratkim manjša slovesnost, na kateri so 25 članom pevskega zbora podelili Gallusova priznanja in bronasto znač-
Ljutomer
Danes ob 19. uri bodo v galeriji Ante Trstenjak v počastitev dneva republike odprli razstavo 50 let prihoda Tita na čelo KPJ. Pripravil jo je muzej NOB Ljutomer.
ko. Dd bi bilo tudi v bodoče možno slišati na raznih prireditvah našo lepo slovensko pesem, so se dogovorili, da bodo začeli z rednimi pevskimi vajami enkrat tedensko. Po možnosti naj bi privabili čim več novih pevcev, ki jih na tem območju ne primanjkuje.
Geza Kisilak

VJXXJSL4V SK/ POOt
DELOVNA ORGANIZACIJA
AGROSERVIS, p. o.
Murska Sobota
ABC Pomurka, Agroservis Murska Sobota
Bernarda Peček
posreduje
na osnovi dogovora o poslovnem sodelovanju z Zavarovalno skupnostjo Triglav Murska Sobota v sredo, 2. 12. 1987 ob 15. uri na dvorišču DO Agroservis, Kroška cesta 58, M. Sobota, prodajo karamboliranih vozil:.
Vozila, ki so prvič v prodaji:
1. Osebni avto PEUGEOT 205 GR, leto izdelave 1986, prevože-
2.
3.
4.
nih 30.015 km, z izklicno ceno 7.716.000 din.
Osebni avto IMV R 4 GTL, leto izdelave 1986, prevoženih 5.117 km, z izklicno ceno 977.000 din.
Osebni avto ZASTAVA 750 LE, leto izdelave 1982, prevoženih 46.449 km, z izklicno ceno 555.000 din in prometni davek.
Osebni avto ZASTAVA 750 LE, leto izdelave 1983, prevoženih 98.334 km, z izklicno ceno 492.000 din in prometni davek.
5.	Osebni avto ZASTAVA 128, leto izdelave 1986, prevoženih 33.772 km z izklicno ceno 1.460.000 din.
6.	Osebni avto IMV R 4 GTL, leto izdelave 1986, prevoženih 40.203 km, z izklicno ceno 1.340.000 din in prometni davek.
7.	Osebni avto IMV R 4 GTL, leto izdelave 1984, prevoženih 62.962 km, z izklicno ceno 1.122.000 din in prometni davek.
8.	Osebni avto IMV R 4 TLJ, leto izdelave 1982, prevoženih 171.436 km, z izklicno ceno 716.851 din in prometni davek.
9.	Osebni avto ZASTAVA 850 K, leto izdelave 1983, prevoženih 50.584 km, z izklicno ceno 450.000 din.
Ponovna prodaja vozila:
1. Osebni avto ZASTAVA 750-850, leto izdelave 1985, prevoženih 37.098 km, z izklicno ceno 235.000 din in prometni davek.
Pogoj za pristop k dražbi je obvezen 20-odstotni polog začetne izklicne cene in se plača na dan dražbe med 14. in 15. uro pri blagajni DO.
Najnižje zviševanje cene na dražbi je 2.000 din.
Kupec mora plačati vozilo v treh dneh od dneva dražbe, drugače bomo menili, da je odstopil od nakupa in izgubi pravico do vrnitve varščine. Kupljeno vozilo mora prevzeti v treh dneh, sicer plača ležarino 100 din dnevno.
Prodaja poteka po sistemu videno-kupljeno, zato je izključena vsaka možnost reklamacije glede kakovosti ali manjkajočih delov. Prepis lastništva se opravi z lastnikom vozila.	j
STRAN 20
VESTNIK, 26. NOVEMBRA 1987