Pohorska 2: ščurki samo ena od težav Najbolj poln voiiček la dobro delo ST. 36 - LETO 63 - CELJE, 9.5.2008 - CENA 1,25 EUR IWIercator(l©(iiiM? ■ - OpaitffniiK« 9. Celjt. M. 6t 03.'42d 60 00 petek, 16. mej, ob 18. uri KONCERT PLESNEGA ORKESTRA ŽABE sobota, 17. ma), ob 9. uri DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ Odgovorna ufed^'TA NT TAhdna Cvim Neznosno ihrijenje tik ob avtocesti PramilifUsegd celo pes veseli feta:$HERPA CELJE Želite, da so vaša okna bolj varna in hkrati vaš prostor prezračevan tudi ko so 2aprta? (prezračevalni sistem GECCO) Mik d o o,. Celjska 55 3212 Voimk IHorske sanje vse bliie 080 12 24 www.mik-ce.si Tiii VJSOK/\ KOMERClAl>iA S O l A CELJE Lava7,3000C:«lje Te}.: 03 428 55 44 Fak«t 03 428 55 41 ŠTUDIJ POSLOVNE INFORMATIKE (VS) ^DIJ KOMERCIALE I. IN IL STOPf^A DIPLOMIRANI EKONOMIST(VS) MAGISTER POSLOWIH VED (VS) INFORMATIVNI DAN 15. 5. ob 16.30 PRIJAZNE ENERGIJE, VARČNE TEHNOLOGIJE II oasfii 14. mednarodni sejem ENERGETIKA 13. mednarodni sejem TEROTECH-VZDRŽEVANJE 3. mednarodni sejem www.vks'cdjjs.sl Celje, Celjski sejem, 13.-16. maj 2008 VARJENJE in REZANJE WMM.CMBtm ai 9770353734051 ^^MSODKI NOVI TEDNIK SIMONA ŠOLINIČ ^tK-.- UVODNIK Prehitra vožnja. (Ob)žalovanja vredna. Zadnjič vas je ustavil policist. Ravno vas, ki nikoli ne stopile ne plin, ki vedno upoštevate predpise ...In ravno zdaj, ko ste se Tnalo spozcibili in pač storili prekršek ter vozili 60 namesto 50 km/h. Za 10 km/h ste vozili več od predpisane hitrosti in vas kaznujejo z 80 evri, medtem ko so tisä večni kršitelji za policijo neulovljivi. NezasUšano. Ne. V trku. z vozilom s hitrostjo 60 km/h bi amiio kar 40 odstotkov pešcev, pa če je za uoUinom oseba, ki se le enkrat spozabi ali večni prekrškar. Če v pešca trčite s hHrostjo 60 km/h. bo ta tako poškodovan, kot če bi padel z višine iS metrov. sp/oh ni bistvo, koliko ste vozili, ampak da ste s takšno vožnjo ogrozili druge. Vidite, kako sebihu smo v resnici? »Pa kaj potem, če telefoniram med vožnjo aR vozim tistih nekaj sto metrov do vrtca otroka nepripetega v sedeža, samo da me ne dobijo...« Gre pri tem res samo za vas irt vaio denarnico^ No, so pa ljudje nesebični, kadar gre za varnostni pas. Mnogi se ruimr^ pripnejo zaradi policistov, ne zaradi svoje varnosti. V zadnjem tednu z zanimanjem spremljam številne razprave ljudi o novem zakona o varnosti cestnega prometa. Vsi pametujejo/-mo, vendar je po toä zvoniti prepozno. Zakon je sprejet, prekrškaiji bodo plačevali, država bo »poka-sirakL« denar, policisti pa največ hudih besed in jeze ljudi. Čeprav so še najmanj krivi Oni zakon, ki sc» ga spistüi na ministrstvu za promet, le izvajajo. Ker je to njihovo delo. Dobila sem tiidi občutek, da se zdaj vsak dan nekdo spomni kakšne pomankljivosti zakona. Prometna signalizacija, na primer. V večini primerov naj bi bila neustrezna, stara, neurejena. Da je mera polna, je ponekod sploh ni! Takšen primer je na primer na cesti Vojnik-Smartno v Rožni dolini. In medtem ko je neustrezna prometna signalizacija aktualna tema v teh dneh, je to le odkrivanje tople vode. Takšnih primerov je bilo namreč tudi v preteklih letih ogrom' no. Domnevam pa, da se bodo ljudje znašli. Izrečenim kaz-nzm bodo ugovarjali in se zgovarjali na porruinjkljivo ali zavajajočo promecrw signalizacijo. In postopki se bodo vlekli. Ko sem zadnjič želela spremljati sojenje povzročitelju tragične prometne nesreče, sem pomislila, da bi v vlogi svojcev žrtev verjela, da se naš sodni sistem iz ljudi norčuje. Sojenje povzročitelju smrti človeka v nesreči se je začelo skoraj sedem let po dogodku^ V sedmih letih piiče pozabljajo, spomin je zamegljen, svojci žrtev trpijo (kaj če kakšna ključna priča vmes umre?)! Pa pravijo, da so v Nemčiji nižje kazni. Seveda so. Ker pri njih sistem deluje drugače, bolj uänkovi-to. In predvsem - hitreje. Pa tudi prometruL kultura je boljša. Po izkušnjah vem, da so na celjski policiji na področju prometa res dobri strokovnjaki in da jim ni vseeno. Pred . dnevi je človek, ki je zame kot eden največjih prometnih strokovnjakov res delal s srcem, dqal, da je »problem v glavah ljudi«. Dokaz za to je naslednje: ste videli kdaj Nemca divjati po naših cestah? Ali Še bolje - zakaj Slovenci divjamo doma, v Nemäji pa si ne bi upali? V bistvu bi tam za isti prekjiek plačali manj kot doma ...Pa varno vožnjo! IZJAVA TEDNA »Gospod Tlimšek, a ne, da topel pir ni dober?« Športni novinar \vo Milovanovič je s pomočjo »pivov^ske legende« Toneta TUrnška želel zaključili predstavitev »rokometne« publikacije izpod peresa Darka Repenška. Obiskovalci v mozirski knjižnici so se raje kot za hladen »pir«< odloČili za dodatna razmišljanja o rokometu in knjigi. KRATKE-SLADKE m4 Ministrove ocl Izjavo mozirskega župana [va Suboveršnika. da »minister Janez Podobnik z enim očesom dobrodušno gleda na Zgornjo Savinjsko dolino<(, )e na srečanju z župani sedmih občin popravil kar minister. Poudaril je namreč, da na dolino gleda z obema očesoma. Glede na številne pripombe zaradi neurejene Savinje in njenih pritokov se sprašujemo, kako je Šele tam» kjer jih minister Podobnik ne gleda. Caicajo le se na poslovne angele Mrežni podjetniški inkubator Savinjske regije ter Mrežni spin-off inkubator Univerze v Mariboru sta v sredo predstavila, kdo med 30 prijavljenimi podjetniškimi idejami je strokovno komisijo najbolj prepričal. Gre za zaključek projekta Borza idej, Id so ga v Celju začeli lani novembra. Prvo mesto ter s tem nagrado v vrednosti 2.500 e vrov je za idejo o kombinaciji solarnih sistemov ter toplotnih Črpalk prejel dr. Milan Mar-čič z mariborske univerze. Z nje prihaja ludi dobitnica druge nagrade, dr. Jelka Ger-šak, kije drugo mesto in nagrado v vrednosti 1.500 evrov osvojila z idejo o posebnih zaščitnih oblačilih za veterinarje, tretje mesto ter tisoč evrov pa je romalo v roke mlade magi strice Saše Jelen iz Velenja za idejo o dolžinsko spojenem skoblanem lesu. »Gre za linijo proizvodnje lesa, ki se uporablja predvsem za gradnjo montažnih lesenih t.i. pasivnih hiš. Is- Med prejetimi idejami je bilo nekaj prav zanimivih. S po sto evrov je komisija nagradila idejo Dobmča-na Marka Dena, ki je s prijateljem Žigo Štravsom izumil posebne, razgradljive barvne kroglice za igro paintball. S sto evri 60 »pohvalili« tudi idejo Aleša Končana, ki bo izdelal posebno pasjo igračo, ob kateri bo bolj aktiven tudi lastnik psa. Več podrobnosti idej lastniki nočejo razkriti. Saši JbIm, edini »Ktomaanki<( med tremi najboljšimt klejami, je priznanje Izročil direictor projekta Stanko Stepünik. točasno to pomeni povečanje dodane vrednosti na zaposlenega v našem podjetju kot tudi nadomestek za lini-']0y ki zaradi padca cen trenutno stagnira.« Jelenova je edina med prvimi tremi, ki prihaja iz naše regije, sicer pa je bilo med vsemi prispelimi idejami veČina, 25, lokalnih. Namen projekta je bil povezali inovatorje in nosilce podjetniških idej $ ponudmki rizičnega kapitala ali poslovnimi angeli ter inovatorjem omogočiti idejo prenesti tudi vprakso. Kot pravi direktor projekta mag. Stanko Stepišnik, najboljše ideje zdaj potrebujejo le še denar, »Od 100 do 500 tisoč evrov bi lahko bil že dovolj velik začetni kapital, odvisno seveda od same ideje. Ravno zdaj smo se o tem intenzivneje po- govarjali s predstavnikom združenja Poslovni angeli Slovenije» kjer bodo ideje preučili ter nato koga povabili k sodelovanju.« Poslovni angeli Slovenije, ki združujejo 25 investitorjev, podjetnikov, ki so pripravljeni denar vložiti v sveže ideje, se pri izbiri ideje ravnajo ne le po poslovnih dejavnikih, kot je potencial hitre rasti, temveč tudi po >»ke-mijski« privlačnosti, »Morajo se razumeti, obenem mora vsak nekaj doprinesti. Eden finančna sredstva, socialni kapital ter mentorstvo, drugi pa idejo, energijo in željo po uspehu,« je povedal predstavnik Poslovnih angelov Slovenije 8laž Kos. Med ostalimi kriteriji je navedel še, da imetniki Idej iščejo sredstva med 100 in 300 tisoč evri V sklopu zaključne prireditve so pripravili tudi razstavo uspešnega slovenskega inovatorja Alojza Ibmazina. Ta je v sva-jem dolgoletnem delu v strojni industriji uvedel mnogo izboljšav, inovacij na področju ortopedskih pripomočloiv. med drugim lahko družabno igro Človek, oe jezi se Igrajo tudi slepi. V sklopu odprtja ft Tomazin predal društvu Sonček nekaj svojib izu* mov, ki bodo za uporabo članom. za obdobje treh do sedmih lei ter so pripravljeni investitorja sprejeti v solastniš-tvo podjetja. ROZMARl PETEK Foto: SHERPA Katoličani vseli dežel, združite se! Celje bo jutri gostilo Slovenski pastoralni dan. Gre za prvo tovrstno srečanje katoličanov po drugi sve-tovni vojni, ki ima vse možnosti, da postane tradicionalno. Na štadionu Arena Petrol pričakujejo približno deset tisoč ljudi. Kot pojasnjuje celjski škof msgr. dr. Anton Stres» bo to slovenski katoliSki dan, podoben tistim, ki jih vsaki dve leti pripravljajo v Nemčiji. V knežjem mestu se bodo la-ko zbrali katoličani iz vse Slo-venije. Pastoralni dan bodo posvetili družini, program na štadionu pa bo trajal od 10. do 14. ure. Prvi del bo festivalski z nastopi glasbenikov in s pričevanjem družin iz različnih okolij (družina narkomana, športnika, duhovnika, rejniSka dnjžina...). Na nadSkof metropolit msgr. Alojz Uran, somaševali bodo slovenski škofje in škofje iz sosednjih škofij. Med ma-So bo v združenem pevskem zboRJ zapelo približno štiristo pevcev, sodelovala bo tudi godba. Zbiranje na prizorišču se bo začelo ob pol desetih, program z neposrednim televizijskim prenosom uro kasneje. Najlažje bo do prizorišča priti z organiziranimi avtobusi iz vse Slovenije, za ka- tere bo parkiranje urejeno ob dvorani Zlatorog in severni vezni cesti, za osebna vozila pa bodo večja parkirišča pri cerkvi sv. Duha, Merkurju, Don Boskovem centru in v okolici slednjega. Ob zaključku bodo papežu Benediktu XVI. poslali brzojavko, škof Stres pa ob tem dodaja: «Mogoče je to celo generalka za prihodnje leto, ko pričakujemo papežev obisk v Sloveniji.« ANDREJ KRAJNC Anton Stres shodu bodo prebrali tudi poslanico slovenskim družinam. Drugi del. ki se bo začel ob 12.15, bo slovesna maša, ki jo bo vodil ljubljanski Ob pastoralnem dnevu bo tudi mednarodni tek za edinost v Salezijanskem mladinskem centru ob 9.30, na katerega vabijo najstnike, stare od 10 do 16 let. Osrednji dogodek bo tek do Štadiona ob 11.30, ko bodo mladi vsem udeležencem pastoralnega dneva prebrali sporočilo z naslovom Obarvajmo mesto. Po maši se bodo mladi vrnili v center, kjer bo Športni program z delavnicami Še do 17. ure, NOVI TEDNIK DOGODKI Zagon razvoju regije župani Savinjske statistične regije, ki tvorijo svet regije, so se včeraj v Smart-nem ob Pakl največ pogovarjaj! o izvedbenem načrtu regionalnega razvojnega programa do leta 2010, potrjevali pa so tudi projekte za tretji javni razpis za programe krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje do leta 2013. Izvedbeni načrt so sprejeli in s tem potrdili 40 projektov, ki se uvrščajo v prio-riteme programe občin in regije. »28 projektov je takšnih, s katerimi se želijo občine prijavitj na razpis Službe vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Pri 14 od teh projektov gre za naložbe v cestno infrastrukturo, v šestih za komimalno infrastrukturo, v dveh za podjetništvo, v štirih za naložbe v obnovo kulturne dediščine in v dveh za turizem. Vrednost vseh projektov je 31,2 milijona evrov, pri čemer občine računajo na 18,7 mihjona evrov nepovratnih sredstev iz državnega proračuna in iz sredstev Evropske unije. Ti projekti naj bi v prihodnje dodali pomembne vsebine hitrejšemu razvoju regije,« je povedal predsednik sveta, s lati o ski župan mag. Branko Kidrič. Zupani so na seji prisluhnili tudi strokovni direktorici celjske bolnišnice Fran- čiški Škrabl Močnik, dr. med., ki jim je predstavila delovanje in razvojne načrte bolnišnice in zaprosila za podporo. Župani so sklenili, da bodo poročilom o zdravju v regiji podrobneje prisluhnili na eni naslednjih sej, celjsko bolnišnico pa so pohvalili za zadnje premike na področju gostoljubnosti do pacientov in obiskovalcev. razpravi o regionaliza-ciji Slovenije pa so ugotovili, da je pristojnost sveta le podpora nastanku regij, odločanje o tem pa ne, saj so občine o obsegu in sedežu bodočih pokrajin že odločale same. BRST Tudi na Celjskem omejitve za študente Ministrstvo za visoko ik)lstvo, znanost in tehnologijo je objavilo podatke o omejitvah vpisa v visokošolske zavode za študijsko leto2008/09. Nekateri preobremenjeni programi so tako dobili omejitve za vpis kandidatov, medtem ko je ponekod v skladu s politiko v prid povečevanja vpisa v naravoslovne in tehniške programe ministrstvo povečalo Število prostih vpisnih mest Oboje velja tudi za nekaj visokošolskih zavodov na Celjskem. Tudi letos bo v dodatnih dveh vpisnih rokih za programe rednega in izrednega visokošolskega študija priJlo do velikih sprememb. Po zadnjih podatkih se v programe rednega študija 2eli vpisati malo več kot 21 tisoč kandidatov, razpisanih mest je 18.800. Razlika med razpisanimi mesti in vpisi v programe izrednega študija pa je kar 4 tisoč študentov premalo. Bodoči redni študentje se z omejitvami srečujejo tudi na Celjskem. Vpis v en program je omejila Fakulteta za logistiko, ki bo sprejela 150 bodočih rednih študentov gospodarske in tehniške logistike, medtem ko je vpisanih 198 kandidatov. Mednarodna fakulteta za družbene In poslovne študije Celje je za redni Študij poslovanja v sodobni družbi namenila 70 mest in vpis ome« (ila, saj se je vpisalo 81 kandidatov. Največje povpraševanje vlada za program varstva okolja in ekotehnologi-je, saj se je v ta program Visoke šole za varstvo okolja vpisalo kar 97 kandidatov. Uradni podatki o še prostih mestih bodo objavljeni 20. avgusta na spletni strani ministrstva, isti dan pa bo začel teči drugi rok vpisa, ki bo trajal do 30. avgusta. V primeru omejitev bodo kandidati izbrani na podlagi točk, pridobljenih s splošnim uspehom pri maturi, ter ocen iz slovenji-ne, matematike in tujega jezika ter glede na uspeh v 3. in 4. letniku srednje Šole. 3. prijavni rok za vpis v visokošolske Študijske programe bo med 1. in 4. oktobrom. ob tem, da je ministrstvo že odobrilo povečanje vpisa za 10 mest, tako da jih je skupno na voljo 60. Drugih omejitev vpisa na Celjskem ne beležijo. PM Loči me - Zate gre! Dijaki Gimnazije Celje ^ Center. Poslovno komercialne šole in Srednje šole za gostinstvo in turizem bodo danes, v petek, predstavili dosedanje dosežke svojega mrežnega razvojnega projekta Loči me -Zate gref Z izvedbo projekta želijo prispevati k varovanju in izboljšanju okolja ter vrstnike osvestiti o celostni problematiki nastajanja, zbiranja in obdelave različnih odpadkov. Dosedanje dosežke so pred dnevi želeli predstaviti Celjanom na prireditvi v središču mesta, a je izvedbo preprečilo muhasto vreme. Zato so se odločili, da difios Dijrro INi^usuiji OdpaiJn« Surovine Podjetje DINOS odkupuje staro železo, baker, aluminij, medenino in star papir vsak delovni dan med 7. in 14. uro. Ppkliate034266485 in skupaj prispevs^o* k phrarttvt narBve in tfKHjd I- bodo predstavitev opravili danes med 17. in 18.50 uro na ekopopoldnevu v City-centru Celje» kjer je te dni na ogled tudi razstava cvetja. Z različnimi predstavitvami bodo prikazali ekološka dejstva, ki opozarjajo na neustrezen odnos do okolja, uvedbo ločevanja odpadkov na vključenih Šolah, ločevanje odpadkov v gospodinjstvih, rezultatede-lavnic Nakit iz odpadne embalaže. uprizorili pa bodo tudi pravljico Jurček in packarija. BS iiiww.railiocelje.coiii Nagrajeni dijaki Šolskega centra Cflije Nagrajena skrb za okolje Dijaki šolskega centra Celje so sodelovali v akciji republiške agencije za okolje in Zveze prijateljev mla* dine Slovenije z naslovom Zemljo so Min posodili otroci in bili nagrajeni za svoj predlog. Njihov kandidat je zmagal v eni od kategorij. V tri mesece trajajoči akciji so mladi z mentorji iz 45 slovenskih šol ugotavljali, kateri posameznild, podjetja in organizacije so v lokalnem okolju naredili največ za ohranjanje narave. Svoje kandidate sta izbrali tudi srednja šola za gradbeništvo ter strojništvo in mehatroniko. Komisija je izbrala enega njihovih kandidatov, saj je v kategoriji kakovostnega odnosa do vode zmagal Celjan Vili Poznik» xeljski izumitelj na področju informiranja, Poz-nik je oblikoval vrtečo eko- loško prezračevalno čistilno napravo, ki je v jezeru v Bio-parku Nivo ponovno vzpostavila naravno ravnovesje, v jezero pa so se naselile živali, ki v oporečni vodi sicer ne bi živele. Sistem je primeren za bazene, ribnike in jezera. Za predloge so bili mladi nagrajeni dan pred mednarodnim dnevom Žem-lie. PM Evropska vas Projekt Evropska vas že tretje leto združuje mlade po vsej Sloveniji, ki na različne načine spoznavajo evropsko družbo in kulturo. Na Celjskem so se letos vanj vključili otroci 27 osnovnih Šol. Projekt Evropska vas vodita Evropska hiša Maribor in Šola za ravnatelje. Namen Je spoznavanje držav skozi oči mladih, zato so otroci vse leto spoznavali vsak svojo državo, pripravljali plakate, raziskave in referate o njihovi kulturi, zgodovini ter geografiji. Vsa svoja odkritja bodo danes predstavili na Glavnem trgu v Celju. Ftireditev bo trajala od 12. do 16. ure. nadaljevala pa se bo tudi jutri. Takrat bo na glavnem trgu ob 10. uri ^asbeni koncert. KŠ Red med fizioterapevti Ob dnevu slovenskih fi-zioterapevtov je zbornica pripravila v Laškem simpozij, na katerem so spregovorili o javnih pooblastilih v fizioterapiji. ki jih bo pridobila do začetka junija. Po podatkih zbornice je danes v Sloveniji aktivnih približno 1400 fizioterapevtov, vendar jih veliko za omenjeno delo sploh ni usposobljenih- Kot je določeno zdaj, bodo licence prejeli fiziotera- Po vstopu v EU ženski odbor SDS celjske regije je ob Četrti obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo povabil v goste podpredsednika stranke in evropskega poslanca dr. Miho Brejca. O Sloveniji Štiri leta po vstopu v unijo, delu in uspehih v icm obdobju ter o na črtih za prihodnost bo dr. Brejc zbranim govoril na javni tribuni v ponedeljek ob 18. uri v mali dvorani Celjskega doma. 33 pevti z diplomo in opravljenim strokovnim izpitom, nato jo bodo morali s stalnim izobraževanjem obnavljati vsakih sedem let, podatki pa bodo objavljeni tudi na spletu, pravi predsednica zbornice mag. Friderika Kresal. Licence bodo v ambulantah izobešene javno, stanje tako v javnem kot zasebnem sektorju pa bo zbornica spremljala v registru in imela poob-lastilo nadziranja dela in opremljenosti fizioterapevt-skih ambulant, ki bo predvsem svetovalne narave. Novo je tudi pooblastilo za organizacijo specializacij» ki so bile v preteklih letih zapostavljene» zdaj bodo fizioterapevti lahko te pridobili na štirih področjih, za nevrofi-zioterapevte. ortopedsko me-dicino in manualno terapijo, športno ter respiratomo fizioterapijo. AK INTERNET, TELEVIZIJA, TELEFONIJA ze za HUDATROJKAl *PakelvH{Uäi|e hitrost inmnela 25&Kl)p$/ 126Kbps Ooöome fnfofmocij©; 03 4288 112 03 42 as n9 ©-mod: lnfo@tutnsek.net TU ft N S & K m s pokopališča je lep razgled na krasno panoramo Slivnice prt Celju. Nad Gorico je lepotica Slivnica Težave mladih, ki bi radi uredili dom v kraju - Slive kot povod za kakšno prireditev? • Arboretum, ki je vreden ogleda Slivnica je ena večjih kra-jevnih skupnosU v občini Šentjur, ki ima sedež v Gorici, ki je novejSe naselje, zgrajeno pod starim naseljem Slivnico» ki kraljevsko domuje na višini skoraj šesto metrov, le nekaj kilome-trov proč. Gre za dve povsem ločeni naselji, ki pa sta dokaj uspešno povezani. Iz Gorice proti Kozjem vodi magistralna kozjanska ali tudi Titova cesta, ki )e bila asfaltirana kasneje kot odcep proti Slivnici, do katere se prl-peljemo po vijugasti ozki in v hrib vzpenjajoä cesti. »Asfalt smo dobili leta 1974> ko je bil predsednik vaSkega odbora prizadevni, žai že pokojni Ignac Ma struk»« se med pogovorom v lepo urejenem stanovanj 11 Siavice Van der Minnen ali Gobčeve Siavice spominja ena najstarejših vaJčank, Nežika Leskovšek, ki je že več kot petdeset let poročena z najstarejšim S^ivničanom, 87-letnim Franjom Leskovš-kom. Na vprašanje, zakaj Slivnica pri Celju, tudi odgovori gospa Nežika, da preprosto zato, ker imamo v Sloveniji več Slivruc, med drugim tudi pri Mariboru. V Slivnici z zaselkom Šele, kot pripoveduje mlad in glede razvoja kraja optimistično razpoložen predsednik vaške skupnosti Damjan čret-nik, živi nekaj več kot sto ljudi. Dan po našem obisku, bilo je jurjevo. se je rodil trenutno najmlajši Slivničan Miha Mastnak. Tako so v družini Mastnak dobili naslednika za nadaljevanje orgiarske tradicije v domači cerkvi sv. Marije Magdalene. To bo že četrti rod, ki bo skrbel za lepo Joief Franc se red in uprsvieenc ponosen »na ogled postavile pred svojirru zelenimi in cvetocimi mnogoštevilnimi lepoticami, ki vabijo! orgjarsko glasbo (trenutno je organist Igo Mastnak, hčerka Mojca pa obiskuje šolo za organistko) in ob njej ubrano petje domaČega cerkvenega zbora, ki ga vodi Mojčtna sestra Brigita. »Blizu sto let že Mastnakovi vzorno skrbijo za orglanje in petje,« je zgodbo dopolnila Nada Potočnik. Težave pri gradnji Vsi štiJie sogovorniki Nežika, Nada, Slavica in Damjan so veseli, da se v Slivnico vračalo mladi, prišlo pa bi jih V akciji NOVI TEDNIK V VASEM KRAJU bomo obiskali OGOREVC pri Štorah. NaSega novinarja boste našli v ponedeljek« 12. maja> ob 16. uri aa domačiji Senica, kjer mu boste lahko zaupali zanimivo zgodbo ali pa mu predstavili problem. Če želite, da pridemo tudi v vaš kraj, nam pišite ali nas pokličite! še več, če ne bi bilo tako zapleteno priti do gradbenega dovoljenja za postavitev lastnega doma. »Ker smo zaščitena tipična kozjanska vas, je to bolj ovira kot prednost za naš razvoj,« pravi Slavica, ki zgodbo oko-Ü ^adnje nove hiše dobro pozna, ker jo je prestala. »Dobiti gradbeno parcelo je prava znanstvena fantastika.« dopolni svojo ugotovitev. Potočnikova Nada pa se je dotaknila vode in telefonije: »Pri nas smo vodovod dobili leta 1993. Napeljali smo ga iz Sel. Vse smo delali z lastnimi rokami in denarjem. Dvajset domačij je priključenih na ta vodovod. Imamo pa tudi javni vodovod iz Hrast-ja, ki so ga uredili pred tremi leti. Leta 1986 smo z velikimi težavami, delali smo tudi pozimi, prišli do prvih tele- vvasm fonskih priključkov, da smo lahko poklicali zdraviüka.« Zadovoljni so, ker imajo urejen odvoz smeti, pohvalijo se z ekološkim otokom in tremi lučmi v vasi, kar imenujejo javna razsvetljava. Trenutno najbolj pogrešajo športno igrišče» prostor za združevanje vaščanov in obnovitev ceste iz doline skozi vas do pokopališča, igrišče, urejeno z udamiSkim delom, so že imeli, pa so ga zaradi drugih nerazumljivih interesov izgubili. Imajo lesen gasilski dom »Gasili«, ki je trenutno edino primerno mesto za zbiranje- I feel dlhrovka v kraju, kjer vlada božji mir in od koder je v lepem vremenu možno videti Mariborsko Pohoije, Boč, Sljeme» Peco, Uriljo goro in Savinjsko - Kamniške Alpe. pa kar 38 zvonikov cerkva, se radi pohvalijo z več kol dvesto let staro Polutnikovo domačijo pa imenitno razgledno točko na najvišjem domačem vrhu Colu, najbolj ponosru pa so na še vedno številna drevesa sliv, po katerih je kraj zagotovo tudi dobil svoje ime. »i feel slivovka,« je kot iz topa izstrelil trenutno prvi moŽ vaške skupnosti Damjan Čret-nik, ki je leta 2003 z jadralnim padalom v tandemu preletel 140 km zračne linije Soriška planina-ltalija-SoriŠka planina, kar je bilo takrat svetovni rekord. Zaposlen je v ja-draJno-padalskem klubu EOL v Celju, doslej pa je poleg ostalega v tandemu usp^no »zvo-okoli 450 ljudi. »Če imamo kraje, ki pripravijo praznik Češenj, jagod in ostaiega, se lahko mi odločimo za slive. Saj ni poznana samo sli-vovka, Še marsikaj drugega se da narediti iz lega okusnega sadeža,« je modroval in prepričani smo, da se bo v nekaj letih marsikaj godilo. Med željami je tudi ureditev najstarejše stavbe v kraju kaplanije, ki je bila nekoč lovski dom Celjskih grofov, V kaplaniji naj bi uredili prostor za čitalnico, pevce, razne manjše prireditve. Kapla-nija naj bi postala nekakšen duhoviti center. Osnovna šola, sedež krajevne skupnosti, gasilci, poŠta in drugo z imenom Slivnica je v spodnji Gorici (domačini prostor tega naselja poznajo kol Voglajo oz, Glin-col Se več, leta 2012 bo minilo 1000 let Voglaje, sedanje Gorice), Slivničanom, ki nimajo niti trgovine, pa je ostalo samo pokopališče. In izletniška kmetija Cvetka, mizarska delavnica in še kakšna drobnarija. Arboretum z Evropo v malem Pohvalijo pa se lahko s prekrasnim arboretumom, za katerega že 35 let z veliko ljubeznijo skrbi Jožef Franc s svojo ženo Marijo. Kot vrtnarje bil Štirideset let v službi v Celju, kjer je skrbel za mestni park. V Celju je »objel« prav vsako drevo, zdaj pa skrbi za arboretum, v katerem cveti in zeleni okoli 3000 najrazličnejših svežih lepotic narave, ki predstavljajo Evropo v malem. Jožef Franc si zasluži posebno predstavitev in jo bo tudi dobil. Nežika Leskovšek se je spomnila pesmice iz otro^ kib iet: »Pozdravljam te, slivniški kraj in lepa hišica. tam, kjer sem rojen bil. In tu^ lepa cerkvica, tam, kjer sem krščen bil.« Mežika Leskoviak Nada Potočnik Marko ŠramI ob krihi, ki {a delo njegovaga strica, pri cericvi sv. Uriiana. Damjan Čretnik Slivniško zgodbo lahko zaokroži Človek, ki ga vsi, ne samo v domačem kraju, ampak daleč naokrog, omenjajo s spoštovanjem. To je njihov prijazni župnik Marko Šraml, ki je v Slivrtico prišel iz Krškega pred enajstimi leti. Zdaj skÄi za vrsto bogo-služnih objektov od Slivrti-ce preko Gorice do Preverja, verouk, krste, tudi birme in poroke. Čeprav je polno zaseden, pa vedno najde nekaj minut, da se z vsakim prijazno pogovori. O Slivnici je pred cerkvijo sv. Urbana povedal: »Narava aH Bog sta nam dala vse in sUvniška župnija je zelo hvaležno platno za umetnico naravo. Od nas pa je odvisno, kako bomo to sprejeli in kako bomo s tem ravnali.« Naj zgodbo o Sliviuci pri Celju končamo s predlogom: ne bo vam žal, če boste kraj obiskali, si ogledali naselje in dodali še ogled vnnarjevega nepozabnega arboretuma. Jeseni, ko bodo slive zrele, pa tudi ne bo nihče jezen. Če boste katero pobrali in uživali v drobnem modrem sadežu. In srečali boste prekrasne ljudi. TONE VRABL NOVI TEDNIK gOČniALNO v Pohorski umrla kultura bivanja Kdo bo prevzel odgovornost za slabe bivanjske razmere v bloku v Pohorski ulici 2? - Odpovedi najemnih pogodb Vzgoja za sožitje med ljudmi v celjskem bloku v Pohorski tiJici 2 gre vse narobe. Tako se vsaj zdi večini stanovalcev. Približno 330 jib je, ki upravljalcu in ve-finskemu lastniku stanovanj. Supra Stanu in Nepre-mičninam, očita sedenje križem rok tn ignoranco. A omenjena za kaotične razmere krivita stanovalce. V nekoč majhnih sobicah samskega doma so se razbohotila pravila, kot jih piše zakon ulice in ne stanovanjska zakonodaja. »Nobena stvar, za katero ste se odJoČili pred dvema le-coma, ni končana,« je glavni očiiek večine stanovalcev. Zaradi narkomanov, ki se ponoči zadržujejo v tretjem nadstropju, vlamljajo v stanovanja, odlagajo igle poleg zabojnikov za smeti, zaradi pasjih in človeških iztrebkov, polomljenih kljuk, neosvetljenih stopnišč, ogorkov ter smeli in §e in še je življenje neznosno. Večinoma za razme- re krivijo »Siplarje« in »nar-kiče«, kar naj bi kmalu izvedela tudi inšpekcija^ Katera, večina »nergačev« ne zna natančno opredeliti. Kljub nasvetu stanovalcem, kot je na zadnjem sestanku lastnikov stanovanj in najemnikov povedala direktorica Nepremičnin Danica DoberŠek, seznama in prijave kršiteljev odgovorni še nimajo. Z brco skozi vrata Nekoč samski dom so celjske Nepremičnine (še prej Stanovanjski sklad občine Celje) postopno odkupovale in preurejale v stanovanja. Nepremičnine, ki so 86-odsiot-ni lastnik bloka, so čakali prenova in predelava stanovanj, obnova dvigal, urejanje elek-troinštalacij» stopnišča in vhoda. Toda vsi napori in vložena sredstva v izboljšanje bivalnih pogojev niso dosegli pravega učinka, ker najemniki in nekateri etažni last- Sadike konoplje na strehi bloka Na očitke odgovarjajo tudi v Supra Stanu, nad njim bdi stanovanjska inšpekcija, kjer so pred tremi leti odpravili pomanjkljivosti na dvigalih in leto kasneje na zahtevo Elektra Celje stanovanja, vezana na skupno elektriko, ločili, namestili posamezne Števce ter obnovili veliko in malo dvigalo. Zaradi slabega stanja hi-drofonie naprave in težav z zagotavl^njem vode v višjih nadstropjih so le-to obnovili, prav tako (udi vhodni del bloka, i^ni so zaradi zamakanja v spodnja stanovanja sanirali ravne strešne kritine in zaradi natrgane jeklene vrvi zamenjali vrvi In vrvenico na velikem dvigalu ter uredili zasilno razsvetljavo. Urejena so tudi vhodna vrata, vrata pri zabojnikih in novi domofonski sistem. Vsak stanujoči naj bi zdaj dobil kJjuč za vhodna vrata in mta pri zabojniku. Predstavnica Supra Stana Maja Spasič še pove, da stanovalci ali njihovi obiskovalci povzročajo škodo in luilčujejo lastnino (za-Žiganje tipk v dvigalu, namerne poškodbe dvigal, vrat, ključavnic, stikal, kraja žamic ...). I^i so zabeležili več vlomov in tatvin v kleti stanovalcev, krajo koles s stopnišča in iz hodnikov, na ravni strehi so našli gojišče konoplje, ki so )o policisti z^egli in kasneje zamenjali vložek na vratih strehe. Postopek od opomina do pravnomočne in izvršljive sodbe traja v povprečju od pol do enega leta, če je tre-ba sodbo realizirati v izvršilnem postopku, pa je to še dodatnih od 4 do 6 mese-cev. Zoper najemnike na Pohorski ulici 2 v Olju je trenutno odprtih 10 postopkov za odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov, od tega je v treh primerih te bila izdana sodba, za 5 najemnikov je postopek v pravdi, dvema pa so poslali opomin pred odpovedjo najemne pogodbe. Od tega naj bi Šest najemnikov de-iožirali zaradi neplačevanja najemnin. niki stanovanj do njih niso imeli primernega odnosa, meni večinski lastnik. Le ena od težav so ščurki. A ti najbrž niso bili nadležni do te mere, da bi vse stanujoče prepričali v smotrnost do zdaj treh dezinsekcij. TXidi obvestila in navodila v nabiralnikih in na oglasni deski jih niso prepričala, da bi sploh odprli vrata stanovanj. In ščurki tako Še naprej strašijo po bloku. »Eden tistih, ki zdaj najglasneje kaže s prstom na nas in upravnika, pri drugi dezinsekciji ni odprl stanovanja, enako tudi nekateri drugi naši najemniki in nekateri lastniki,« so neposredni na Nepremičninah. V bloku na Pohorski 2 je zelo veliko majhnih stanovanj, ki so primerna za oddajo enemu ali največ dvema uporabnikoma, pri Čemer je med problematičnimi najemniki ravno slednjih največ. Nekateri uporabniki stanovanja uporabljajo na način» s katerim grobo kršijo temeljna načela sosedskega sožitja in ne vzdržuj^o stanovanj, kot to predvidevata stanovanjski zakon in najemna pogodba. Po predhodnem opominjanju lahko lastnik icršitel j u zato odpove najemno pogodbo in zahteva izpraznitev stanovanja. »Ki^iteljem smo poslali opomine in vložili nekaj tožb za odpoved najemne pogodbe- Pričakujemo, da bodo po pravnomočnosti in izvršitvi sodb iz stavbe odstranjeni najbolj moteči najemniki in da bodo sodni postopki opozorilo za vse tiste, ki so morda prav tako med kršitelji, a v teh tožbah niso bili zajeti,« je jasen vodja premoženjskopravne službe Iztok Horvat, Pri tem je treba poudariti, da si večinoma preostalih lastnikov stanovanj želi čim bolj normalno bivanje v bloku. MATLIA JAZBEC Sestanek predstavnikov Nepremičnin in Supra Stana i lastniki in najemniki sänovanj, ki pa je bil skoraj nemogoč zaradi neprimerne komunikacije enega od stanovalcev. l'ROBANKA /nixuwnu ikiipinij GOSPODARSTVO O cetis Boste pili^ jedli in se friziraii v tišini? Akcija S tišino do poštenih tarif vseh ne bo prepričala - Bodo obrtniki Sazasu res poslali odstopne izjave? Ta teden je Združenje skladateljev, avtorjev in založnikov za zaSčito avtorskih pravic Slovenije (Sa-zas) obrtnikom izbiio dno soda potrpežljivosti. 2e je-seni na obrtnem sejmu vCe-lju v znak protesta niso vrteli glasbe, zdaj pa k tišini pozivajo tudi vse svoje člane. S tem naj bi Sazas prisilili >»do poštenih tarif«. Člani obrtno-podjetniške zbornice, tudi gospodarske in trgovinske, ter Še nekaterih drugih združenj so ogorčeni nad vodstvom Sazasa ter neurejeno zakonodajo na področju avtorskega prava. Ker naj bi se vsi poskusi razumne rešitve nastalih razmer iz-jalovili, zdaj pisno pozivajo svoje člane k bojkotu - s tišino v lokalih naj bi lako Sazas prisilili, da bi znižai tarife, ki jih je v začetku lanskega leta brez soglasja predstavnikov uporabnikov avtor-skih pravic povišal za skoraj 60 odstotkov. Člani [6.500 obvestil so zaenkrat poslali le frizeriem in gostincem] naj bi tako v teh dneh poleg obvestil prejeli tudi odstopne izjave, ki bi jih poslali Sazasu, natančnejše podatke o tem, kako to storiti, pa bodo Čiani celjske obrtno-podjet-niške zbornice izvedeli v sredo. Obrtniki imajo ob dvigu tarif Še vrsto kritik na račun vodstva Sazasa. Do uporabnikov naj bi se velikokrat obnašali neprofesionalno, se z večjimi poslovnimi partnerji o ceni dogovarjali »pod mizo«, izstavljali naj bi nepregledne račune. Najbolj nerazumno pa je, da Sazas ne upošteva posebnih okoliščin primerov predvajanja ali izvajanja glasbenih del. Znano je, da 50 že marsikateri organi-zatorii dobrodelnih priredi- '>Čeprav se sam bolj nagibam na obrtniško stran, je treba pogledati obe stra-ni><< je poziv zbornice komentiral predsednik celjske obrtno-podjetniške zbornice Miran G racer. »Čeprav vsi vemo, da stvari znotraj Sazasa niso urejene (poznamo primere avtorjev, ki so nezadovoljni z izplačili Sazasa, zato bi najbrž morali v Sazasu dobiti kakšno inšpekcijo}, se bodo sami zelo težko dogovorili. Nekdo, morebiti država, bo moral poseči vmes. Sicer bomo, če bo do akcije prišlo, prikrajšani vsi. lev izkupiček koncerta morali nametuti tudi Sazasu, ne zgolj pomoči potrebnim. Da pa obrtniki želijo z akcijo »pomagati« le ristim obrtnikom, ki niso pomoči potrebni, pa je glavni argument Sazasa. Sistem tarif za večino obrtnikov, ki izvira iz leta 1998, ima za kriterij višine tarife le velikost lokala, ne pa števila obiskovalcev. V praksi to pomeni, da ima gostinski lokal s kapaciteto 50 obiskovalcev in z mesečnim prometom dva tisoč evrov enako tarifo kot gostinski lokal z enako kapaciteto in me-sečnim prometom deset tisoč evrov. Zato, pravijo v Sazasu, so si prizadevali, da bi lokali na manj elitnih lokacijah plačevali manj (po dejanskem številu gostov oziroma po svojih zmožnostih), a očitno obrtniki ščitijo le velike. Dejstvo je, da bi lahko obrtna zbornica svoje probleme reševala po pravni poti, vendar se (očitno ob pomanjkanju pravnih argumentov) loteva problema s pritiski in poskusi diskreditacije posameznikov in Sazasa, so še sporočili iz slednjega. ^Brei >muskei smo lahko le na sedminifc Takšna je »borba« na državni ravni- Kakšno pa je nezadovoljstvo med našimi gostinci, ki so glede na to, da Imajo precej večje površine kot frizerji, še na slabšem? »Uradno še od obrtne zbornice nisem prejel nič, zato težko komentiram. Menim pa, da sije Sazas vze! precej lep kos denarja, od katerega sami avtorji prejmejo premalo, vsaj tako je slišati. Po dru-p strani so tarife nam celo povečali. Sam pred tremi. Štirimi leti nisem nič plačeval nato je letni znesek znašal približno 250 evrov, zdaj pa jim letno plačam približno SOO evrov,« je povedal lastnik Gostilne Franci Peter Za-vTšek. »Ne gre le za samo ceno, temveč tudi za njihov odnos,« je dodal lastnik gostišča Tavema Carraro Milan Ko-jid. »Na primer: po letu dni izstavijo račun za nekaj» kar so iz časopisa izvedeli, da naj bi se pri nas dogajalo. AH pa še bolj slikovit je naslednji primer. Pri nas je z novinarjem sedela Alenka Gotar in medtem zapela en komad. No, zanj smo kasneje iz Sazasa prejeli račim v višini 50 evrov. Obnašajo se kot monopolisti, kar dejansko tudi so.« »Sazas z zneski res pretirava, vendar sam nisem za bojkot. Mislim, da bi zadevo morali rešiti z nekim pametnim sporazumom,« meni lastnik desetih gostišč Štor-man Zvone Štorman, ki bi sam za svoje lokale moral plačati skoraj 584 evrov mesečno, a po predlogu zbornice plačuje Še kar po stari tariti, to je dobrih 400 evrov. - it. 36 «9 Pa bodo akcijo podprli? »Kolikor jaz poznam naše člane, bodo akcijo gotovo vsi podprli,« meni predsednik celjske obrtno-podjetniške zbornice Miran Gracer. »Vsaj moralno, ker odja^ in potem sploh ne imeti glasbe v lokalu, bo zelo težko izvesti, kakšnih 70 odstotkov članov pa bo k akciji vseeno pristopilo.« »Absolutno,« pravi Ko-jič. »Lokala brez glasbe si enostavno ne znam predstavljati» zato Še enkrat poudarjam, da je treba poiskati pameten sporazum,« pravi Storman. »V dšini že sama ne morem delati, kaj šele. da bi moje stranke v tišini sedele na stolih,« dodaja lastnica frizerskega studia Nives Mak, ki Sazasu mesečno plačuje okoli 20 evrov. Pa ZavTšek? »Cista tišina je lahko le na sedmini» dn^ače pa absolutno ne. Sicer bo gost mislil, da je namesto v gostilno prišel v grobnico. Mislim, da bomo to težko izpeljali, za kakšen dan že, kaj več pa dvomim.« ROZMARI PETEK Gospodarska zbornica Slovenije svojih Članov sicer ne poziva k bojkotu, so pa absolutno proti samovoljnemu zviševanju tarif s strani Sazasa. Strinjajo se tudi, da je metodologijo treba spremeniti, a to morajo storiti skupaj. Na sejem po energetsko varčen nasvet Celjski sejem prihodnji (eden znova pripravlja povezane specializirane sejme. Tokrat je na vrsti trojček Ener-getiica, Terotecb - vzdrževanje ter Varjenje in rezanje, ki naj bi predvsem zaradi vse dražjih energentov na sejem v Štirih dneh privabili več kot 20 tisoč obiskovalcev. Od prihodnjega torka do petka se bo na celjskem sejmišču predstavilo 925 razstavljavcev iz skupno 26 držav, skupno 8 odstotkov več kot predlani, ki bodo predstavili trende in novosti s svojih pociočij. Čeprav vsebinsko navidezno med seboj niso povezani» jih po besedah izvršne direktorice Celjskega sejma Brede Obrez Preskar družijo ekonomičnost» učinkovitost in okoljska prijaznost, največ prostora pa tudi tokrat namenjajo najstarejšemu sejmu v trojčku. »Sejem Energetika, s katerim smo letos zapolnili Se dvorano E, prinaša številna svetovanja« informacije o tem, kako čim bolj energetsko varčno zgraditi hišo, kateri način ogrevanja in hlajenja izbrati» kar bo zanimivo predvsem za tiste, ki se pripravljajo za gradnjo.« Ciljna publika sejma Terotech - vzdrževanje ter Varjenje in rezanje ostaja strokovna javnost. Energetika pa je zaradi vse dražjih energentov zdaj še bolj kot kadarkoli prej namen/ena splošni javnosti, meni član sveta za varstvo okolja v Sloveniji ter hkrati predsednik programskega sveta sejmov dr. Peter Novak. »V celotnih stroških energije elektrika predstavlja le 22 odstotkov stroškov, z njo tudi sicer zelo težko varčujemo. Ostali del, plin, tekoče gorivo ali biomasa, ki predstavlja 78 odstotkov končne energije, pa je možno bolje obvladovati. Ravno temu je sejem prvenstveno namenjen.« Vidnejši novosti sejmov sta natečaj za energetsko varčno hišo, na katerega se lahko prijavijo lastniki energetsko varčnih objektov, ter tekmovanje varilcev, kadrov, ki jih v regiji drastično primanjkuje. ROZMARI PETEK V stečaju še ena nekdanja gazela Celjsko podje^e Kac, ki se je ukvarjalo s prodajo in montažo mavčnih ploSČ in sekundarnih stropov in je še pred nekaj leti sodilo med gazele, je šio v stečaj. Lastnik podjetja Cveto Kavka je finančne težave sicer poskušal rešiti s prisilno poravnavo, vendar je upniki niso podprii. Brez dela bo ostalo 22 ljudi, ki jim )e stečajni upravitelj Branko Dordevič sklepe o prenelianju delovnega razmerja vročil v sredo. To pomeni, da bodo 23. maja ostali na cesti oziroma se bodo lahko prijavili na zavod za zaposlovanje. Kot je povedal stečajni upravitelj, naj bi sicer večino delavcev sčasoma zaposlilo podjetje Gradbeni inženiring Kac, ki je bilo ustanovljeno oktobra 2006 in ima sedež na istem naslovu kot podjetje Kac, vendar kot lastnik v uradnih dokumentih ni naveden Cveio Kavka. Podjetje Kac ima za približno 2,4 milijona evrov dolgov. Kavka je največ denarja ostal dolžan državi in bankam, pa rudi nekaterim dobaviteljem. JI CMCelje CSSTS MOSTOVi CEUE d.d. OfiMbo za nief<0 m vM^ groO^fi^ O/i aUi U, liva 42, 3000 Cdje T^.; 0^426 61 00, Rücr 0V426 06 www.radiocelje.com maj 2006 ©fön partner i najbotj^im dämm AKCIJA Foto: KATJUSA ^(jd/ po praznikih je tehtnica večini pokazala manj, kar pomeni, do so se zdravo prehranjevale. Depresija ne izbira V današnjem času je depresija pogosta spremljevalka življenja. Ne uidejo ji niti debelejši ljudje, pa čeprav naj bi veljalo, da so močnejši dobrovolnejši in ne tako močno podvrženi depresi}u Je pa debelost lahko močan stresni faktor, kot je poudarila Nuša Konec Juričič, dr. med., specialistka socialne medicine na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, zato depresija ne Izbira. Duševne motnje so posledica sprememb v delovanju možganov, ki nastanejo zaradi prepletanja dednih dejavnikov In dejavnikov okolja. Dejavniki iz okolja so lahko dolgotrajne obremenitve, kot na primer finančne težave, obremenitve na delovriem mestu, brezposelnost, težave v medosebnih odnosih s partnerjem, s ta rs i, sodelavci ... in različni življenjski dogodki ob smrti, rojstvu, ločitvi, upokojitvi ... Pomembno je prepoznati znake depresije. Večina ljudi jih Še vedno ne zna odkriti in pomoč pogosto poišče, ko so ti že močno izraženi. »6olj zgodaj, ko se odločimo za pomoč, bolje je,« poudarja Konec Juričičeva. Pri odpravljanju te duševne bolezni, za katero naj bi leta 2020 trpel vsak 5est) Slovenec, je izjemnega pomena lastna aktivnost In spreminjanje miselnih vzorcev, ki so pri depresiji močno zakoreninjeni. Več kot 14 dni trajajoče spremembe v čustvovanju, razmišljanju, vedenju, crnih mislih, kot so žalost, tesnoba, nervoza, jok In huda potrtost ter glavobol in bolečine • so znaki depresije. Zdravimo jo na način, da spremenimo pogled na svet In se naučimo znati sprosčati, medtem ko je drugi način redno jemanje zdravil - antidepresivov, katerih učinek je lahko viden šele po treh, itirih tednih. Depresivno vzdušje pa ni vladalo pri naših udeleženkah. Tehtnica je tudi po štirinajstdnevnem premoru med prazniki skorajda vsem pokazala manj. Skupaj so Izgubile že več kot 147 kilogramov. Največ, nekaj več kot 12 kilogramov, je doslej izgubila Milica Voh, sledfta jI Jelica Agnič in Mateja Vodeb Turk, medtem ko ostale udeleženke prav tako zgledno »topijo« svoje maščobe. Za spodbude naj razkrijemo, da bo najbolj uspešna iz skupine letošnjih udeleženk za nagrado dobila kolo. So pa v torek skupaj razčistile eno od večjih dilem. In sicer ob kateri uri sesti k večerji. »Če ne utegnete večerjati dovolj zgodaj in odhajate pozno k počitku, brez slabe vesti namesto ob šestih povečerjajte ob osmih zvečer. Izbirajte zdrava živila, z manj kalorijami in takšna, ki vam teknejo ter dostopna vašim denarnicam,« je o izbiri, kdaj in kaj večerjati, dejala Jana Govc Eržen. MATEJA JAZBEC •-i'-. ^^ radiocelje J^ lala iillf novi INTEOm KWeMMk.d Por>9r>t 7S4 3302 OHtk SLOVENUA PE BIKESHOP RimrttMMmsail VELIKA IZ8IRA OTROŠKIH KOLES lit: bikvstwp^iol.n«! POZOR, HUD PES Jorasova korita Evo, pa smo spet skupaj. Praznild so za nami, kol je mogoče kdo opazil, sem se malo )>pjesal« po svetu. V Dublinu sem, mimogrede, čvekal z nekimi italijanskimi dečki, ki poleg poljske mase začasnih delavcev služijo svoj kruh daleč od rodnega Milana in po eni uri za-ŠCekaJ, da nimajo pojma, kje je Slovenija. Od srca sem se moraJ režati, še bolj pa. ko sem se vmü in sem videl, da neumorni borec za južno mejo, general Joras, še zmeraj bije poslednjo bitko za slovenski rod ob pomoči turbofolk politike. Giavna zvezda. In to ni lahko. Se posebej, Če se ti v življenju dogaja toliko krivic. Pa tudi, Če se ti ravno ne dogajajo. O tem ne mislim soditi, bi bilo preplehko. A vendar razmišljam, če morda ne bi komu priporočil branja izvrstnega sibskega pesnika Branka Miljkoviča, ki je v času Železne zavese premišljeval nekako v tem smislu: »Dali če sloboda umjeti, da pje-va, kao što su sužnjevj pje-vali o njoj?« Se pravi, bo svoboda tako pela, kot so o njej peli sužnji? V psihologiji obstaja neka čudna zadeva, ki se strokovno imenuje, involucijska melanholija, psihični fenomen, ko človek po velikem pričakovanju nečesa res odrešujočega doživi odrešitev, pa se navkljub vsemu, po veliki zmagi, počuti melanholičnega, zlomljenega in v razpoloženju, ki mu pravi, to je zdaj to, nič posebnega, kaj pa zdaj? Kaj bi bilo, hipotetično vzeto, pa tudi, če gledamo povsem iracionalno, če bi se Hrvati naenkrat odločili, da bi odstranili korita, prisodili vse tožbe Jorasu v prid, upoštevali vse tožbe na naši strani kot za njih izgubljene in za njih obvezujoče, zavezujoče, Če bi mu namenili veliko finančno odškodnino in javno opravičilo za vse, kar so mu domnevno storili, če bi priznali, da je desni breg nesporno sioven- Piše: MOHOR HUDEJ mohorh(5>hotmail .com $ld, da je Piranski zaliv slovenski, mu pripeljali velik drog, kamor bi izobesili, na svojestroške seveda, veliko, svileno slovensko zastavo, priredili veselico z Atomik harmoniki kot zvezdami večera, popolnoma obnovili asfalt do Jorasove hiše in se končno pokesali za vsa (a leta, ko so tako divje udrihali čez naš Šibek, pa vendar trdovraten narod, kot to dokazuje sam general Joras? Kaj bi se zgodilo, moji dragi? Kaj bi storil, po generalu Maistru naš veliki rodoljub? Domnevam, da bi se počutil ogoljufanega, prevaranega, nepomembnega, izi-granega, general Joras bi postal le še Joško Joras, slehernik brez poslanstva. Zjutraj bi si popolnoma zmeden prebudil in ob jutranji kavi, na slovenskem ozemlju, ob drogu s slovensko zastavo in ostanki požrtije minule veselice bi ga prešinilo, kako zelo je sam. Bojim se, da bi zaprosil za hrvaško dr-žavljanstvo. Bojim se, da bi na tone zemljevidov, ki dokazujejo, da je rod Jorasov, čeprav so sicer Štajerci, že leta bival na slovenskem ozemlju, končal v plamenih in morda bi vzplamiel v njem nov plamen- Morda bi se počutil opeharjenega in bi zaprosil, če mu lahko vrnejo korita, da se ogradi, da si ustanovi kakšno miniaturno državico, recimo nekakšen SeaJand, ki leži na področju mednarodnih vod v Rokavskem prelivu, ne lič ne miš. In končno bi bila korita zgolj njegova, zgolj njegova, zgolj njegova. »Pujčeki« pa si naj poiščejo nova. ZAVOD CELEIA CELJE razpisuje javno ponudbo za Izvajanje gostinske dejavnosti r>a Starem gradu Celje v času srednjeveške prireditve 29. in 30. 6. 2006 Celotno besedilo razpisa je dosegljivo na www.oelje.sl. Kontaktna oseba za podrobne informacije: Snežana Gabrovec, Zavod Celeia Celje Krekov trg 3, 3000 Celje teL (03) 428 79 30, mobitni telefon: 051 681-990 in eleMronska pošta: snezana. aabrovec^celle gi iivww.novltednik.coni 8 IgpTERVJU NOVI TEDNIK Ministričin apel možem Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman pravi, da je Slovenija socialna država v kulturnem domu v Šo-ŠUnju so v torek gostili ministrico za delo, družino in socialne zadeve Marjeto Cotman, ki je na okrogli mizi Ali je Slovenija še socialna država predstavila prizade-vanja ministrstva» da bi omililo socialne stiske. Gre za ministrstvo» ki skrbi in ureja zakonodajo za Človeka praktično od njegovega rojstva do onemoglosti in smrti. Na okrogli mizi, ki jo je vodil poslanec Drago Koren, so poslušalci zastavili kar nekaj konkretnih vprašanj» ki so pokazala» da je delovanje ministrstva široko in precej občutljivo. »Ljudje mi pošiljajo pisma» dobivam vprašanja o odpravljanju socialnih stisk v družinah. Vendar takole, iz oči v oči, težko daš konkreten nasvet Potrebna je dokumentacija, da odločiš, Če je zadeva upravičena ali ne. Ko dobimo dokumentacijo, zahtevamo od pristojnih služb, da preverijo. Če so zahtevki in pripombe upravičeni,« je pripovedovala ministrica Marjeta Cotman. »Obstajajo različne zgodbe, včasih zelo težke» zato se trudimo, da bi posameznikom pomagali. Sploh tam, kjer so oü'ocl, preverjamo in se trudimo, da družina ne bi padia pod prag revš-čine.« Na nek način ste pristojni že za novorojenčke... Razveseli) me je podatek, da je število rojstev lani naraslo in da to niso samo prvorojenci, temveč se družine povečujejo in se odločajo še za tretjega in četrtega otroka. Seveda to pripisujem tudi našim ukrepom za večji družinski proračun, od otroških dodatkov, višjega dodatka za veliko družino do uvedbe različnih olajšav. Kar precej ste posegli na področje Štipendij. Se vam zdi potrebno, da bi se Študentje bolj posvečali Študi-ju? Doslej posebnega zakona o štipendijah ni bilo. Zdaj uvajamo državne štipendije» povečujemo število kadrovskih štipendij s polovičnim sofinanciranjem države, ostaja Zoisova Štipendija. Po- »Na svojo mladost imam Izjemno lepe spomine. Živela sem v družinskem medgeneracijskem sožitju» v Ormož se vedno rada vračam. Moja mladost je bila brezskii)na in lepa, polna ljubezni in pozornosti. delila pa sem tudi napotke» kaj vse moram upoštevati v življenju. Takrat so se mi ti napotki zdeli grozni, danes pa mi pridejo prav.« višujemo tudi dodatke za deficitarne poklice ter urejamo dodatek za oddaljenost od kraja študija. S temi ukrepi skušam o predvsem poskrbi ti, da bi se mladi vračali v svoj kraj In se tam tudi zaposlili. Položaj študentov smo izboljšali s subvencioniranjem prehrane... V bistvu želimo» da bi bil študijski čas krajši, da se ne bi končal pri 28 letih, kar je pozno za vstop na trg dela. Študent naj bi izkoristil Čas za študij, ne za delo. Če ne drugega, je s Študentskim delom vzetih 25 tisoč delovnih mest. Študentsko delo ima torej dobre in slabe strani. Z nekaj zapleti je bU sprejet zakon o subvencioniranju dijaške prehrane. Kakšno je vaše stališče? Kolikor je poslancev, toliko je bilo različnih predlogov o tem zakonu in prehrani. Mislim, da moramo področje urediti. Večina dijakov se namreč vozi, v tem obdobju se najbolj ražvijajo in potrebujejo topel obrok. Po zakonu bo z začetkom novega šolskega leta vsem slovenskim dijakom zagotovljen en topel obrok dnevno. Subvencija bo znašala 2»42 evra za obrok in je bodo deležni vsi dijaki ne glede na socialni status, pri Čemer bodo morale Šole zagotoviti nudenje toplih obrokov znotraj Šolskih prostorov. Zelo radi navedete podatke o zmanjševanju brezposelnosti ... Ti so razveseljujoči in so posledica visoke gospodarske rasti ter tudi naših ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Seveda bomo Še naprej veliko pozornosti namenjali dodatnemu izobraževanju in usposabljanju. Minili so časi» ko so se zaposleni izobrazili za eno delovno me sto in potem s tega šli v »pen-zijo«. Izobrazba je velik kapital, ki ga lahko izkoristimo. Letos smo v okviru ukrepov aktivne politike zaposlovanja za to namenili 75 milijonov evrov, kar je ogromno, s tem denarjem poskušamo delavce preusmeriti v poklice, ki jih potrebujemo. Po eni strani poslušamo zgodbe o uspehu» po drugi spoznavamo resnično živ- Marjeta Cotcnan se je rodila leta 1956 na Ptuju in nato živela v Ormožu. Je poročena, mad dveh otrok» zdaj žKi v Ljubl^anL Po izobrazbi je diplomirana pravnica. Med drugim je oprav-Ij ala ra^čne funl^je v dr-^vnem zboru, bila }e sodnica za prekrške» nato državna sekretarka v ministrstvu» od leta 2006 pa je minisüica za delo» družino In socialne zadeve. Ijenje - verjetno se strinjate, da je težko »sestaviti mesec« s 390 evri plače. Seveda. Vendar če gre za pokojnino, je možno izplačilo varstvenega dodatka» mogoča je enkratna denarna pomoč ... Smo v času, ko se v gospodarstvu kaže dobiček, delavci pa od njega nimajo veliko. V uspešnih podjetjih bi morali ta dobiček vračati tudi delavcem in jih tako dodatno motivirati. Gospodarstveniki tarnajo, da jim primanjkuje delovne sile. Se torej v Sloveniji ne splača delati? V Sloveniji se veliko govori o revščini» ki naj bi naraščala. Po naših podatkih upada Število prejemnikov denarne socialne pomoči, a je ob tem res, da narašča število prosilcev za enkratno denarno pomoč, kar je verjetno posledica podražitev. Da se delo izplača» skrbi tudi država z regulacijo minimalnih plač, pri čemer si prizadevamo za plače, ki bi omogočale človeka dostojno življenje. Vaše ministrstvo naj bi bilo neke vrste >»amortizer« za vsa odprta socialna vprašanja. Se vam zdi, da ste bili vtem mandatu uspešni oziroma je Slovenija Še socialna država? Smo velik proračunski porabnik, večina denarja pa Je namenjenega za socialne transferje. Veliko denarja, kar ni tako znano» namenimo tudi nevladnemu sektorju» ki družinam in ljudem, ki se znajdejo v socialni stiski, nudijo pomoč. V lEiini-strstvu bomo za višje varstvene in otroške dodatke ter minimalne plače zagotovili dodatnih 40 milijonov evrov. Zato ne more nihče reči, da Slovenija ni več sodalna država. Upam si celo trdili, da smo v primeijavi z drugimi državami EU med najbolj S 1. septembrom bodo v centrih za socialno delo začeli izplačevati t. i. državne Štipendije. Upra\qčeni bodo tisti» pri katerih povprečni mesečni dohodek na družinskega člana oe presega 60 % minimalne plače aH do 65 % odstotkov» Če se Šolajo izven kraja svojega stalnega prebivališča. Državna Štipendija brez dodatkov znaša 36 evrov za dijaka in 54 evrov za študenta» vendar se lahko Štipendija poveča, kar je odvisno od dohodka v družini ter dodatkov za uspeh, deficitar-nost poklica» izobraževanje zunaj stalnega bivališča in štipendiste s posebnimi potrebami. »prijaznimi«. A dokler bomo imeli enega brezposelnega ali enega» potrebnega pomoči» morajo obstajati socialni korektivi. Kako je po vašem mnenju zastavljen pokojninski sistem? Na splošno poslušamo pripombe» da bomo čedalje dlje delali in s tem mladim odiirali delo... Sama bi pokojninski sistem obrrula. Moj cilj je, da bi mladi skrajšali čas študija» da bi jim omogočili pripravništvo in bi lahko prej vstopili na trg dela. V tem mandatu nismo podaljševali delovne dobe niti zaostrili pogojev za upokojevanje, saj smo v prehodnem obdobju. Glede na povečevanje števila rojstev menim, da ni treba podaljševali delovne dobe. Poleg teh tem verjetno kar nekaj Časa namenjate predsedovanju EU ... Gre za delo, ki je mogoče očem javnosti precej skrito. Na predsedovanje smo se začeli pripravljati zelo zgodaj» saj smo želeli, da uspe, Pazimo na vsako napako, v naše delo so usmerjene ostre oči. Sama predsedujem ministrom, ki »pokrivajo« delo in zaposlovanje. Je kar nekaj odborov in konferenc, kot zanimivost naj omenim, da je po zadnjem srečanju na Bledu kar nekaj ministrov rezerviralo termine za počitnice v juliju. Konec maja in v začetku junija bo Se konferenca m^narodne organi2aci-je dela ... Skratka, ministrstvo je polno zasedeno. Ne glede na 10 so absolutno na prvem mestu teme in problemi, ki jih imamo doma. Prejšnji mesec so bile precej odmevne koncesije za gradnjo domov za starejše. Seveda so bili najbolj glasni v okoljih, kjer jih niso dobili. Šoštanj oziroma To-polšlca je koncesijo dobila» Velenje pa ne. Naši argumenti so bili strokovni, odločala je strokovna komisija po vnaprej znanih kriterijih, med katerimi je bila tudi pokritost glede na upravne enote. S tem razpisom smo želeli zagotoviti gradnjo domov po vsej Sloveniji in Topolšica je preprosto dobila več točk. Sicer obstoječi domovi in njihove skupnosti lahko predlagajo ministrstvu ustanovitev posameznih enot k že obstoječim domovom, kar je precej ekonomično, izvedba pa je možna brez razpisa. Preden končava pogovor: teoretično (in finančno) družinam namenjamo vse več pozornosti, po drugi strani pa so starši vedno manj doma, govorimo o preobremenjenih otrocih, ki so prepuščeni sebi in ulici. Slišimo tarnanje v smislu, kako je bilo včasih lepo ... Se strinjate s tem? Zato si ministrstvo prizadeva za uskladitev družinskega in poklicnega življenja -tako smo omogočili staršem šoloobveznih otrok teden dni dopusta v Času Šolskih počitnic, težje jih je odpustiti z delovnega mesta... S tem želimo, da bi starši lažje usklajevali svoje delo» tudi podjetjem podeljujemo certifikat družinam prijazno podjetje. Vendar naše delo še zdaleč ni končano. Res je» da je sedanji način življenja težji za vzgojo otrok» saj so včasih družini pomagali stari starši. Današnji način življenja in dela pa ne omogoča skupnosti treh generacij, zato morajo starši sami skrbeti za otroke. Zavedamo se, da je mati dvojno obremenjena, tako v službi kot doma, zato apeliram na može, naj pomagajo svojim ženam. URŠKA SELIŠNIK Foto: GmpA »Poslanci so pred kratkim v parlamentarno proceduro vložili spremembe zakona, s katerim bi omogočili vdovam bivših JLA oficirjev priznanje dela vdovske pokojnine. Kmečke vdove te pravice nimajo, zato je ministrstvo temu nasprotovalo.« NOVi TEDNIK CUA Koliko se nakupi za 326 evrov? Toliko, da $« te9(o zloži v prtljažnik in $e teqe znosj po stQpmcah v stanovanie. Vedno nasma jana Viki in Zlatlio iz Marketinga NT&RC sa tudi na pritozuiata valiko. a ko gre za dofaar namen, se toliko manj. Najbolj poln voziček za dobro delo Iz studia Radia Cetje sta nakupovanje vodili Nina Pader (na sliki) in Simona Br^lez. Med stotinami prispelih kuponckov sta razveselili že kar nekaj po^ušalcav, a takrat jima je bifo se posebej toplo pri srcu, ko sta Tanjo vodili med polioami. (Foto: GrupA) Zadnji voziček v sklopu naše tokratne akcije si je svoje ime res zaslužil. Stavimo» da tako polnega vozička tudi Tu še ve blagajničar-ke že dolgo niso videle. Irena» ki ji je bil namenjen, sicer v celem mesecu zapravi za hrano le kak^o tretjino njegove vrednosti. Tokrat je račun na koncu znašal vrtoglavih 3Z8 evrov. A Irenina edina skrb pri tem je bila, kako bo vse nakup-Ijeno spravila domov Irene DizdareviČ v naSo nakupovalno družbo ni zanesel kuponček iz Novega tednika, ampak življenje, ki ji ni bilo vedno naklonjeno. Brezposelna, vdova, samohranilka s tremi šoloobveznimi otroki se z družno preživlja s sodalno pomočjo in z otroškimi dodatki. »Ko poravnam stanarino, položnice in otroške obveznosti, ostane za hrano približno 30 starih tisočakov,« pripoveduje Irena, tn ob današnjih cenah to ni ravno veliko. Tako je posiaia mojstrica akcijskih in poceni nakupov. »Vseeno je težko, ko predvsem otrokom ne moreš kupiti tistega, kar si želijo. Saj bi 5e nekako šlo, ampak meso na pri- lik pred prvomajskimi prazniki je ekipa Novega tednika in Radia Celje brezplačno nakupovala za Ano Zagrulovcem izNove Cerkva, Id je v predzadnji oddajr rekord močno približala marčni meji 200 evrov. Simpatična In energije polna Ana je domov odpeljala voziček, vreden neverjetnih 195 evrov, pozabila pa ni niti na nas. Ker smo že ruvajeni pršuta, nam je tudi Ana privoščila to slastno mesno specialKeto. mer je ästo predrago.« Zaradi vsega povedanega smo se odločili, da z zadnjim vozičkom naredimo dobro delo in Lreno vsaj za kakSne tri mesece razbremenimo nakupovanja in skrbi za vsakdanji živež. Naša l^ja Seme se je pripravila za nizek Štart, Tljševa Simona ji je se veda poiBagala. iz studia Radia Celje pa so deževala naročila. Simona Bi^lez in Nina Pader sta imeli res dolg seznam, na katerem se je znašlo ogroooomno dobrot» sladkih, slanih, zdravih. vJoženih, tekočih in Še kakšnih. A tudi navijaški duh ni manjkaj. Ireni so se na koncu svetile oči c^ veselja. »Tb pa bo. To pa t» za otroke»« se ji je smejalo, ko sta se radijska teh^ka AJjoŠa Bondna m Bojan Pišek izkazala še drugače ler vse nakupi jeno zlagala v škatle in dm-ga transportna pomagala. Pa dobrota za eldpo? Tokrat je Bojan izbral petkilo^amski čokoiešmk. Mu gre na otročje? Kje pa. Odložil ^ je seveda v Irenin voziček. Tokrat vse zanjo in njene otroke. Brezovi nakup brez greha, obžalovanja in plačila. Vsaj enkrat v življenju. »Le kako bom zdaj vse to spravila domov?« je skrbelo Ireno. Pa sta se Viki Klenovšek in Zlatko Bobinac iz marketinga izkazala rudi tokrat. Za Ireno in njeno družino Tbšev Božiček s Tujino pomočjo in celotno ekipo, se razume, nakupuje celo v pr^^ majskih dneh. In tako smo končali še en krog uspešne in priljubljene nakupovalne akcije. Za konec pa samo še povabilo - ostanite z nami, ker boste le tako vedeli» kdaj vas bomo spet povabili med obložene police. Saj veste: brez greha, obžalovanja in plačila! Foto: KATJUŠA Če ne prej, bi človeka ob takem nakupovanju na blagajni pošteno stisnilo v trebuhu. A tokrat je bilo nakupovanje brei greha, ot^lovanja m plačila. Irena je prihranila kar 328 evrov in svojo shrambo zalozila za kar nekaj mesecev. Tuš ima za uigrano ekipo čisto premajhne vozičke. Zlatko Iz našega marketinga, Tuševi Simona in Maša, Tanja s >»turbosuper9ami«, presre&na Irena ter radil&ka tehnična In po potrebi tudi nakupovalna potnoč, Bojan, Blai m AljoŠa. 10 ceuE I Pripravljeni na »baby boomcc? 30. aprila se je iztekel rok za vpis otrok v celjske javne vrtce za Šolsko leto 2008/2009. Natančni podatki o vpisu v posamezne enote treh celjskih vrtcev in mo-rebitno število prostih mest Še niso znani. Številne starše ob tem skrbi, če bo do* volj prostora za vse otroke, saj je celjska občina v zadnjem letu zaradi demografskega upada zaprla več enot (nekateri starši so svoje malčke vpisovali celo v več enot). Medtem je v zadnjih letih število rojstev ponovno naraslo. Kot pravi Sandra Stajnko, vodja celjske občinske službe za družino in socialo, se ni bati, da bi v vrtcih zmanjkalo prostora, poleg tega še iniajo nekaj rezerve. Kakšni pa so bili trendi preteklih let? Na zmanjšan vpis otrok v celjske javne vrtce po letu 1999 so vplivala predvsem negativna demografska gibanja in prehod na devetletno osnov-ncizobraževanje. Do leta 2003 so celjski vrtci beležili upad vpisa za kar 20 odstotkov. V istem letu so zato pre-nehale delovati tri vnčevske enote (Vrtca Zarfa na Drap-šinovi ulici, Vrtca TončkeCe-čeve na ulici Milčinskega ter Vrtca Anice Černejeve Na ze lenid). Je pa vmes začel delovati začel prvi zasebni vrtec Damjelov levček. Ostali objekti so bili vrnjeni Nepremičninam, medtem ko naj bi na lokaciji vrtca v Drapšino-vi gradüi nov stanovanjski objekt, ki bi v pritličju dopustil umestitev dejavnosti za izvajanje predšobke dejavnosti. Vendar zazidalni načrt Še ni bil sprejet. V treh letih otrok vse več v letu 2006 se je denimo rodilo največ otfok v zadnjem desetletju in li bodo ravno- Nekdanji vrtač ns Drapiinovi ulici, ki so ga zaradi upada vpisa zaprii. Usoda zemljišča Ša ni znana, trend števila rojstev zadnjih let pa kaze, da bi ga se kako potrabovali. kar zreli za vstop v vrtec. »Vpis se bo na ta na način res povečal, poleg tega je v veljavo stopil nov zakon o vrtcih, ki staršem omogoča brezplačen vrtec za drugega in tretjega otroka, kar se bo seveda poznalo. Pričakujemo, da se bo povečala potreba po jaslič-nih oddelkiii, največji vpis pa v letu 2009, zato smo že predvideli nekatere ukrepe,« pravi Stajnkova. Statistično gledano so bile v zadnjih letih kapacitete celjskih vrtcev dovolj velike, čeprav so zaradi odločitve staršev nekatere lokacije ves čas zasedene» zato so tudi nastajale liste čakajočih na vpis. Po podatkih občine so imeli v prvem četrtletju lanskega leta vsi vrtci celo še nekaj prostih vpisnih mest. Skupno je bilo lani v celjske vrtce vpisanih 1.654otrok. »Letos smo v marcu in aprilu kapacitete povečali za 3 oddelke jaslic; enega smo dodali v vrtcu na Hudinji, dva na Lavi. V vrtcu na Škapinovi smo prostorsko stisko reševali z dvema dodatnima igralnicama,« pojasnjuje Stajnkova. in kaj če se' izkaže, da tudi to ne bo dovolj? »Imamo še kar nekaj rezerve. Na Škapinovi bi z dograditvijo lahko imeli do 10 oddelkov, kar pomeni 4 do 5 dodatnih oddelkov in v letu 2008 ali 2009 bomo začeli s pripravo dokumentacije za tak poseg. Še zmeraj v naših prostorih na Ljubljanski cesti gostuje 11OS Celje, lam bi lahko ponovno pridobili vrtčevske prostore. Sicer pa v kratkem načrtujemo še pregled poslovnih prostorov občine, id bi jih bilo mogoče ustrezno preurediti,« našteva Stajnkova. POLONA MASTNAK Foto: KATJUŠA n Ker je V6C «nanjd dane» vec uspeha jutri: UUDSKA «MUC**; CEUE VABIMO K VPISU: www.lu-celje.si Tehnik računalništva - SSI Tettnik elektronskih komunikacii' SSi Računalnikar • SPI Splošna gimnazija. 3. in 4. letnik Predšolska vzgoja - poklicni tečaj ter 3. in 4. letnik EKonomski tehnik - PTI po končani troo/slu soli Podajalec - prefcvalifikaciia ter vpis v 1, leüiik Pek / sldlč^r-konditor • vpis v 1. In 3. letnik TECAJi IN DELAVNICE Retorika In komunikacfja; Nevrplingvlstično programiranje - NIP diploma; Računovodstvo - o^ovnl modul; Forex - trgovanje z valutami; Desetprstno stepo tipkanje; Težka gradbena mehanizacija; Osnove astrologije; Numerologija NACIONALNE f»OKLICNE KVALIFIKACIJE Izvajalec zidanja In omelavanja, betonskih del, del nizkih gradenj Socialni oskrbovalec na domu Prijave a v izmeri 85.00 m^ 4. pare. št. 525/1» gosp. poslople v izmeri 26.00 m^ Nepremičnine so proste vseh bremen in omejitev v pravnem prometu. IV. Vrsta pravnega posla, plačilo varščine In kupnine: 1. Vrsta pravnega pos^; Prodajna pogodba 2. Izklicna cena predmetne nepremičnine znaša 1/2 oeenlene vrednosti 52.377,00 EUR. Cena ne vključuje davka od prometa nepremičnin (v višini 2% od končne prodajne cene) in stroškov Izvedbe pravnega posla {stroški sestave prodajne pogodbe, notarske pristojbine ter tak-se za vpis lastninske pravice v ZK). Te stroške ^ča kupec. 3. Dražijo tahko Rzične In pravne osebe, Ki resnost svoje ponudbe izkažejo $ plačilom varščir>e v višini 10% od Izklicne cerie na TR račun podjetja Se-nep, d.o.o., Ljubljana, št. 33000« 0001370795» Sklic na št. 00 723200802» s pripisom Plačilo varščine Šempeter, najkasneje do 20. 5. 2008. V. Pogoji za udetežbo na javni dražbi: 1. Natančni pogoji javne dražbe se nahajajo na tittP://vwwJicita' oiia. si//aktualne dra2be.html. r^a Javni draä^i laliko sodelujejo IZKLJUČNO le tisti ponudniki» kj najkasneje do 20. S. 2008 plačajo stroške dražbene dckurnen-taclje {ZK izpisek, mapna kopija, fotokopija potrdila o namenski rabi zemljišč ter dra^na pravila) proti plačilu stroškov v višini 120,00 EUR, plačljivo na TR račun Se-nep, d.0.0., št. 33000* 0001370795. sklic na št, 00 723200804 (namen plačila: Plačilo dokumentacije Šempeter) VI. Krai in Čas izvedbe javne dražbe: Javna dražba bo 22. 5. 2008 ob 12. ur? v poslovnih prostorih podjetja Se-nep, d.0.0.. Uubljar>a. PE Letališka cesta S, Ljubljana. 11 nadstropje, poslovni center PC Diamant {zraven Emporiuma -BTC). VIII. Informacije In ogledi 1. Predmet javne dražbe, s fotografijami, se n^iaja ns inter, strani hajajc tudi dra^na pravila. 2. Vse informacije v zvezi s prodajo lahko kupci dobijo pri Ben^ar-du Ravnaku, tel. 041 /64^549, vsak dan med 8. in 20. uro. 3. Ogled predmetnih nepremičnin je možen do vključno 20. 5. 2008, po predhodni najavi na tel. 041/649-549. www llcitaciia.fil Se-nep, d.o.o. maj 2008 12 Sewtjub i NOVI TEDNIK Namesto ograje posekani bori Štiri leta bo|ev za protihrupno ograjo • Trušča se do Ljubljane ne sliši Domačija Gorenakovih iz Cerovca je bila nekoč v objemu popolne gozdne idile. Ljudje se v imenu napredka marsičemu odpove-mo in tudi Gorenakovi so sprejeli prednosti avtoceste za ceno pličjega petja. A to, kar se dogaja zadnja štiri leta, je preseglo vse zdrave meje. Dobesedno. Hrup z avtoceste članom družine, ki zaradi vzpetine živijo praktično nad njo, že načenja zdravje. Henrik Go-renak obupuje. Z obljubami o protihrupni zaščiti ga pošiljajo od Poncija do Pilata. Stvari gredo na slabše, odgovorni pa si drug za drugim ob njihovih težavah umivajo roke. Marta in Henrik Gorenak nas sprejmeta v hiši. Hrup s ceste pod hišo seveda ni(i za hip ne dovoli, da bi pozabili na temo pogovora. Iz dopisovanja z Darsom je razvidno, da Gorenakovi na svoje težave opozarjajo že več kot Štiri leta. Nazaj dobivajo pomirljive, brezpomenske odgovore. Krajevna skupnost Blagovna, ki je prav tako poskušala posredovati, ni dobila niti tega. »Pošiljajo me od vrat do vrat, pa nihče ru za nič pristojen. Pravijo, da bodo prišli pogledat, da bodo opravili meritve, pa v štirih tetih ni bilo še nikogar blizu,«< se huduje Henrik. Ko z njim stopimo na teraso pred hišo, nam v trenutka postane jasno, zakaj. Niti pogovarjati se ni mogoče. Ko mimo pripelje nekaj vlačilcev pri polni hitrosti, čiove-ka hitro mine, da bi sploh poskušal. »Ob koncih tedna, ko bi moralo biti bolje, pa se tu >kraval< šele prav začne,« pri- IVfarta in Ksnrik Gorenak pred svojo hüo. Pogovor ni mogoč, saj v hnipu vlačilosv človek še lastnih misli ne sliši. povedujeta Goreoakova, »na počivališču Zima vrteče luči, hrup in truŠČ trajajo vso noč.« Kot kaže, je do obljubljene protihrupne ograje še daieč. Nepojmljivo pa je, zakaj so morali pasti bori med hišo in cesto. »Nimam pojma. Prej je bi! tu nasad borovcev. Zdaj pa so zaščitno ograjo prestavili nižje ob cesto, češ da tu kradejo stebre, bore pa posekali.«Tako je nastala čistina, na kateri bi glasen hrup lahko skoraj prijel z roko. Pristojni pa nič. Z Darsa so nam poslali pisni odgovor, ki ni pojasnili nič, kar nas je zanimalo v zvezi z problemom Gorenakovih. Ugotavljajo, da se zavedajo problematike obremenitev s hrupom, ki z naraš- čajočim prometom le še narašča, ter si jo skladno s finančnimi zmožnostmi in zakonodajo na tem področju prizadevajo kar najbolje reševati. V nadaljevanju so zapisali, da so že leta 20D4 izdelali strategijo izvedbe sanacije hrupne obremenjenosti vzdolž avtocest. Na tej podlagi je bil izdelan predlog operativnega programa za obdobje 2005-2010. Na seznamu odsekov, kjer je po njihovih ocenah hrup najbolj problematičen, pa odseka mimo Drame!j ni. Na naše vztrajanje, da to za Gorenakove ni noben odgovor, nas je mag. Barbara Likar z DDC-ja poslala na ministrstvo za okolje in prostor, ki naj bi imel v rokah Škarje in platno. V isti sapi pa dodala, da Dars vse protihrupne zaščite izvaja na lastno pobudo v okviru razpoložljivih sredstev, ker so problemi pač tako pereči, Hrup v Cerovcu po naši nestrokovni presoji presega dovoljene meje, a kot kaže, ne dovolj oz. gre za premalo ljudi, da bi kdorkoli v kratkem kaj ukrenil. Ob nadaljnjem vrtanju, zakaj so potemtakem s podiranjem borovcev stanje še poslabšali, pa nas Likarjeva jezno zavrne, da to sploh ni ne pravo ne resno vprašanje. Človek ostane brez besed. Kaj pa ob tem sploh je vprašanje, vredno spodobnega odgovora? SAŠKA T. OCVIRK Dramlje imajo spletni forum Novice, najbolj sveži dogodki, ankete, pohvale, graje, predlogi, umetniški utrinki in vse najbolj odštekane mi-moleteČe misli, pa Še bi lahko naštevali. Vse to sta imela v mislih Miroslav Jemejšek Perec in Primož La\^ič iz Dramelj, ko sta ustvarjala krajevni spletni forum. »Želela sva predvsem povezati krajane, društva in ustvariti virtuaiiu prostor, kjer se soočajo vse ideje, predlogi, misli In komentarji naših krajanov,« sta ob tem povedala pobudnika spletnega foruma. Že iz izkušenj s spletne strani sentjur.info sta vedela, da na tem področju orjeta ledino. »Nedvomno je tak forum potreben in nadvse koristen. Že na vaški ravni je težko zbrati ljudi na sestanku, kaj šele na krajevni. Pomanjkanje Časa in zanimanja sta povsod enako problematična. To prepreko lahko premosti splet. Res pa je ljudi težko animirati. Mlade na svetovnem spletu zanimajo drugačen vsebine. starejši se teh pojmov ali bojijo, jih ne obvladajo ali nimajo dostopa.« Novovzpostavljeni torumu zdaj potrebuje le še vsebino. Promocijske akcije so se lotili tradicionalno z letaki po gos- podinjstvih. Prvih 30 aktivnih članov foruma bo za nagrado dobilo majico z logom. »Možnosti, ki jih tak forum ponuja, so tako vsestranske, da bi jih bilo Škoda ne izkoristiti. Poleg letakov smo razobesili še plakate, na domove poslali dopise. elektronsko pošto itd.« Kot so zapisali v dopisu krajanom, se velikokrat zgodi, da je bil posamezen glas doslej preslišan, da so ideje izzvenele v veter, da mnogi niso imeli moči in volje vplivati na razvoj domačega kraja. S forumom pa bo vse to odslej mogoče. »Ob vsakem novem prispevku na biogih pošljemo krajanom elektronsko sporočilo kot obvestQo o novem prispevku. Rezultate anket in pobude pa bomo sproti posredovali svetu krajevne skupnosti, občini in vsem, kJ jih bodo pobude ali komentarji na forumu zadevali.« Na spletnem naslovu http://draTnlie.moifonim.si ie najti tudi nekatere aktualne povezave. Na blogu DRAMnet.e-Dnevnik.si si lahko obetate razne politične zadeve, blog TAU BE. ePne vni k. s i pa spremlja športne dogodke v kraju. Sto - it. 36 • 9. mai 2008 - Koncert najstarejšemu godbeniku Člani Godbe Slovenskih železnic iz Zidanega Mosta so se odločili, da poiščejo najstarejšega aktivnega godbenika v Sloveniji. Domneva, da je to njihov činelist-tol-kalec Rudolf Clavač iz Radeč, se je izkazala za resnično. Nocoj, v petek, ob 19. uri mu bodo v Domu svobode v Zidanem Mostu posvetili koncert. RudoU Glavač se je rodil februarja leta 1923. V godbene vrste se je vključil s trinajstimi leti v Radečah. Kasneje je nekaj let deloval tudi v Železni-čanki godbi Zidani Most, ki mu je po drugi svetovni vojni postala domicllna. Kot mlad fantič se je spopadel z es-troben-to, jo kasneje zamenjal z rogom in se v zrelih letih priključil tolkalcem. Dolga leta je opravljal ddo gospodarja dru^ tva. ndcaj časa je bil tudi predsednik. Za svoje požrtvovalno delo je prejel bronasto, srebrno in zlato Gallusovo značko, občinsko Aškerčevo priznanje ter mednarodno priznanje CISM - križ za zasluge. S svojo vestnostjo je Rudolf Gbvač godbenikom za vzor. Po 72 letih igranja je še vedno Čil in zdrav ter ves predan glasbi. Godbo slovenskih železnic so ustanovili v Zidanem Mostu leta 1902 preprosti delavci - železničarji. Godba je kmalu postala znana po vsej Sloveniji in tudi preko njenih meja. TYadicija in izkušenost sta se v zadnjem času prepletli «i . ftudotf Glavač z mladostjo; mladi stopajo po poti ljubiteljske ^sbene kulture svojih staršev. Danes Šteje godba 60 članov, njihova povprečna starost pa je 23 let. Najmlajši član šteje enajst, najstarejši, Rudolf Glavač pa 85 let. Z imenovanjem Francija Lipovška za umetniškega vodjo in dirigenta se je za godbenike začel povsem drugačen ritem dela. Po odzivu občinstva in strokovnjakov je bila pot, na katero so stopili, pravilna in cilji prav izbrani; število nastopov je raslo, dvorane na koncertih pa so postale premajhne. V kratkem času pa ni naraslo le Število nastopov, ampak so dosegli zavidljive uspehe: lansko leto pa so se prvič pomerili v mednarodni konkurenci pihalnih orkestrov v koncertnem igranju in osvojili srebrno plaketo in drugo mesto. BOJANA AVGUŠTINČIČ Godbe v boj za Letošnje 28. tekmovanje slovenskih godb bodo med 16. in 18. majem gostili Laščani. V treh dneh se bo v Kulturnem centru l^ko predstavilo 26 godb iz cele Slovenije. Na tekmovanju godb v 5. in 1. težavnostni stopnji bodo nastopile godbe iz Črnomlja, Domžal, Hrastnika, Ilirske Bistrice, Izole, Kapel. Laškega. Liboj» Ljubljane, Maribora, Mozirja, Mute, Nove Gorice, Postojne, Prevali, Proseka, s Ptuja, iz Raven na Koroškem, Ruš, Sevnice» Šentilja, 5en-truperta, Šoštanja, Tržiča. Velenja in z Vogrskega. Nastope pihalnih orkestrov bo ocenjevaJa mednarodna strokovna žirija, ki jo bodo sestavljali Tomaž Habe, Miro Saje in Alojz Zupan iz Slovenije, Fritz Neukomm - Wyder iz Švice in Walter Rescheneder iz Avstrije. Najboljšim bodo podelili plakete (zlato s pohvalo, zlato, srebrno in bronasto). Kot so prepričali v Zvezi slovenskih godb, sodi slovensko godbeništvo po kakovosti v sam svetovni vrh, saj veliko pihalnih orkestrov na mednarodnih tekmovanjih posega po najvišjih nagradah in priznanjih. ' BA Kako zmogljivi ste? Svetovni dan gibanja bodo jutri, v soboto, obeležili tudi v Laškem. Delavci Zdravstvenega doma I^ško bodo pripravili vsesplošni preizkus hoje na dva kilometra, čigar namen je ocenili posameznikovo telesno zmogljivost. Test je namenjen odraslim med 20 in 65 letom oziroma tistim, ki se soočajo s prekomerno telesno težo in ki so telesno nedejavni ali zmerno dejavni. Štart bo ob 9. uri pri Špici, kjer bo zbrane pričakala skupina zdravstvenih delavcev, zaključek hoje pa ob 12. uri. Ce bo deževalo, test hoje odpade. BA NOVI TEDNIK ŠMARJE p. J j ROGAŠKA S.I ROGATEC | BISTRICA OB Sj 13 Tovornjaki parkirajo v vasi v vasici Dvor krajane razburja parkirišče za tovornjake - Še letos selitev na novo lokacijo Potem ko so na komercialni televiziji predvajali prispevek o parkirišču za tovornjake sredi vasi Gum-berk» so se na nas obrnili nelcateri prebivalci Dvora, kjer se srečujejo s podobnim primerom. Podobo nekdaj idilične vasice v občini Šmarje pri Jelšah že nekaj let kazi nelegalno parkirišče tovornjakov, ki si ga je v neposredni bližini svojega doma postavil avtoprevoz-nik Aleksander šramel. »Dejstvo je. da s lakSnim brezbrižnim ravnanjem znižujemo raven življenjske leva-litele vseh prebivalcev Dvora, saj dopuščamo uničenje lastnegaavtohtonega okolja, zavestno pa uničujemo tudi okoljsko doto svojih otrok, bodočih generacij. Ali ni žalostno. da se zaradi kratkoročnega dobičkarstva, neu-krepanja inšpekcij in brezvestno st i nekaterih posameznikov znižuje kvaliteta življenjskega standarda prav vseh vaščanov?« se sprašuje Darja Hughes, ena od bliž-njih stanovalk, ki Jo moti po- seg v prostor, zlasti, ker za to območje ni predvidena obrtna cona. Na parkirišču, ki po naših informacijah ni opremljeno, kot to zahteva z^onodaja, naj bi bilo postavljenih tudi do sedem tovornjakov. Na dogajanje v Dvoru se je Že odzvia ekološka patrulja Zveze ekoloških gibanj Slovenije, katere predstavniki so si najverjetneje včeraj prizorišče že ogledali. »Podobni primeri se dogajajo povsod po Sloveniji. Doslej smo uspešno rešili nekaj primerov, ko so si av-toprevoznikl parkirišča nato uredili vindustrijskih ozi-roma poslovnih conah. Po ogledu na terenu bomo obvestili tako avtoprevoznika kot župana in ustrezne službe,« pravi Karel UpiČ. ki vodi ekološko patruljo in meni, da se zakonodaje na tem področju v večini ne spoštuje. »Parkirišče tovornjakov povzroča kar nekaj okoljskih problemov. Tu so emisije izpušnih plinov, hrup, tresljaji. izcedne vode in razlita olja. Parkirišče bodo selili Podjetnik Aleksander Šra-mel se problema zaveda in zatrjuje, da je parkirišče le začasno. VŠmarju pri Jelšah že ima kupljeno zemljišče, kjer želi urediti novo parkirišče, a je obstoječa parcela premajhna, zato se že nekaj časa o odkupu dogovarja z lastniki sosednjih zemljišč, a so pogovori Še v teku. »Selitev načrtujemo še letos, saj si želim na zemljišču, kjer imam sedaj parkirane tovornjake, postavili hiŠo>« nam je zatrdil Šramel. »Name se glede parkirišča ni obrnil še nihče od vaščanov. Ker vem, da tovornjaki povzročajo hrup, sem delo organiziral Jako, da jih Čim manj motim. Tovornjaki se s parkirišča od-peljejo med šesto in sedmo uro zjutraj, prav lako pa se vsi vrnejo do petih zvečer in stojijo tudi med vikendom.« TXidi na Občini Šmarje pri Jelšah so s parkiriščem za tovornjake v Dvoru seznanjeni. Kot nam je povedal taj- Na mestu pariclriiča tovornjakov v Dvoru naj bi kmalu stala stanovanjska htla. nik občine Peter PlaninŠek, so določena zemljišča v Dvoru namenjena tako za stanovanjsko kot poslovno gradnjo, pri čemer pa ne gre za umeščanje proizvodnje, ampak mirnejše obrtniške dejavnosti. »Res je, da je bilo območje nekoč zgolj kmetijsko, a se je struktura preživljanja na pod^elju zdaj spremenila in ljudje so sami prosili za določitev zemljišč, na katerih bi se lahko opravljala tudi kakšna druga dejavnost. ki bi ljudem omogoči- la preživetje.« Na občini so glede parkirišča doslej prejeli le eno pritožbo, podpirajo pa prizadevanja lastnih, da dejavnost iz vaškega naselja prestavi v obrtno cono. ANDREJ KRAJNC Foto: KATJUSA Pločnik v Prelaskem v Prelaskem v KS Polje ob Sotli so zgradili pločnik z javno razsvetljavo Pločnik ob prometni državni cesti med Celjem In Bistrico ob Sotli v dolžini nad 300 metrov je stal 70 tisoč evrov. gre pa za naložbo Občine Podčetrtek ter delno direkcije za ceste. V krajevni skupnosti pripravljajo ob tej priložnosti slovesno otvoritev, lu bo v nedeljo, 11. maja. ob 14. uri. 8J Brali ob kozarcu slat'ne v Bistrici ob Sotli tar bližnji okolici na pripravi nihče boljših salam. Na fotografiji najboljši z letošnje selamijsde. Vino odlično, salame slastne v BisiricI ob Sotli so na 16. prazniku vina ter 7. sala mi j ad i izbrali najboljše vzorce vioa ter salam. Tradicionalno prireditev je pripravilo Društvo \iiiograd-nikov io kletarjev Šempeter Bistrica ob S^tli. Ocenjevalna komisija pod vodstvom mag. Antona Vo-dovnika Lz Maribora je med več kol stotimi vzorci \ana na)VjSjo oceno 18,60 namenila Ftancu Balonu s turistične kmetije na Bizeljskem. Na ocenjevanju so z vzorci vina sodelovali tudi vinogradniki iz prijateljskega kraja Heimschxih Iz Avstrije, od koder je bil prav tako član ocenjevalne komisije. Posebno priznanje so podelili vinogradniku Janezu Drašlerju iz Bistrice ob Sot-Ü. za vzorno urejen vinograd, ki je urejen na tradicionalni način, Vsem prejemnikom vinskih odličij so za nagrado podelili cepič trle z občinske stavbe, ki je v tem de- lu Slovenije med najstarejšimi trtami. Med Itevilnimi vzorci salam so prejeli najvišje ocene družina Babič s Trebč. Drago Kramer iz Polja pri Bistrici. Jože ZorenČ iz Hrast-ja ter Anton Kramer iz BuČ, ki bodo tako med sodelujočimi v finalu slovenske sala-mijade. Ta bo letos na Dolenjskem, pri vsem skupaj pa je treba spomnid, da so Bi-stričaru že imeli državnega prvaka. BJ Na dvorcu Strmol so dan po svetovnem dnevu kaji-ge zaključili prvo bralno značko za odrasle, ki so jo pripravili v knjižnicah Rogaška Slatina In Rogatec. Udeležba je presegla pričakovanja. DirektoričA Metka Kodrič pravi, da bi bili zadovoljni. Če bi se akciji pridružilo dvajset bralcev, a jih je priznanja iz rok Milene Zupančič in Toneta Partljiča prejelo kar 45. tvlamen bralneznačke za odrasle je zlasti spodbujanje bralne kuiture, redna mesečna srečanja pa so posvetili prijetnemu druženju in razpravljanju o knjigah. Mnogi značkami me nijo. da nas prebrane knjige bogatijo, napolnijo z novim znanjem in nam Sirijo obzorja. Iztok Kodrič meni, da je pomembna ravno ta izmenjava izku- šenj in doživetij. »Včasih sem bil kar presenečen, ko sem slišal različna mnenja. Vsako knjigo prebereš tako, da svoje izkušnje usmeriš v prebrano snov in jo tudi tako doživljaš.« In katera knjiga je bila med brald najbolj priljubljena? To je Pasja gn^ßta Bogdana Nov^. ki jo je prebrala več kot polovica udeležencev- Sledi Gimnazijec Igorja KarlovSka. šele na tretjem mestu je delo tujega avtorja Arta Paasilinna Gozd obešenih lisic. »Priporočam Tek za zmajem, zgodba dveh dečkov, ki se dogaja v Afganistanu, v knji^ pa se prepietajo ljubezen, sovraštvo, spoStovanje, maščevanje, odpuščanje ...«je bila priznanja vesela Brona MarkovimniČ, ki skoraj vsak prost trenutek nameni branju. »Za branje si moraš vzeti čas, imeti moraš mir. po branju tu- di premisliti» kaj si prebral, torej se moraš po^obiti.« Bralno značko je pridobila tudi Ana Cetko^Č Vodovnik, ki sicer vodi bralni krožek Beremo z Manco KoSir. »Meni vse knjige veliko pomenijo, od strokovnih do beletristič-nih. Ml je všeč, da se srečujemo ljudje, ki radi beremo, se o tem pogovarjamo in tako dobimo nove inspiracije za branje.« Župan Branko Kidrič je ob podelitvi poudaril, da se s knjižničarji veseli nove knjižnice v poslovno-trgovskem objektu, ki jo letos opremljajo, prihodnjeleto pa že na-^tujejo selitev. V knjižnici so se že odloČili, da bodo bralno značko za odrasie ponovili jeseni. ANDREJ KRAJNC Foto: RUDOLF KREBS Prvi Tnspkarii v Rogaiki Slatini 14 VOJWIK I St.KONJICEi NOVI TEDNIK Dobrodelna razprta jadra Lions klub Konjice bo z nocojšnjim dobrodelnim plesom v Zrečah stopil v peto leto svojega delovanja, njegov podmladek, Leo klub» pa v tretje. V tem času so razvili vrsto humaniUmih dejavnosti, z vključevanjem v svetovno akcijo Plakat miru pa vzpodbujajo mlade k raz-mišijanju o sožitju vseh ljudi. Klub vsako leto poleg po- primer, poplave. Poleg tega moči različnim društvom poskrbi za pomoč izbranim družinam z veliko otroki in družinam v socialni sliski. »Pomagamo tudi posameznikom ob naravnih in drugih nesrečah, koi so bile lani, na smo v zadnjem letu namenili 6 tisoč evrov za štipendiranje treh nadarjenih mladih z naSega obmoQa in tako tudi uresničili željo naSega prvega tajnika Božidarja Pun-čuha,« je z delom kluba za- dovoljen predsednik Janko Poklič. V razvejano dobrodelno dejavnost se uspešno vključujejo ludi z organizacijo Lions rallya. Gre za jadralsko regato, ki jo letos pripravljajo drugič. Regata bo od 14. do 17. maja med PaŠ-manskim kanalom in Kor-nati. Na njej se bo pomerilo 11 ekip iz Lions klubov, ki delujejo na Vrhniki, v Velenju, Mariboru, Krškem in seveda v Slovenskih Konjicah. Ker se je letos število prijavljenih ekip v primerjavi s preteklim letom podvojilo, organizatorji pričakujejo, da bo Lions rally postal tradicionalen. Kot poudarja direktor regate Stanko Koiar, v ospredju ni tekmovanje, čeprav zmagovalec osvoji prehodni pokal: »Lani smo izkupiček relija namenili za pomoč dnevnemu centru Čebela» letošnje- ga bomo za nakup potapljaške opreme za konjiški plavalni klub, ki se je v zadnjih dveh letih aktivno angažiral pri usposabljanju invalidov ter ljudi s posebnimi potrebami za samostojno in skupinsko potapljanje.« Klub bo donacijo porabil pri nakupu potapljaškega računalnika Gallleo sol in pripadajoče opreme. Kot je povedal predsednik PK Slovenske Konjice Bran- ko Ravnjak, jim ta računalnik omogoča, da lahko spremljajo, kaj se dogaja s potapljačem pod vodo. V sodelovanju z medicinsko fakulteto iz Splita so tovrstno opremo že preizkusili: »Želimo. da bi bilo potapljanje ljudi z okvarami hrbtenjače kar najbolj varno. To l^ko dosežemo le» če imamo na voljo dovolj podatkov,« MBP Modrijani za modrijančice v torek ob 19. uri bo v večnamenski dvorani v Novi Cerkvi dobrodelni koncert Modrijanov, s katerim želijo oi^ani-zatorji. OŠ Vojnik. zbrati sredstva za nakup zunanjih igral. Odkar je podružnična osnovna Sola jeseni pridobila prostorno telovadnico, ki služI ludi kraju za različne prireditve, so se zelene površine ob Šoli še skrčile. Obenem na.njih otroci ne morejo prav nič početi, še posebej najmlajši iz vrtca. »Kadar lepo vreme vabi, je težko ostati znotraj zidov, ven- dar pa moramo sedaj biti zelo previdni, saj je del zelene površine tik ob cesti. Zato bi hkrati z igrali zelenico radi tudi ogradili,« pravi vodja podružnice Ida Grobelnik. Okvirno naj bi nakup igral in ograje Solo stal 7 tisoč evrov, zato računajo tudi na do-natorska sredstva. »Razposlali smo že 50 prošenj, pripravljeni pa smo jih še vsaj toliko. Z upanjem, da do novega šolskega leta zelenico obogatimo vsaj s kakšnimi igrali,« je zaključila Grobelnikova. RP Še več možnosti za branje Knjižnica Vojnik bo odslej za svoje bralce, ki jih je čedalj e več, odprta dlje časa. Do seda) je bila odprta le štiri dni v tednu, odslej je odprta tudi ob sredah, s septembrom pa bo bralcem na voljo tudi vsako prvo soboto v mesecu. Ob ponedeljkih in petkih, ko je knjižnica odprla popoldne, vedno beležijo številčnejši obisk, zato so se odločili, da popoldanski odpiralni čas podaljšajo do 19. ure. Hkrati bodo novemu delovniku dodali še sredine popoldneve. »Že nekaj časa smo opažali, da je večini članov bolj ustrezen popoldanski delov- ni čas,« je povedala vodja Knjižnice Vojnik Marija Se-nica. bodo sedaj knjižnico lahko obiskali trikrat tedensko, ob torkih in četrtkih pa dopoldanski delovni čas knjižnice ostaja nespremenjen. Jeseni bomo odprti tudi vsako prvo soboto v mesecu.« V zadnjih petih letih se je obisk povečal za 59 odstotkov, izposoja gradiva pa za 94 odstotkov. Kot pravi Se-niča, med člani prevladujejo osnovno- in srednješolci, precej velik pa je tudi delež predšolskih otrok. »V Knjižnici Vojnik smo pred leti zastavili projekt Mavrični bral- ček za predšolske otroke, ki nam zelo dobro uspeva, saj ga je letos osvojilo 225 otrok Vrtca Mavrica Vojnik. V ta projekt je vključen Še Šviga-bralček, ki obsega prvo tria-do osnovne šole.« Najbolj izposojene knjige so Bela Ma-sajka, Puščavska roža in druge, otrokom pa so najbolj pri srcu knjige Anica, Mala Čarovnica Lili, Detektiv Kvjat-kovski. Občina se zaveda, da je bralcev vedno več in razmišlja o možnostih za pridobitev novih, večjih prostorov - te naj bi našli v kompleksu novega kulturnega doma, ki je zaenkrat v petletnem načrtu občine. RP Začenja se Teden prijaznosti S filmom Ala Gora Neprijetna resnica, ki je »streznil« že več Zemljanov, se v Vojniku začenja tr^ji Teden prijaznosti. Kot je razvidno že iz uvodnega filma (zavrteli ga bodo v prostorih Knjižnice Vojnik to nedeljo ob 19. uri), je letošnja rdeča nit tedna prijaznost do narave. »Z njim so pravzaprav začeli že s Čistilno akcijo, pa z zasaditvijo dreves ob dnevu Zemlje,« pravi predsednica društva Izvir, ki je s tednom začelo, Milica KoČevar. )»Mi-slim, da smo prevečkrat do narave prav mačehovski. Ce bi ta teden spremenil vsaj nekaj ljudi, bomo zelo zadovoljni. Poskušali bomo potrkati na srca vseh, ki želijo naravo, takšno kot je, ohraniti tudi naslednjim rodovom.« Izbira gostov se jim je, podobno kot lani. izjemno posrečila. V ponedeljek ob 19. uri bo v prostorih Sorževega milna predaval neodvisni ra- Lani, ko je bila rdeča nit tedna Ženske o prijaznDsti, je največ pDSlušai-cev pntegnila gostja Štefka Kučan. ziskovalec Anton Komat, govoril pa bo o tveganjih, povezanih s pridelavo gensko spremenjene hrane. V torek bo v prostorih Knjižnice Vojnik (vsa predavanja v knjižnici so ob 19. uri) o biološki pridelavi hrane predavala Meta Vrhunc iz druStva Ajda, v sredo pa bo o podnebnih spremembah govorila dr. 2a- lika Črepinšek, tesna sodelavka priznane klimatologi-nje dr. Lučke Kajfež Bogataj. Zaključna prireditev bo tokrat v Četrtek ob 19, uri v večnamenski dvorani v Novi Cerkvi, od koder majhno društvo Izvir, ki vsako leto spomni na različne vrste prijaznosti, tudi prihaja. RP Vojničani pijejo vrhunska vina Pred dnevi so ocenjevanje lanskih in tudi starejših letnikov vin opravili v Vinogradniško vinarskem društvu občine Vojnik. Letos je njihova povprečna ocena prvič presegla oceno 18. najviSjo oceno 18,60 pa je za vino kemer dobil predsednik društva Mirko Kra-Šovec. Slednji je prejel največ, osem odličij, le s tremi manj mu je sledila vinogradnica Milena Koprivnik Iz Socke. Koprivnikova je tudi skorajda edina vinogradnica daieč naokoli, ki za trto in vino skrbi povsem sama, Vinogradniki komaj pet let starega društva, ki šteje preko 200 Članov, so letos na ocenjevanje prinesli skupno 138 vzorcev, kar je največ doslej, od tega so ocenjevalci z zlatom ocenili kar 66 vin. Prvič so v Vojniku ocenjevali tudi starejše letnike; vsi so prejeli zlate diplome- Z zlatim odličjem so ocenjevalci nagradili tudi posebno društveno vino vojničan. Zanj so poleg nekaj grozdov s potomke najstarejše trte na svetu svoje pridelke prispevali tudi člani društva. «Njim gre največja zasluga, saj so prinesli res kvalitetno grozdje, enako velja za društvenega kletarja Vanča Pušnika,« pravi predsednik. »Lani sem članom naročil, naj na trgatev potomke najstarejše trte s sabo prinesejo tudi vsaj po deset kilogramov grozdja, ker pa se je vino dobro prijelo, bom letos vsakega prosil za vsaj 20 kilogramov.« Vino vojničan bo v kratkem dobilo tudi svojo klet. To bodo uredili v kletnih prostorih občine, služila pa bo lahko tudi za promocijo samega kraja. Uradna otvoritev naj bi bila jeseni ob ugatvi potomke, še prej pa bodo odmevno prireditev pripravili 24. maja, ko bodo Članom podelili priznanja za najboljša vina. ROZMARl PETEK NOVI TEDNIK KULTURA 15 Celjani znova na vrhu Mešani mladioski pevski zbor Šolskega centra Celje, ki ga vodi zborovodkinja Metka JagodiČ • Pogačar» se je udeležiJ 56. Evropskega glasbenega festivala za mlade v NeerpeKu v Belgiji in prejel prvo nagrado. Na fes(ivalu je nastopilo 93 zborov iz 26 držav. Pevci in pevke Šolskega centra Celje so v petdnevnem bi- vanju v Neerpeitu spoznali, da v glasbi in petju ni prostora za rasizem, diskriminacijo ali nasilje, saj so glasba, prijateljstvo in medsebojno spoštovanje vodilo tega festivala. Kot je dejal predsednik festivala Jan Cofi inx: »To niso olimpijske igre, pa vendar smo vsi združeni v različnosti. Nimamo olimpijskega ognja, a vsee- no gori plamen v naših srcih.« Vsi pevci se bodo festivala še dolgo spominjali, polni lepih vtisov in novih poznanstev pa 13. maja vabijo v celjski Narodni dom na sklepni dogodek njihovega ustvarjanja. Še zadnjič v tem šolskem letu bodo na letnem koncertu zapeli Celju. BA Zapojmo skupaj Enaindvajset pevskih zborov s 560 nastopajoči-mi bo danes nastopilo na območni reviji odraslih pevskih zborov občin Celje» Dobrna, Vojnik io Štore. Zbori se bodo predstavili na dveh koncertih v Celjskem domu. Prvi bo ob 17.30 in drugi ob 20. uri. Vsak zbor bo zapel eno ljudsko pesem v izvirni obliki ali priredbi, umetno skladbo slovenskega avtorja in skladbo po lastni izbiri. Srečanje bo strokovno spremljaj Nikolaj Zličar, ki bo po srečanju opravil kratek razgovor z zbore vodj i pevskih zborov in pozneje podal Se pisno oceno nastopov, najboljše zbore pa bo predla^ na regijsko revijo odraslih pevskih zborov. BA Cvetoče že desetletje in pol Petnajstletnico kulturnega delovanja Vokalne skupine Cvet iz Celja, ustanovljene pri Društvu medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov celjske regije, so pevke sklenile s si-nočnjim jubilejnim koncertom v Narodnem domu. Kot gostje so se jim pridružili pevci Celjskega okteta. Program sinočnjega koncerta je obsegal pesmi od renesanse do sodobnih skladb, posebno pozornost pa so pevke namenile slovenski ljud- ski pesn^i. V petnajstih letih delovanja se je v repertoarju skupine nabralo več kot 150 pesmi, pri Čemer so pevkam najljubše slovenske ljudske in umetne skiadbe. Pevke v svoj repertoar vsako leto dodajo pesmi domaČih in tujih avtorjev različnih obdobij iz sveta filmske glasbe, muzi-kalov, popevk in šansonov. Večji del njihovih pesmi so spremljali odlični inštru-mentallsti, pevkam pa so se na odru pogosto pridružili mladi glasbeniki. Pesem so ponesle v mnoge slovenske kraje in v tujino. Za njimi je 85 samostojnih koncertov ter preko dvesto nastopov ob različnih dogodkih in na revijah malih vokalnih skupin. Doslej so pevke izdale dve ka-seti in zgoščenko. Vokalno skupino Cvet povezuje osem pevk, ki jih umetniško usmer-ja Alenka Fir Št. Slednja je vodenje zbora prevzela v letošnjem jubilejnem letu. pred tem pa so ga vodili Vida Bukovac, Dejan Jakšič In Irena Deželak. BA Pridružite se jim Pri Celjskem pevskem društvu iščejo novega dirigenta, saj sedanji Peter Gojko-Šek ob koncu sezone zbor zapušča zaradi študijskih obveznosti. V vseh 112 letih delovanje je zbor prešel uspešno in častitljivo glasbeno pot, se potrjeval na števil ni h koncertih in glasbenih tekmovanjih tako doma kot tudi na tujem. Z vrste tekmovanj so se vračali s prestižnimi priznanji, tudi v Žlahtni kovini ter navezali prijateljske stike in sodelovanja s številnimi zbori. Število pevcev, ki se je zvrstilo v zboru v vseh teh letih delovanja, se zanesljivo računa v tisočih. Kot dirigenti in umetniški vodje so zbor vodila Številna priznana imena slovenskega glasbenega ustvarjanja in poustvarjanja. Nov umetniški vodja zbora naj bi bil z akademsko izobrazbo glasbene smeri, dovolj ambiciozen, z veliko mero duhovnega nemira in pripravljen na nove izzive. Vse informacije so na voljo na telefonski številki 031-252-396 ter na naslovu Celjsko pevsko druStvo Celje, Gregorčičeva 6,3000 Celje, in e-mailu toncek.mirnik^slol.nei. K sodelovanju vabijo tudi nove pevce. Če vas zanima, kako pojejo, pa pridite na letni koncert, ki bo 13. maja ob 20, uri v dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni. 2B Pestrost jim ugaja Akademski pevski zbor Celje (APZ) pod vodstvom prof. Sonje PavliČ - Cen-dak pripravlja jutri ob 19.30 v celjskem Narodnem domu tradicionalni letni koncert. Pevci bodo s svojim petjem prikazali program, ki so ga naštudirali v letošnjem letu. Program bo v prvem de- lu obsegal umetne pesmi avtorjev iz različnih obdobij, od renesanse do pesmi sodobnih slovenskih skladateljev, V drugem delu bo program vedrejšega značaja. Sestavljale ga bodo popularne pesmi različnih evropskih narodov. APZ-ju ugaja pestrost programa, saj poleg sloven- skih narodnih in umetnih pesmi zbor zelo rad prepeva tudi sakralne in posvetne skladbe od romanike do sodobnosti. Poleg številnih nastopov v Sloveniji je zbor nastopil tudi v tujini, na Češkem in Nizozemskem ler v Nemčiji, Italiji in Avstriji. BA Otroci, ici se še znajo »špiiatff Šentj ur je v torek prvič gostil najboljše mlade folkio-riste iz celjske In korodke regije ter eno skupine s I^j-skega. Po izvedenih preglednih revijah otroških folklornih skupin je selekto-rica Erika Krašek izbrala osem skupin, kJ so se predstavile Da prireditvi z naslovom Gremo se špUat. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti vsako leto pripravi šest regijskih srečanj. Letošnja bodo poleg Šentjurja še v Rušah, Novem mestu, Lenartu, IvanČni Gorici in Radovljici. Veseli Dra-meljčani, ki so med najboljšimi skupinami plesali lani, so v Šentjurju med otroškimi folklornimi skupinami gostili Facke iz Os Frana Kocbeka iz Gornjega Grada, Kresničke iz OŠ Gustava Šiliha iz Velenja, skupino iz OŠ Anice Čemejeve iz Makol, mlade folkloriste iz POŠ Kostrivnica, skupino iz KD Prežihov Voranc z Raven na Koroškem, skupi- no OŠ in kulturnega društva Šmartno pri Slovenj Gradcu ter Pisanke iz KUD Rečica. V Šentjurju so omenjene skupine pripravile odrske postavitve s plesi in Nastop otroške skupine iz Velenja igrami naših babic in dedkov ter njihovega že skoraj pozabljenega otroštva pred več desetletji. Strokovna spremljevalka Malči MoŽi-na bo na vseh šestih sreča- njih izbrala najboljše skupine, ki se bodo predstavile na državru prireditvi. Ta bo 31 .maja v Velenju. SiO Foto: KATJUSA Pepelka v knežjem mestu Kulturno društvo Koral iz Laškega je konec lanskega novembra premiemo uprizorilo plesno-gledaliSko predstavo Pepelka. S predstavo, ki nagovarja različne generacije, so v sredo gostovali tudi v Celju. Scenarij za to romantično komedijo je napisala dijakinja 3. letnika gimnazije Lava v Celju Anja RadaJjac, ki je v predstavi tudi uprizorila naslovni lik. Pepelko, v kateri nastopa 21 mladih, starih od 10 do 18 let, Je režirala Magdalena Hrastnik, koreografija in izbor glasbe pa sta delo Rebe-ke Hrastnik. Pepelko je Anja Radaljac posodobila in dogajanje prestavila v dan^nji čas. Zgodba se začne s kratkim filmom s celjskega gradu, kjer Pepelka spozna krivičnost sester in mačehe, jih zapusti in prestopi v dnig čas. V sodobnem Času se Pepelka znajde v podobnih situacijah in zapletih. v katerih se lahko znajdejo vsi mladi. Kljub poseganju v sedanja nasprotja med starši in otroki Pepelka med predstavo ohranja svoj skrivnosten Čar in lepoto. BA Vpis novih učencev v cenovno stopnjo Glasbene sole Celje bo v sredo, 21.5., med 15. in 17. uro ter v četrtek, 22.5.2008, med 8. ir> 10. uro termed 15. In 17. uro V Drioravnico vDisuiemo 6 let stare učence, v U. predšolsko glasbeno vzgojo pa S-letnIke, če bo le4eh zadostno Neposredno v 1. razred GŠ bomo vpisovali 7<-letnike< pti čemer imajo prednost učenci, ki so pri nas že obiskovalf pripras^ nioo. Za določene inštrumente (npr. hamionika. čelo, kontrabas, trobila, orgle, harfa in drugo) bomo sprejemali tudi stsr^ Vpis je omejen r^ število izpraznjenih mest absolventov GŠ. 16 HISVORTAŽA NOVI TEDNIK »Nskoesfl je zgodilo, da smo morali pri mki hiši dvaknt zapeti pesem.dasoMssptohsHsali.sajsovsigledalievravizijD.« »uvbami" namazani koledniki. K» jim pred lati pri neki htšl niso odpili vrat. so od jeze v vratii zmetali jajca, ki so jih nabrali po vasi. »Veasih smo kar sami Sli v gnezda po jajca, da je faila nedeljska pojadina obilnejša, obtežena z jajci, »špehom«, vinom in podobnimi dobrotami. »Vidimo, da kure pri vas kar dobro nesejo. A '§peh< je pa od petelina?« so se zadovoljni z obilnimi darovi šalili koledni-ki. »2e ko so pri hiši koline, malo računamo na florjevanje in na to, kakšen špeh bom dala kolednikom,« )e o pripravah na ta dan spregovorila Palčnikova, »flor-jevanja se pri nas vsi, s psom vred» zelo veselimo«. Da Jožica o veselju psa ni čisto nič pretirav^a, smo se prepričali na lastne oči. Kosmatinec Capi se je namreč čudi letos, kot že vrsto let doslej. priključil kolednikom LD z njimi obkrožil celo vas. Peti in piti ga sicer niso silili, je pa zato vestno pazil na dobrote v košari. Kljub pasji pomoči so imeli koledniki dela veliko, saj so se trudili obiskati čim več domačij, teh pa je v Polani približno petdeset. Florjevanje se je tako tudi letos zavleklo v zgodnje jutro, pri čemer se je pri vsaki hiši ponovila ista zgodba. »Le zvrnite kozarček, saj ste se zagotovo že pošteno užejali,« so ponujale žene in dekleta. Da se rujna kapljica ko-lednikov ne bi prehitro »prijela«. pa so gospodinje, takšna je navada, postregle tudi z dobro malico. »Drugo leto pa spet pridemo,« so ob slovesu obljubljali koledniki, obloženi z jajci in drugimi dobrotami, iz njih so naslednji dan, v nedeljo, pripravili pojedino, tako imenovana »florjanova jajca«, še pred tem pa je pater Karel Gržan v cerkvi pri svetem Kandjanu v Polani daroval sveto mašo in blagoslovil zbrane darove. BOJANA AVGUŠTINCIČ Foto: KATJUŠA Skupina ljudskih pevcev iz Polane pri JurkloStru že vrsto let pripravlja zanimivo etnogra&ko prireditev, ki so jo poznali že v času pred drugo sv^ovno vojno. Eno redkih, živo ohranjenih šeg obudijo vsako leto 3. maja na predvečer svetega Florjana, zavetnika gasilcev in pri-proSnika za varstvo pred požari In nesrečami z ognjem. Tudi letos so imeli na Po- so se ob mraku zbrali v vasi lani pravi praznik. Na sobotno florjevanje so se še posebej vestno pripravljale gospodinje, ki so morale poskrbeti za primerne darove in jih po starem ljudskem običaju izročiti kolednikom. Ti in se podali na pot od hiše do hiše, prepevali in pobirali darove ter na ta način obvarovali hišo pred nesrečo, predvsem pred ognjem, Njihova oprava je bila prav praznična. »Značilno za kolednlke je. da imajo vsi na glavi klobuke, za klobuki pa zataknjeno cvetočo ČeSnjevo vejico ali kakšno drugo cvetje.« nas je podučila Jožica Palčnik, medtem ko je čakala na obisk kolednikov. In res. Kmalu je pri vratih pozvonilo. V polkrog postavljeni koledniki so s posebno florjanovo pesmijo voščili dober večer, priporočili domačijo v varstvo svetega Florjana ter pro- Kolednilu sortalnli cAf^ tisoč jajc« ki so jih v nedeljo spekfi na »spehu« m jih ponudili vsem zbranim krajanom. i>Ko bom mahi trasel, bom tudi jaz koledoval,« si je veqetno mislil maU medtem ko je gospodinja Jcfiea Palčnik kolednikom izrofiia danive, iz kateifi so naslednji dan spokli »fkujanova jajoaic. Med prepevanjem so se možem polteno oauilia gria, zato so jih morali hrtro apot navlažiti ŠL3S-9.m^2008 - HOVI TEDNIK RÄitoiJA 17 Morske sanje bliže z vsakim novim kupcem Saj ae, da bi dvomili v to» da bo likovna kolonija medijske hiše NT&RC ponovno za-detek v Črno. Sedaj smo o tem lahko po-vsem prepričani, še bolj veseli pa ob dejs-tvu, da nas obkroža toliko ljudi s čutom za človečnost in dobrodelnost. Morske poletne počitnice ne bodo ostale zgolj nedosegljive sanje, ampak vse kaže na to> da se bo konec junija sto otrok s Celjskega, ki si sicer tega ne bi mogli privoSČiti, v slani vodi načofotalo do onemo^osti. Za to je ogromno ljudi dobre voljezdnižilo vse svoje sile; 10 odličnih slovenskih slikarjev, ki so prispevali svoje umetnine, ustvarjene v Času likovne kolonije oa Ranču Burger na VeniSah ter Številni mojstri širom Celjskega, ki so izdelke uokvirili. 1\ikaj pa so že tudi prvi kupci! Kar nekaj slik je že naSIo novi dom, da bodo lastnike spominjale na prispevek v dobrodelne namene, hkrati pa gre za vrhunske umetnine, ki jih bodo lahko s ponosom pokazali. Mi pa obljubimo, da jim pošljemo še pozdravčke z morja ter hkrati vabimo ostale, da sledijo njihovemu zgledu. CASINO FARAON Koflcsrt Viktc^a Šesta je skupaj i Alenko Pregelj remit v Cinkemo Celje. Oirekmnca marketinga NTMC Vesne LejiS upa, bo slika tam dobila eestno mesto. (Foto: GnjpA) UMETNIŠKA KOLONIJA 10 umetnikovv Hotelu Burger na Venišah^^ od 14.4., do 184.2008 o,* vVeliki dobrodelni akciji 2008 A Otroci,gremo na morje a^X n. . - ÄCASINO organizatorji: HfaRAON __5_:_----sponzorji: * s; BQ z UMOR gorenje aer^ ^DAri^As CEUE ^U^ GALERUA AC 2aiec VIOAL d.0.0., (Srosuplje kajti Maribor je ugnal Kranjsko Goro in izsilil uetjo tekmo. (MK) Trener Dobovca Drago Adarmc je zadnji zvok sirene dgčakal na tribuni. Na drugi strani si je ob pomoči Adrin-ka na vse pietege prizadeval v napadu Kroflič. ki pa ga je v prelomnih trenutkih zapustila tudi sreča, saj je tri* krat zadel okvir vrat. Odlično je sodil Celjan Gregor Kovačič. Dravi t Litijo Trener 2ivexa Denis Delamea je prlznai: »Dobovec je zmagal zasluženo. čeprav smo pri rezultatu 1:2, ko se je tekma lomila, imeli nekaj zrelih priložnosti, ki pa jih po naši slabi navadi v zadnjem obdobju ni* smo izkoristili. Čestitam tekmecem in jim želim, da pridejo Čimdije v nadaljevanju končnice.« Strateg gostov Drago Adamič je imel močan motiv, kajti kot igralec je moral zapustiti Živex, pravega razloga pa ni izvedel Živčen je trepetal tudi pri visoki prednosti svojega moštva: »Do« mači poraz nas je še bolj združil. Pokazali smo, kako se bori za kJubske barve. Zmagali smo zasluženo, prikazali več želje, čeprav bi se lahko zavrtelo tudi drugače. Pred leti so za Dobovec igrali tudi takšni asi kot so bili Dobovičnik» LaziČ, pa Brečko, Hrastnik in ostali. To je bil drugačen futsai z več lepote. Zdaj odločajo tek, garanje, srce ... Imamo slabe pogoje, treniramo v košarkarski telovadnici. Neobremenjeni bomo skušali presenetiti še Litijo. Našega Id-let-nega vratarja Verhovška čaka Še lepa prihodnost, toda potrebovali smo Gotlinove izkušnje. Tei^o se že giblje, vendar je bi) odličen. Igrali smo tudi za kapetana Kosemika, ki je skoraj ostal brez rokeJ« Izvrstne obrambe Marka Gotlina so prevesile tehtnico v korist Dobovca: »Imamo mladega vratarja, ki brani na eni tekmi dobro, potem pa lahko sledi padec. Sam ne vadim več redno, poškodbe se mi vrstilo, pred tekmo sem moral vzeti tri tablete proti bolečinam. Po zadnjem treningu nisem bil optimist, a na takšnih tekmah pač odloča srce. Če je Živex na drugi tekmi igral zelo kolektivno, je co rum uspelo sedaj. To je bilo odločilno. Naša želja je bila ogromna. Poznalo se je odlično delo trenerja Adamiča,« Dobovec se bo v polfinalu pomeril z Litijo, drevi v gosteh (20.00). DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA OdloČila Pečnikova projektila Le 600 gledalcev - bili so navdušeni nad razpletom - |e videlo zelo zanimivo predstavo, tudi kakovostno, med nogometaši MIK CM Celja, ki rešujejo kožo pred morebitnimi kvalitikacijami za obstanek, in Novogoričani, ki so ^ lovili »Evropo«. Pri slednjih si )e mečno mišico na ogrevanju poškodoval strelski adut Milan Osterc in odšepal v slačilni-co. Domači so zaigrali v isti postavi kot na Ptuju, spet napadalno usmerjeni (4-3-3). V tej sezoni v treh poskusih niso uspeli ruti enkrat zatresli mreže Gorice, potem pa so v sredo eksplodirali in zmagali s 4:2. Določen premik naprej Prvo priložnost je po lepi podaji Urbanča zapravi) Blaž Puc; »Imeli smo Še tri. Štiri izrazite priložnosti. Odprlo se nam je vpogledu igre.« Napako vratarja Simčiča po podaji s kota pa je že v 6. minuti kaznoval Simon Sešlar: »Zmage smo si zelo želeli in jo izborili z zadnjimi močmi. Verjamem, da se iz Kopra lahko vrnemo neporaženi.« Km^u zatem so gostje izenačili po podobni akciji, ko je Dejan Kelh^ malce pozabil na Ekpokija, kar je priznal, vendar je bil v nadaljevanju tekme med r^j-boljšimi; »Obstajal )e pritisk, znebili smo se ga s hilrim vodstvom. Četudi smo prejeli zadetek, smo odločno nadaljevali.« Spet je na sceno moral stopiti vrata; Alek^der Šeliga, saj je zaustavil strel Komela, ki je nekoliko prej osamljen v kazenskem prostoru zgrešil celotno žogo. Za 2:1 so bili zaslužni Pečnik, Kelhar, Puc in strelec Frane Petričevič. V 2. delu je po neuspešnem skoku Haliloviča z 20 m z izjemno natančnim lob udarcem izenačil Cvijanovič. Daljše zatišje je v 63. minuti z evrogolom s skoraj 30 m presekal Nejc Pečnik, nato asistiral Dvorančiču, ki se ni izkazal, v 86. minuti pa je po svojem drugem zadetku - vnovič natančnem strelu v levi zgornji kot - stekel v objem Urošu Korunu, ki je opravil veČino dela. Po 14. golu je Pečnik dejal: »Tekma ni bila lahka, Gorica ima dobro ekipo.« Njegov trener Pavel Pinni pa: »Zadnja tekma pomeni za nas določen pomik naprej.« Sodniku Borisu Tošeskemu iz Medvod ru uspelo pokvarili tekme, čeprav je izgledalo, da si za to piizadeva ... DEAN SUSTER Foto: SHERPA LESTVICA 1.SNL 1.00PMŽAL£ 2 . KOPER 3.|fCK 4. HFT GORICA 5. MAflIBOR e. NAFTA 7. MIK CM CiUE 8. PfliMOR JE 9. ORAVA 10.UVAR 32 18 10 4 32 16 10 e 32 14 6 12 32 13 9 10 92 M 9 11 32 11 11 10 32 12 6 1« 32 11 e IS 32 11 5 16 32 4 4 24 63:24 64 61:44 58 43:34 48 49:44 48 49:43 46 39:49 44 41:43 42 45:36 39 40:88 38 38:83 18 N9tePaGnik Dobitnid mflda^ (z Im) N^ Konda, Vid Kamer, Simon Bras. Tonka Kad&nic. Martbi Sr^icrtnli in Teo füimer Brus in oba Karnerja Mladi celjski kajakaSi so na domači progi na prvi tekmi za slovenski pokal v slalomu osvojili kar šest medalj, od tega tri zlate. Tekme se je udeležilo 106 tekmovalcev iz 12 slovenskih in dveh hrvaSkih klubov, izpeljana je biia na novi, še bolj zahtevni slalomski progi z 20 vratci na Špici. Gostitelji» člani KKK Nivo Celje, so ponovno dokazali, da se lahko kosajo z najboljšfmi tekmovalci iz Ljubljane, Nove Gorice, Hrastnika ... Zmagali so Simon Brus v K-1 med mlajšimi mladinci ter Teo Kamer pri cicibanih in Vid Kamer pri mlajših dečkih, kjer je 2. mesto osvojil Nejc Konda. Pri starejših dečkih je bil dru^ Martin Srabotnik in pri starejših deklicah Tonka Kadilnik tretja. DŠ. foto: RADIVDJ KUNCOV NOVI TEDNIK RT 19 Loško veselje pokvarila dolenjska zmaga Oba kJuba s Celjskega sta v sredinem, 12. krogu skupine za prvaka v ligi UPC Te-iemach zmagaJa. To je bila prva zmaga EJek-tre doma v tem delu sezone, medtem ko so Laščani samo opravili pričakovano delo. Cilj še ni dosežen ZJatorog je zanesljivo, za 16 točk, slavil v Škofji l-oki, a mu ta zmaga še ne zagotavlja me sta v Jadranski NLB li^ v naslednji sezoni. Krka namreč pr^v čudežno zmaguje, na Kodelje-vem v minulem in proti Helio-su v tem krogu, tako da je še vedno za petami »pivovarjem«, saj zaostaja le za zmago. Na Gorenj skem je ekipa Damjana Novakovih le ruünirano opravila delo in prišla do sedme zmage. Od vsega začetka so »pivo-vaiji« vzeli tekmo dovolj resno, ob polčasu že vodili za 16 točk in brez težav ugnali ekipo Mer-catoija. V zadnjih dveh krogih bodo »pivovaiji« gostili Sektro, nato pa bodo odpotovali v Novo mesto, kjer lahko pride do končne odločitve. Težko je namreč verjeti, da bo Krka izpustila priložnost. Z zmago v Kopru lahko prenese odločitev o tretjem Članu Jadranske lige iz Slovenije v zadnji, odločilni krog. Upravičili pričakovanja Šoštanjčani so gostili Koper in upravičili napovedi o prvi domači zmagi v ligi za prvaka. Po vrnitvi poškodovanih Ivana Šimuni^ in Nika Iva-noviča ter možnosti večje rotacije je moštvo Ivana Slani-Šaka pokazalo, zakaj je prišlo do lige za prvaka in zakaj je v prvem delu te lige prema- galo Koper v njegovi dvorani. Čvrsta obraroba ter pametna in preudarna igra v napadu sca krasili Elektro, ki je na 7. mestu dohitela ekipo Mercator-ja. Ker Škofjeločani v zadnjem krogu prihajajo v šoštanjsko dvorano, lahko pričakujemo, da bodo fantje uspešnega stratega Stanišaka na koncu tudi končali kot sedmi v Sloveniji. Pred torkovo tekmo z Gorenjci bodo skušali jutri nekoliko zagreniti še sosedom iz Laškega v lokalnem obračunu. Proti Kopru je bil pni strelec Žao Vrečko z 19 točkami, Nik Ivano Vič jih je prispeval 17 in Aleš Kune 16. Derbi Celjskega v Treh lilijah Na sporedu je predzadnji krog lige UPC Telemach v skupini za prvaka. Spopadli se bo- Dve medalji poplačali organizacijski trud Največjega odprtega mednarodnega turnirja na svetu do zdaj v namiznem tenisu za Športnike invalide, ki je bil v o^anizaciji Zveze za šport invalidov Slovenije • Parao-hmpijskega komiteja v la^ dvorani Tri lilije, se je udeležilo 2SI tekmovalk in tekmo-valcevzvs^ sveta. Prišli so iz 26 evropskih držav in sedmih z drugih celin. 154 udeležencev je bilo takšnih, ki tekmujejo stoje (kategorije 6 do 10). Kar 127 tekmovalcev pa je büo na invalidskih vozičkih - invalidnost je najtežja vkategoriji I, saj je večina telraplegikov. Slovensko zastopstvo je štelo devet čJanov. V njem je bilo vseh pet potnikov za septembrske POl v Pekingu» tudi Mateja Pintar, aktualna paraolimpijska zmagovalka iz Aten 2004. Peščici organizator] ev in prostovoljcev so bili v veliko pomoč učenci OS Laško, podružnica Debro, ki so opravili neprecenljiv delež kot pobiralci žogic. Za nemoten potek je skibelo 50 mednarodnih Andreja Dalinar in Mateja Pintar sodnikov iz sedmih držav. Manjkali niso niti mednarodni klasffikatorjl, ^ so budno spremljali posamezne kategorije, za nekatere pa je bilo treba Še na samem prvenstvu do-loäü stopnjo invalidnosti. Pintarjeva je po treh suverenih zmagah v kategoriji Open šele v četnfinalu morala priznati premoC kasnejši zmago- ^ ^ motednik \ radiscelje j { ŠPORTNA OPREMA REKVIZITI-SPOMINKI 1 Dvorana Zlatorog Celje vwvw.rk-celje.si i spletna trgovina » F valki, Nemki Andrei Zimmeren Tlidivdisciplini posamezno je med sedečimi največ medalj ostalo v Evropi, le v kategoriji 2 sta prvi mesti osvojila Korejca. Tu je Slovenija doživela tudi edino zmagoslavje, ki ga je po dramatični borbi nad Slovakinjo Kanovo dosegla Mateja Pintar. Proti vodilni na svetovrii lestvici je zao-stajala že z 2:0, nakar je sledil preobrat in nepopisno veselje v našem taboru. V ekipnem delu se je slovenski tabor veselil bronaste medalje. Priborili sta jo Mateja Pintar in Andreja Dolinar. SILVA RAZLAG Foto: DRAGO PERKO Sta dve najboljši moštvi s Celjskega v zadnjih neka) sezonah. Srečanje je Se kako pomembno za LaSČane, ki morajo zmagati, Če želijo zadržati mesto, ki vodi v Ja^ansko ligo, medlem ko ima za SoŠtanjČane tekma le prestižen pomen, a to ne pomeni, da ne bodo igrali na vso moč, saj je motiv v teh dvobojih vedno velik. V prvem obračunu so Laščani v šoštanj-ski dvorani slavili za šest točk. a do zmage prišli šele v zadnjih dveh minutah, ko so za- deli dve trojki. Elektra je prej imela celo prednost 36;19. A ni zdržala, bila pa je tudi manj popolna, kot bo jutri v Treh lilijah. V njo se vrača nekdanji trener »pivovarjev« IvanSta-nišak, ki zdaj uspešno vodi Elektro, vrača se tudi »o&ök« Laščanov Žan Vrečko. Čaka pa jih SoStanjčan v dresu Zlato-roga Šalih Nuhanovič. Dovolj razlogov torej za obisk Treh lilij in lokalnega derbija, ki se bo začel ob 19.30. JANEZ TERfiOVC MALI NOGOMET NA UMETNI TRAVI Popoln izkupiček Game V 1. ligi Novega tednika so bile odigrane tekme 4. kroga. Izidi: Pelikani - Kalimero 3:2, ŠND Velenje - Marinero 5:4, Mik Celje • Maček tisk 4:6, Container • Gama united 0:2, Coma Ingrad gramat - Frangros 11:2, MV Mobil - Tristar 0:$ Cb.b.). Gama united ima 12 točk, Tristar in Coma po 10, Maček tisk 7, Pelikani in Velenje 6, Kalimero 4 ... Pari 5. kroga (12. 5.): Frangros • ŠND Velenje (17.30), Kalimero • MV Mobil (18.20), Gama united • Pelikani (19.10). Marinero - Mik Celje (20.00), Maček tisk - Container (20.50), Tristar - Coma Ingrad ^amat (21.40) Po treh krogih v veteranski ligi imajo vseh 9 točk le KJateži-Taverna, sledi Veflon 7, Črički in Cink^na po 6 ... Izidi: Črički -Spi. boln. Celje 7:2, Azzuri CC - Veflon 2:3, Sd Cinkarna - Klateži-Taverna 3:7, Sipro-Cetis - U-8 A2S 3:1. ZRK Celje Celjske 1:4^ M i u Mladinke druge v držaui jlJ3 celjske mesnine o v petek, 2. mala, so $e v Ljubljani na finalnem turnirju zbrale tri najboljše ženske ekipe v kategoriji mladink (letnik 1969 in mlajie). Poleg domacfnk RK l^rr^so se finala udeležile tudi RK Sežana ter dekleta ŽRK Celja Celjskih mesnin, KI so pod vodstvom trenerfa Tomaža Catra tudi branile lanskoletni naslov državnih prvakinj. Na žalost so bile v dokaj izenačeni tekmi nekoliko bolj zbrane in borbene n^kometasice Krima in tako zasluženo zmagale ter si priigrale naslov državnih prvakinj. Naša dekJeta so tako zasedla drugo mesto, RK Sežana pa tretje. Za najboljšo vratarkotumln'ajebila proglašena igralka Celjskih mesnin Romarja Čolič. ^^dezete celjske mesnine PANORAMA NOGOMET 32. krog 1. SL: MIK CM Celje ' Gorica 4:2 (2:1); Sešlar (6), Petričevič (25), Pečnik (63, 86); EkpokI (11), Cvija-novič {51), Maribor-Domžale 0:1, t^afta • Drava 1:0, Pri-morje - Livar 3:0, Interblock -Koper 1:2. Zaostali. 16. krog 5. SI • vzhod: Šmarje • Šentjur 3:0; Hernavs (45 • Ilm), Kidrič (60), Vraničar 192), Smart-no • Paloma 2:0; Plesnlk (15, 55), Drauinja • MaleČJiik 4:2; Vidojevič (12, 52-)lm),Mo-eič (65 • Ilm), Toplak (73). Kovinar Štvre • Roma 2:0; Fi-lovlč (14), Perpar (76). Vrstni red: Šentjur 48, Šmartno 40, Dravograd, Šmarje 35, Veržej 34. Malečnik, Cren-šovci, Dravinja 32. Odranci 31, Stojnd 29, Paloma, Kovinar Štore 26, Roma 13. Pohorje 11. 3. tekma Četrifiaala 1. SLMN: Živex • Dobovec 2:9 (1:2); Adrinek (6), Glušič (28); Flrer (5, 23, 24, 36, 37. 39), Bogatin (14, 34), Hrova-iič (39). KOŠARKA 12. krog 1. SL: Mercator -Zlatorog 69:85; Eržen 13, Skok 12; Nuhanovič, Strnad 14, Harris i3,Jevdžičn. Ma-šič, Pvlason 8, Maček, Smaj-lovič 6, Jelesijevič 5, Elektra • Koper 78:65; Vrečko 19. Ivanovič 17, Kune 16, Ličar-tovski 12, Šimunič 11, Jer-§in 3; Richter 19, Mučič 24. Vrstni red: Union Olimpija 22. Helios 21, Zlatorog 19, Krka, Geoplin Slovan IS. Koper 16, Elektra 14, Mercator 13. 2. tekma polfinala 1. SL (ž): Ježica - Merkur Celje 73:89: Trebeč 27, Pavli 18; Čonkova 28. Blake 24, Ba-rič 17, Verbole 6, ZdoUek 5, Ciglar 4. Kerin 3, Jereb 2. (KM) ^ŠPORTNI ^KOLEDAR Sobota, 10. 5. NOGOMET l.SL, 33. krog: Koper-MIK CM Celje (16). 2. SL. 24. krog, Velenje: Rudar- Krka (18). 3. SL- vzhod.23- krog: Ma-lečnik -Šentjur, Slovenske Konjice: Dravinja • Dravograd, Šmarje-Odrand, KovinarŠto-re-Veržej (vse 17). Štajerska liga. 23. krog: Šo-Itanj - RogaSka, Rogatec: Möns Claudius • Podvinci (obe 17). ROKOMET L SL, 9. krog: Ormož - Celje Pivovarna LaSko (19), Koper Cimos • Gorenje (18.15). Nedelja, 11,5, NOGOMET 3. SL - vzhod. 23. krog: Šmarmo - Stojnci (17). Štajerska liga. 23. krog. Celje. Simer Šampion - ?eca (14), Ormož • Zvefe (17). ROKOMET LSL(ž).21. krog: Brežice-Celje Celjske mesnine (20), Skofja Loka-Celeia Žalec (18], U) 1 ^ I" 'o' I a' 20 KRONIKA NOVI TEDNIK Smrt - prvi madež zakona Bodo strožje kazni končno ustavile »povratnika« z 214 kršitvami!? - Nepoučeni na cestah Dober teden dni naj bi na naših cestah vladal bolj umirjen promet. Pričakovani učinki novega zakona, ki z enonn-nimi kaznimi žuga voznikom, na$ bi se odražaii v upa-du prometnih nesreč. Policijska slatistilu zaeolerat govori o dveh tretjinah manj nesreč kot v enakem obdobju lani. Toda krvavi madež se je pred tremi dnevi pojaviJ z že sedmo letošnjo smrtjo na naiib cestah. V torek zvečer je zaradi hitrosU pri trku v drevo v Bukovžlaku podiegel 27'letni voznik s Ponikve pri Šentjurju. V prvem tednu novega zakona so ceJjski policisti pridržali že 39 vinjenih voznikov, kar odraža previsok delež alko-holiziranih v prometu. Največ vinjenih »morilcev« vozi po §marskih> slatinskih, (aških in mozirskih cestah. Letos je smrt pod vplivom alkoholnih hlapov povzročilo kar pet voz-nikov» v dveh primerih preiskava o tem Se ui končana. Po tednu dni se je v statistiko zapisal tudi zaseg vozila večkratnega povzročitelja prekrškov. In slednjih je na Celjskem preveč. Rekorder »povratnik«, donu z območja Celja, star približno 30 let, je v zadnjih dveh letih povzročil že 214 prekrškov. Številke večkratnih kršiteljev pa razkrivajo nadaljnja kruta dejstva. Deset kršiteljev so policisti obravnavali več kot stokrat, trije vozniki so kršili predpise v več kot 90 primerih, prav tako trije več kot 80-krat, Sest voznikov več kot 70-krat. sedem več kot 60-krat» osem voznikov več kot 50-krat, a s tem seznam večkratnih krSiteljev 5e zdaleč ni zaključen. »Povratniki začnejo neupoštevati prometne predpise v rani mladosti in to z leti stopnjujejo. S pridržanjem in z zasegom vozil lahko končno bolj učinkovito nastopimo zoper njih,« pravi inšpektor z oddelka za cestni promet celjske policijske uprave Edi Baumkirher. Ob tem ne smemo pozabiti, da lahko poiidja omenjena tikrepa za »povratnike« izvede le, če so za to izpolnjeni pogoji - »če storijo hujši prekršek z globo najmanj 250 evrov in dobijo kazenske točke, Če so büi v zadnjih dveh letih najmanj tri- krat kaznovani za prekršek in v primeru, da ne upoštevajo prepovedi vožnje, kar je samostojen pogoj« - in ne v primerih, ko jih na primer policist zaloti neprivezane ali ko med vožnjo teleforurajo. Vse bolj glasna so zaradi novega Zakona o varnosti v cestnem prometu tudi opozorila voznikov glede neustrezne prometne signalizacije> zaradi česar je mogoče pričakovati ugovore na izdane kazni. Kot pravi Baumkirher, kršitelji pogosto poskušajo z ugovori, toda v večini primerov doslej so ugotovili, da ljudje premalo poznajo cestnoprometne predpise. Celo najbolj splcySne, »ko prvo križišče prekliče prej dovoljeno hitrost, voznik pa zaradi nepoznavanja ali strahu pred sankcijo nadaljuje vožnjo z zmanjšano ali povečano hitrostjo od dovoljene, pri čemer ovira ali ogroža druge udeležence, za kar ga je treba odstraniti iz prometa ali kaz-novari.« MATEJA JAZBEC S ® 18 S X Usetski merilnik prakoračitvB hitrosti v prvmetn konici v Ško^i vasi ni zaznal, V kontroli na terenu Pni loMj boa pravAo Mtrost vrm«^ oiStd Aii je novi Zakon o varnosti v cestnem prometu v prvih dneh res umiril promet in zmanjšal Število kršitev, smo pred dnevi na dveh Črnih točkah preverjali s policijsko patruljo. Cesta od Celja mimo Vojnika in Frankolovega do Stranic je eden najbolj kritičnih odsekov» zato sta policista najprej v Ško^i vasi in nato v Zadobrovi ugotavljala prekoračitev hitiwti, uporabo varnostnega pasu na sprei^jth in zadnjih sedežih, preverjala stran in smer vožnje ter aJkoholiziranost voz-nikovr pri Čemer sta Šedodaten nadzor izvajala nad morebitnimi večkratnimi kršitelji in objestneži. Kraj: škofja vas - ob cesti ni pločnika. na vsaki strani ceste je avtobusna postaja, kjer zaradi neurejenega prostora za ustavljanje avtobusi ob vstopu potnikov stojijo na polovici cestišča. Lani so na tej cesti umrli Štirje ljudje. Ura: 15.00. V dolgi in strnjeni koloni vozil kršitev prekoračitve hitrosti skozi naselje ni bilo. Policist je ustavil avto-šolo in preveril opremo in prometno dovoljenje vozila, vozniško dovoljenje ir^truktorice, homologacij-ski karton vozila, dnevni razvid vožnje ter osebni dokument inštruklo-rice in kandidatke. Slednja tega ni imela pri sebi, zato jo je policist opo- zoril, medtem ko drugih kiiitev ni bOo. Nekaznovana sta ostala tudi voznika, pri katerih sla policista preverila psihofizično stanje oziroma opravila alkotest, pregledala opremo v vozilu in potrebne dokumente. Kraj: Lokalna cesta Zadobrova-Arclin. Na dolgi in ravni cesti skozi Zadobrovo je najpogostejša kršitev prekoračitev omejitve hitrosti 50 kilometrov na uro, lani in letos so na tej cesti poleg voznikov osebnih vozil umirali predvsem motorislL Ura: 16.00. Že takoj prvo merjenje hitrosti voznika. ki je prihajal nasproti policistoma, je pokazalo, da je voznik prekoračil hitrost. Voznik je namesto 50 vozil 69 km/h. Preizkus alkotesta ni pokazal vinjenosti. Kazen za prekoračitev hitrosti več kot 10 km/h znaša 250 evrov in tri kazenske točke. V primeru, da bo kršitelj v roku 17 dni plačal kazen, bo zanjo odštel polovico manj. Po nekaj minutah je ki^il tudi drugi voznik, Vi je skozi naselje brez varnostnega pasu pripeljal 66 km/h. Zaradi t. i. tolerance laserskega merilnika, to je 5 kilomeU'ov na uro, je voznik dejansko vozil 11 kilometrov preveč. Kazen znaša prav tako 250 evrov in ui kazenske točke, neu-poraba varnostnega pasu pa še dodatnih 120 evrov. MJ Taksm primeri se lahko na naših cestah h ob najmanjši pralwBceni hftn»1i končajo tra^cno. InvaM socijo v katagodjo posdimh prevoznih sredstev in veljajo enaka prevfla kot za pešce. Kot ranfvi udeleženci v prometu morajo beti del^ še dodatne pozornosti NOVI TEDNIK KRONIKA 21 Zmedena prometna signalizacija Marsikdo je že pred uveljavitvijo novega prometne^ ga zakona napovedoval tako imenovani šok, ki ga v naši državi doživim o po vsaki spremembi zakona in povečanju kazni. Gre torej za Čas, ko zaradi strahu vsi vozimo bolj pazljivo. Vprašanje je, kako dolgo bo to trajalo in ali bo poli-cija lahko izrabila ca Čas dobro, opozarja vodja projektov pri AMZS Andrej Br-glez: »Predlagatelj zakona je dejal, da bo ta iok trajal približno tri mesece, zalo smo tudi pri AMZS izrazili dvom glede povišanja kazni. Zahtevamo, da država poskrbi tudi za druge ukrepe. Če smo s kaznimi segli iz evropskega povprečja, naj država spremeni tudi prometno signalizacijo in infrastrukturo, pri katerih za Evropo močno zaostajamo. Kdo je tisti, ki postavlja prometne znake, se ve. A za- kaj jih že deset let ne postavlja, tako kot je treba, je naslednje vprašanje.« Oglaša se vedno več voznikov, ki na nekaterih relacijah sploh ne vedo. kako voziti, i^ovarjajo se na neustrezno postavljeno prometno signalizacijo. Tak primer je tudi na cesö Vojnik-Šmart-no v Rožni dolini. Na najbolj nepreglednem delu, kjer med drugim ob cesti na šolski avtobus čakajo otroci, so nez-nanci ukradli dva prometna znaka, ki omejujeta hitrost na 50 km/h. Gre za eno pro-metnejših cest, ki je brez pločnika in urejenega prehoda za pešce.... »Od svojih članov res dobivamo različne informacije, da so vozniki zmedeni. Na primer: tabla za začetek naselja je postavljena, zakonec je ni. Koliko ^sa še potem vozimo po omejitvah v naselju? Na te primere smo opo-zaijaii že prej, ampak očit- no je lažje spremeniti Črko na papirju v zakonu kot se projekta lotiti celovito in resno. Je pa jasno in upam, da je jasno tudi odgovornim v državi, da bo to treba spremeniti. Promet je živ organizem in se razvija, s tem se mora posodabljati tudi prometna signalizacija,« Še dodaja Brglez. Odkrivanje tople vode Nekdanji vodja oddelka za cestni promet na Policijski upravi Celje Franci Ktanjšek, dolga leta eden večjih prometnih strokovnjakov, pravi, da problem s prometno signalizacijo nikakor ni od včeraj: »Postavljajo jo že za vsakim vogalom in ljudi to bega, saj ne vedo, kje in koliko naj vo-zija.« KUinjšek je o prometni situaciji vedno govoril brez dlüke na jeziku, enako tudi zdaj: »^ikon bo imel kratkoročen uänek. Enako je bilo leta 199$. ko smo v slovenski prostor uvc^ali kazenske točke. Stanje je bilo sprva boljše, a se je že po nekaj mesecih spet vrnilo na stare tirnice, podobno je bilo ob naslednji spremembi zakona. Samo s kaznimi razmišljanja ni mogoče spremeniti.« Klanjšek se strinja s tem, dn. visoke kazni najhujših kršiteljev ne bodo spremenile. ^Težko je nekoga. ki ima 10 let in več vozniško dovoljenje in divja po cesti, spremeniti s kaznimi. Takrat ko človek pride na cesto, takoj po usposabljanju. bi bilo treba namenjati tudi več časa tako imenovanim psihološkim trenutkom v prometu,« V Sloveniji deluje od lam Zavod Vama pot> v katerem so žrtve prometnih nesreči sorodniki, strokovnjaki, ki pričakujejo in od odgovornih zahtevajo, da zagotovijo varen, strpen in učinkovit cest-noprometni sistem. Predsednik zavoda Robert Štaba pravi, da ne gre za nov zakon» gre zgolj in le za popravek in zvišanje kazni. »Dolgoročno je treba v slovenskega voznika vcepiti kulturo in izobraževanje, čes^ samo dvig kazni nikakor ne bo prinesel.« Na boljšo prometno varnost bi morda vplivali tudi hitrejši sodni procesi zoper povzročitelje najhujših in tragičnih prometnih nesreč. Na sojenje je v teh primerih na primer treba čakati tudi do deset let. »Povezanost med delom policije, tožilstva in potem tudi sodstva je izredno pomembna. Če policisti dobro opravijo svoje delo, tožilci spišejo obtožnico na podlagi zanesljivih dokazov» imajo sodišča,zagotovo lažje delo. Izkušnje zadnjih let kažejo, da se na sodiščih, žal, vrsto let Čaka na odločitev. To negativno vpliva na žrtve in tudi na povzročitelja. Hitrejši postopki bi prinesli učinkovitost. Nemčija ima veliko nižje kazni (ki jih bo sicer povišala), ampak ima zato večjo in učinkovito izvršilno moč. Če bi bilo tako tudi pri nas, bi bile tudi nižje kazni popolnoma sprejemljive,« meni Štaba. SIMONA ŠOLINIČ Sojenje Šrotu preloženo Na Okrajnem sodidču v Celju oaj bi bila včeraj glavna obravnava proti celjskemu županu Bojanu Srotu, ki ga obtožnica bremeni zlorabe uradnega položaja pr) zaposlitvi direktorice (ri>čiii5ke uprave Tine Kramer. Srot jo je namreč zaposlil, čeprav naj ne bi izpolnjevala zahtevanih razpisnih pogojev. Obravrtavo so preklicali, saj je Šrotov zagovornik zahtevaj obravnavo izven celjskega sodnega okrožja, prav tako je zahteval izločitev sodnice ter predsednikov okrajnega in okrožnega sodišča. Obnovimo zgodbo - Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS je na osnovi ugotovitev računskega sodišča in opravljene revizije poslovanja občine Celje izdala sklep, da je bila zaposlitev Tine Kramer nezakonita. Zupan Mestne občine Celje je namreč )tmijd 2003 spremem! sistemizacijo v občinski upravi tako, da je črtal zahtevane delovne izkušnje kot pogoj za zasedbo delovnega mesta direktorice občinske uprave. Župan se je branil, da v času zaposlitve Kramerjeve še ni veljal nov zakon o javnih uslužbencih, je pa res, da sejepravzaradiuveljavitve tega zakona močno skrajšal prijavni rok za razpis za to delovno mesto. Zadevo je najprej obravnavala vdenjska enota okrožnega tožilstva Celje, kje bo po predlogu za prenos krajevne pristojnosti na drugo sodišče zdaj glavna obravnava, pa še ni znano. BS PORTRET TEDNA ANTE ŠIMUNDŽA ARENA PETROL Areno/ zHut^ouaUet^ KARIERA Zd odhodi vsako saboto BUDIMPEŠTA 24. • 25.5. (U naksj niKt) * PUTVICC 14.6., 12. 7.» BRION117.5.. 21.6.* DUNAJ 21.6. • BEOGRAD 14. • 15.6. UOODNO V MAJU: h(l Adriatic UMAG. 3 dni 74^40 EUR/os • TIRME SONČNI PARK VIVAT do ^.6.4iln6vno razvajsn^ 174.0DSUR/QS« ugodni dnevni pakstivMEOUUNUinPULI MBl/ l«[«Io,23.9..od33fl< • iKbt.HJVCiCfin QSCO. • • I«t4l9, 24.5.. od m( fiPir-.ui. bau 16.S., 17$€ 7 VmZUA.. 4. bi 114« KR ALL »«I a»Mj počRfna inStfAn**«. »4 4OM TASOS* CRSKA OALMACIM... 144« KV MOHS 8CAOi fOC od MM: STUOii KOSHS. HA. wzm IMU&^ ikK Kn. VASStUKI lAY^n Mcedsasc- APT. KTl COSMOS***. M.23. In 3 letalski prevoz, ali inclusive nastanitev v hotelu 5 zvezdic in alternativni program z astrologlnjama. Cena vključuje 2 Izleta. INFORMACIJE: www.dolores.si 041 519 265 Dolores, 041 404 935 Gordana ORGANIZATOR POTOVANJA Tu listi Sna agencija VARD« StaneiDva4. Calja telefon (03) 492-49-30, www.vard.si NOVI TEDNIK gPSPSÄBBÄlCEV 23 Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom» morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom» naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter kra- jem. od koder je doma. ODMEV Ravffiateljeva dolgoletna aamovolja Odgovarjam na članek no-vinarja Braneta Jeranka z gor-njim naslovom, objavljen 18. aprila v NT št. 31. Kot predsednik stranke LDS v Rogatcu se oglašam glede na zavajajoče in lažne informacije v omenjenem članku. V stranki ne razumemo, kako je mogoče, da se v vašem Časopisu ponovno tako očitno pristransko želi blatiti Viljema Prevolška, ravnatelja VIZ OŠ Rogatec, in to za vsako ceno, celo tako, da se javnosti podajajo neresnične informacije. Ne samo, da je iz v navedenem članku podanih informacij, ki jih nekdo želi ravno tako zapisane, mogoče razbrati, da sez njimi pač na vsak način želi očrniti g. Prevolška, je za podkrepitev tega široW javnosti kot resnica ponujena še laž. Poznavalci »zgodovine« do-gajanja v Rogatcu in ozadja vsega objavljenega lahko sklepajo, da je omenjeni članek očitno nadaljevanje tistega, ki je bil objavljen v vašem časopisu Že leta 2004 z naslovom Ravnatelj ske bilke ob Sotlj. To je bilo v času, ko so v občini Rogatec potekala intenzivna načrtovana dogajanja v bitki za namestitev »pravega« ravnatelja • torej pred takratno reelekcijo ravnatelja VIZ OŠ Rogatec. Morda bi namesto nadaljevanje bilo bolje reči, da gre za pogrevanje istih zadev iz tistega časa, ki danes sploh niso več aktualne, lahko pa nekomu služijo za podžiga-nje nestrpnosti tako, da jih uporabi za zavajanje, skupaj z lažmi, ker pač ne najde kaj opriiemljivejšega. Leta 2004 je V, Prevolšek bil predsednik naše stranke, kot ste takrat zapisali. Vendar pa istega podatka ne bi smeÜ prepisati in ga podati letos v tokratnem članku, saj sem že nekaj časa predsednik stranke jaz. Menimo, da gre predvsem za željo, Čim bolj škodovati ugledu Viljema Prevolška. z izgovorom o političnem delovanju v Soli. Ker se namreč približuje čas, ki se bo delovno mesto ravnatelja v VIZ OŠ Rogatec ponovno razpisalo, je bilo obuditev tovrstnih aktivnosti in nestrpnosti pričakovali. In nismo se zmotili. Kot kaže, fe nova letošnja »lutka« v občini že v krepko vodenih pripravah za ravnatelj evan je. S takšnim delovanjem se obenem želi zakriti ali potisnili v ozadje druge nepra- uredniStvo vilnosti in sporne morale oseb v Občini Rogatec, ki se že ves Čas pojavljajo kot akterji v zgodbi o boju za rav-nateljski stolček, v boju za ubogljivega in v »pravo?« smer delujočega ravnatelja. STJEPAN CRNOGAJ predsednik LDS Rogatec ZAHVALA Hvala za presenečenje NT&RC Bil je lep sončen ponedeljek, 14. aprila popoldne, ko so me na mojem domu v Vrt)-nem obiskali predstavniki hrr&RC. Pa niso bili sami. S sabo so pripeljali meni najljubši ansambel Šentjurski muzlkanije. To so fantje, ki jih najraje poslušam, vendar jih vživo še nisem videl igrati. Nad obiskom sem bil tako presenečen, da jih nisem mogel nič povprašali. Pa saj pri teh letih (junija bom dopolnil 88 let) mi menda ni za zameriti. Muzikantje so igrali in peli, podarili so mi tudi svojo zgoščenko- Urednica Novega tednika Tatjana Cvirn in urednica Radia Celje Simona Brglez pa sta me presenetili z darili. Zdaj, ko je vse to mimo, nu je le postalo jasno, zakaj se je vse to zgodilo. Zato posebna hvala novinarki Saški Teržan Ocvirk, ki je prisluhnila prošnji moje hčerke in zadnjo željo vakdji Vaše skrite želje uresničita NT in RC namenila ravno meni in jo speljala tako, kot je treba. Za nepozaben obisk se vsem Še enkrat najlepše zahvaljujem. Zdaj vas bom gledal in poslušal samo preko video posnetkov. ALOJZ DOBOVIŠEK. starejši Vrb no POHVALA Hiter odzhr in pomoč JKP Šentjur Vse prevečkrat v javnosti slišimo ali prebiramo graje in pritožbe nad različnimi, predvsem javnimi službami, Češ da ne poskrbijo dovolj za dobrobit občanov. Tokrat pa Želim izpostavili predvsem nasprotno ter se iskreno zahvaliti JKP Šentjur. Tik pred prvomajskimi prazniW smo namreč v stanovanjski hiši imeli težave s komunalo, ki jih sami nismo mogli odpraviti. Zato so nam prijazni uslužbenci JKP Šentjur pod vodstvom Srečka Sitarja hitro že isti dan priskočili na pomoč in popravili zadevo. Želim poudariti» da se tovrstna odziv \j) pomoč JKP Šentjur nista zgodila prvič. ampak so hitro posredovali tudi že v preteklosti, ko smo imeli težavez vodovodno napeljavo. JKP Šentjur je kot javno podjetje lahko lep zgled tudi drugim javnim ustanovam, saj mu je očitno mar tudi za posamezne občane in ne le javne napeljave, ki jih vzdržuje. SABINA UŽMAH Dole PREJELI 24. april - dan laboratorijskih živali Ker je že vsak izmed nas kdaj pa kdaj vzel zdravilo, če drugega ne, vsaj protibo-lečinsko tableto, je prav, da vsaj na ta dan sočustvujemo z laboratorijskimi živalmi. Poskusi na živalih so ena na-jokrutnejših oblik mučenja teh čutečih bitij. »Človek iz etičnih in moralnih razlogov nima pravice, da na živalih izvaja poskuse, ki povzročajo bolečino in poškodbe,« je dejal v nemškem parlamentu podpredsednik nemškega združenja proti zlorabi živali Hans Jürgen Weichen. Človek bi se prijel za glavo, kako psom umetno povzročijo bolečino tako. da si žival od trpljenja razgrize lastne Šape. Laserske žarke usmerjajo na očesa poskusnih živali toliko časa» da očesna tekočina zavre. Pse. mačke, kunce, budre trpinčijo z vrelo vodo, ognjem, električnimi šoki» kemikalijami da bi prišli do novih spoznanj. Da bi ugotovili stopnjo tol^ioč-nosti, živalim nasilno dovajajo v želodec, oči, pod kožo, na sluznice ... kemične snovi. Psom. mačkam, kuncem nasilno in do onemoglosti dovajajo močno koncentriran tobačni dim. Pri teh živalih potem ugotavljajo pa- NOVO! Bayer Scherlnq Pharma nudi 25 % popust pri uroloskem pregledu prvim 100 moškim v novi samoplačniški ambulanti za erekcijske motnje, VASACOR, d.o.o., Specialistična kardiološka ambulanta, ki se nahaja v Naravnem zdravilišču TopolŠica. Za naročanje se lahko obrnete na telefonsko številko: 03 896 31 33 in sicer vsak ponedeljek: 12.00-19.00 četrtek: 7.00-15.00 petek: 10.30-15.00 TTJ A q:msfm tološke spremembe zaradi Škodljivosti nikodna. Umetna led^ca, srčni pospeševalec, umetna pljuča, umetna srčna zaklopka, cepiva zoper otroško paralizo, tetanus, raztopine za infuzijsko hranjenje človeka - vse to in Še in še - so rezultati poskusov na živalih. Za koncem Procter & Gable v Veliki Britaniji izvaja poskuse na živalih poseben laboratorij Hazelton v Harrogatu. P&G proizvaja največ gospodinjska Čistilna sredstva, sredstva za osebno nego in kozmetiko. S proizvodi so že prodrli na kitajski trg. zato S! lahko predstavljamo porabo še večjega Števila poskusnih Živali. Sama se izogibam nakupu njihovih izdelkov, ki so med drugimi prašek Ariel, Camay, Lenor, Ma;< Factor... Civilne organizacije ani-malisiov so doslej dosegle že toliko^ da bo EU vsak čas prepovedala uporabo laboratorijskih živali za preizkušanje kozmetike- Če hočete tudi vi pomagati živalim, kupujte le tisto kozmetiko z oznako na embalaži: Nitestirano (preizkušeno) na živalih. Naved- ba, da je proizvod testiran dermatoioško. ne velja! Posebno opozorilo lastnikom mačk: ne razmnožujte prekomerno teh živali; poskrbite za kastracijo samcev in sterilizacijo samic. Prekomerno števiio živali roma v laboratorije. Prebrala sem izjavo raziskovalke prof. dr. Budihna V. Metke, ki v intervjuju odgovarja, da »domače mačke za poskuse dobivajo na vaseh«. Mačke dobijo od ljudi, ki se želijo ži-vdl znebiti. Pravi, da mačk ne plačujejo, pač pa le povrnejo za prevoz, če jih kdo pripelje. Lastnike, ki brezvestno dopuščajo nekontrolirano skotenje mačjih mladičev, brez dlake na jeziku smemo imenovati posredne mučite-Ije živali. LEA EVA MÜLLER Ljubljana Za enodnevne vinjete Na prometnega ministra Radovana Žerjava naslavljam vprašanje glede vinjet za avtoceste. Način, kot je zdaj zamišljen in sprejel, bo krivičen in diskriminatoren do voznikov, ki ne uporabljamo avtoceste veliko, ampak samo občasno. Za takšne uporabnike, ki uporabljajo avtoceste samo enkrat ali dvakrat ietno, bi morali v zakonu tudi predvideti pravično rešitev. Po mojem bi morali omogočiti enodnevne vinjete, ki bi lahko stale 2 evra, saj bodo tisti, ki se vozijo vsak dan po avtocesti, plačali Še manj kot O,IS evra na dan. Tako, kot so si na vladi za-misüli. pa Izgleda tako> da se lahko voziš veliko ali pa nič. To pa je že nesramno kratenje človekovih pravic, saj vsi Slovenci že celo življenje in še zdaj prispevamo za izgradnjo cest, avtocest in tudi obvoznic. Zdaj pa, kot kaže se Se po obvoznicah ne bomo smeii voziti brez nalepke oz. vinjete. Nas bodo kaznovali s tako kaznijo, kot da bi plačal registracijo za dve leti- Zato vas pozivam gospod minister, prisluhnile svojemu srcu in razumu in nam omogočite enodnevne vinjete. MARTIN UNETIČ. Šentjur i. C I C 1 CJJ) v prvi in tretji težavnostni stopnji od 16« do 18. maja v Kulturnem centru Laško 26 godb in preko 1500 glasbenikov iz vse Slovenijel Vstop je prost! Medijski pokrovitelj: Novi tednik In Radio Celje scelje «14it uftj n* i Občina LaSko st-tK tiimwDuao LA$KA PIHAINA GODBA SIKD 1862 24 7KI GA BERETE NOVI TEDNIK TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 10. maj 5.00 ZaCetek jutranjega prhama, 5.30 NZ melodija tedna. 6.00 Poročijo OKC. 6.05 Avsenikova melodija (edna. 6.15 Časoptov, 6.20 Afbrizem, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika R^lo, d.OO Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni □lozaik, 1U5 Maratoo glasbenih žeJ|a, 12.00 Novic«, 13.00 Rttmi, 14.00 Regijske novica 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 1620 V 33. krogu 1. SNL se bosta na štadionu Da Bonifiki pomerila Koper io MIK CM Celje. Nogometno tekmo, ki se bo začela ob 16.00« bo za vas na Radiu Celje spremljal Dean Šuster, 17.00 lütmika, 17.45 Jack pot, 18.00 lestvica • 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice» 19.15 Zabavni program z Andrejo in Robljem, 24.00 SNOP (KoroSki radio) NEDELJA, 11. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC. 6.05 Avsenikova melodija tedna. 6.15 Ca-sopiov, 6.20 Aforizem» 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaS!o, S.OO Poročila, 8.45 Jack pot. 9.15 Luč sveti v temi. 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom * Mitja OcWrk, predsednik Celjske foUUoroe skupine, ki je prejela srebrni celjski grb. 11.00 Kulturni mozaik, il.05 Domačih 5. 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele. 13.00 Čestitke in pozdravi, Po čestitkah - Nedeljski glasbi veter z Magdo Oc-virk, 19.00 Poglejte v zv^de z Gordano in Dolores - kaj zvezde napovedujejo Maieji Jazbec, 20.00 Katrca s Klavdi-jo Winder. 24.00 SNOP (Radio Sora) PONEDELJEK, 12. maj 5.00 Začetek jutranjega programa. 5.30 NZ melodija tedna. 6.00 Poročilo OKC. 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov» 6.20 Aforizem. 6.45 H(»wkop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila. 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack- predstaviiev skladb. 10.00 Novice» 10.15 Ponedeljkprekloplm< in spremenim glas v radijskega. T^oj, ko sedem pred mikrofon. Dru^če me oamreč vleče malo v savinjski naglas, včasih celo, ko klepetamo s poslušalci.« se nasmeje Saška. Še najbolj so ji pri srcu petkovi popoldnevi, ko vsakih 14 dni pripravi oddajo, v kateri se pogovarja z zakonskim in družinskim terapevtom Dragom Jerebicem. Teme so vsakdanje in vsa-komtir pisane na kožo. »Zdi se mi. da se znam dobro vživeti v vlogo poslušalca In povprašati tisto, kar bi želeli vprašati sami»« pravi Saška. Tudi sicer boste v programu Radia Celje lahko slišali njen glas, saj včasih pripravi tudi kakšno oddajo ali se v živo javlja z različnih prireditev. »Rada tudi sama kaj doma zmontiram, to delo imam res rada in mi je velik izziv,« še pojasni Saška, ki se rada zabava, je pa ruAlYA (2} 3. KCMJZVIM-ORU^MmfMf%S«(OV (2| 4. NAJVDUO-PUPPCTZFUIT. TOMM. (4} a ŽMM8RBNAVD0I.-LC£ (7| a MPOPOLNEGA-MAKEUPŽ (1) 7 ŠEENLS>DANVSU»mil-ROa( PARTYZAWfMl GOJMRIEŠUAK-GOIC <3) 8. PRSEF9ME-6UY9 (5) 9. KAPOOOL-ePAOCČUKlff <3) 10. MOJ CAjr-FLAME PREDUNäA ZA TUJO LESTVICO: mXfiaH • JANETfEAT. BUSTA IQmttS.ClARA6FABOÜ)US VnUnfli-QXDPlAY PREDLOGA ZA DOMAČO L&IVICQ: PRVAPOMOČ-BfVATDRS töaiN KAJN-VIADOKRESUN& SCVBUajURM Mst^ Marito, Pristava Dobm« (Nvtb Stopinfek. Pohofdu 6. Celje Nagrajence dvignete kesete. Id jo podarja ZKP fTTVS, na oglasnetn oddelku Radtd Celje. iMko 20 vroäh lahko poshiSetBV^jDbotD ob laurl VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2007 CCUStOHSplus I Pl^MPESEM-MODALlAM (4) 1 TBI-ANS.8flANErAKLAVŽMUA(2) 3. äUJÖCAGORI-ISKFHX (f) 4. SESmiSVA-POlKAPUNCE (6) 5. nJTAKMLSISEMOJEGASRCA-VESaiSVATJE {3) PREDLOG ZA LESTVICO: KR£SWA-ANS.PB^NJAX SLOVENSKIH S plus X HVAUZAUUBEZBi-ANamAZBri (51 2. IZOÖVOä-TAFARAVlHS (4) 3. NAVAŠKlVISOJa-ORION <2) 4. TWAJ6S£N2Qn-ANS..CRNEJAK01ARJA (3) a OJTAMAZURKA-^^ (1) PREO^ ZA LESTVICO: GOSPODAR ŽMJENJA-SICEH Nagrajeoci: MmkaDyttf,h«KalBti.Vo^ Matsi Sen^ Vinsb 9(m 10. Dobrna NacninadH^fiia re^ado na Q0s»em oddelcuRsfaCe^. iMtvw) Celj^ 5 lahko poslusate vsak ponedtijek ob 22.1S uri. testvico Slovanskih Spe ob2115 uri. Za pradtoge 2 obeti tostvie lahko tfak^ na dopisnka apriloienm kuponSun. Po^Pe jo na naskjv: N(ni todnik. Prelaniova 19. 3000Co^e. NOVI TEDNIK pSÄSVETI Pomladno-poletni balončki Čeprav je pomladni me-sec, maj že diSi po poletju In željah, da bi pobegnUi stran od vsakdanjih obveznosti, ki znajo kreativno dušo slej kot prej dolgočasili. Kam? Če še ne na počitnice. pa v modne objeme, ki šepetajo neke nostaigične zgodbe. Z vonjem po sivki, ki v omarah Še ve^o najbolj efektno straši molje, nas pa navdaja z romantično dišečimi vzdušji. Saj ne bom nič novega odkrila, Če zapišem, da so !u-di letos po modnih stezah za- Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNJK korakale med drugimi silhuetami tudi - okrogle hruške. jabolka in slive ... Balo-naste oziroma jajčaste linije oblačil so bile sicer prisotne že lani, vendar smo jih, tako koc vsako novost, v glavnem gledali z zadržane razdalje. Letošnje poletje pa bodo tile prikupni balončki prišli še bližje. Sicer pa jim sploh ne moremo reči novost ali celo norost, saj smo jih veselo nosile že v osemdesetih. Če se jih spominjate, kajpada. Da ne bomo vedno razpredali le o tuje zvenečih modnih oblikovalskih imenih, še nekaj čisto svežih utrinkov - iz domačih logov. Pred dnevi se je namreč slovenski oblikovalski podmladek predstavil na zaključni modni reviji ljubljanske srednje Šole za oblikovanje in fotografijo. Dijaki zaključnega letnika modnega oblikovanja so pod vodstvom mentoric Alenke Podlogar in Mojce Rus predstavili svoje modne vizije, vezane na Človeško preteklost in prihodnost. V sedanjost so ujeli poletne utrinke iz globin mor- ja, eksoiike Indije, atraktivnost Grčije, imaginarnost pravljičnega, otroške razigranosti ... In ker ni otroške zabave brez balonov, je bilo v njihove kolekcije vključenih kar nekaj oblačil v linijah balonov. Enkrat kot razigrani patchworki, drugič so pike ujete v gube na obleki, tretjič so baloni ustvarjeni z umetelnimi draperi-jami, četrtič se balo na ste hlačke duhovito spogledujejo z oblačili vitezov v španski renesansi... Vsekakor ljubka, mladostna moda, ki pa jo z malce korekcijami U^ko obleče tudi ne ravno rosno mlada ženska. Le vitkost zahteval Zato kritičen pogled v ogledalo, da ne bi kdo zlobno pripomnil kaj v smislu balona v balonu ... Foto: STANE JERKO ^ogodbeni partner ATKA-FIN 6.O.O., Stanetova ulica 5, Celje telefon: 03 4901805 za jutri Naložbeni načrt "" * DmžinafJjL Pokojnina Ndlo^>eni načrt J Pogodbeni partner ATKA-FiN d.o.o., Stanetova vika 5. Celje telefon:03 49018 05 Ek^kluzlvno v ISi KD Finančna točka * TEDENSKA ASTROLOŠKA ^ NAPOVED ^«WtfpW II »IHH«. iHil!. Pelek, maj: Luna bo v odličnem sekstilu z Venero in 8 Soncem, kar prinaia veliko zadovoljstva na vseh področjih. Vodna in zemeljska znamenja so v odlični pozi-ciji, da brez pretiranega napora naredijo kaj več, uspešnejše in boljše kot sicer. Izkoristite dan za srečanja, nakupe, pogovore in sodelovanje z drugimi, dobro se bo izteklo. Jupiter menja položaj in iz direktnega gibanja prestopi v retrogradno. V tem položaju ostaja vse do 9. septembra. Dober čas za revizijo stališč, ki bodo jeseni spet zelo aktualna. V vmesnem obdobju se vam bo morda kaj odvijalo počasneje, a je tudi to za nekaj prav. Zdo pomemben dogodek je rudi prestop Niarsa iz Raka, v katerem je bil kar Šest mesecev, v Leva. To prinaSa vse do 1. julija zelo močno, ognjeno in lempera-menrno energijo. Z veliko več notranje moči in prepričanosti vase ter z dobro organiza-ci|o se boste lotevali svojih projektov. Sobota. 10. maj: Do 15. ure je Luna še v Raku in ponoči tudi v napetem položaju z Jupitrom. Pazljivo! Poudarjena bo čustvenost Ln hkrati nagnjenost k pretira-vanju vseh vrst, možjia je tudi odsotnost moralnih vrlin. Bistveno boljša energija bo popoldne, ko Luna prestopi v Leva in se tako sreča z Marsom, ki potuje po tem znamenju. Topline, energičnost iftvelikopoteznosti vsekakor ne bo primanjkovalo, V vse, kar boste počeli, boste vnesli veliko strasti! Nedelja, 11. maj: Prijeten in pester dan, ki je lahko zelo zanimiv. Poskrbite za dobro družbo, opravite kakSno krajšo pot, saj bo Merkur čudovito položen in obeta zanimivo druženje in dobre pogovore. Kljub temu ohranite mejo in ne bodite prezahtevni. Če boste imeU kontrolo In boste zadovoljni z majhnim, boste od dneva dobili več, kot pričakujete. Ponedeljek, 12. maj: Prvi lunin krajec, tokrat v Levu. nastopi malo pred 6. uro. Ta položaj narekuje več prilagajanja okoliščinam in ljudem v bližini. Sekstil Sonca z Uranom lahko prinese kak zanimivpreobrat, spremembo, novost - raziščite, kaj to za vas predstavlja. Kerje Sonce zvečer v dobrem položaju z Jupitrom, boste lahko marsikaj obrnili sebi v prid. Dan j e dober za urejanje uradnih, pravnih zadev, zelo pou-darjen je tudi vpliv tujine. Zvečer Luna vstopa v Devico in bo pozno ponoči v lepem trigonu s Plutonom. Čutili boste več notranje moči, poglobite se vase in Črpajte iz lastnega vodnjaka modrosti. Torek, 13. maj: Kmalu po polnoči bo Luna, ki potuje po Devici» na isti stopinji s Saturnom. Medsebojni objem obeh, konjukcija, vas bo zresnil, naredil preudarne in odgovornejše. Dober dan za delo, saj bodo obveznosti in dolžnosti na prvem mestu. Ker boste Čustveno nekoliko distanciram, lahko v odnosih zaveje hlad, a boste imeli tudi za takšno stanje razlago, saj boste izredno racionalni. Sreda. 14. maj: Prisotni so zelo nasprotujoči se vplivi planetov, ki se bodo izmenjavali. Medsebojni položaji Lune, Venere, Sonca In Jupitra so najbolj naklonjeni Bikom, Devicam in Kozorogom, a bodo tudi ostali lahko popoldne in zvečer kaj koristno opravili ali se dobro sporazumeli. Luna v opoziciji z Uranom in Sonce v kvadratu z Neptunom sta položaja, zaradi katerih svetujemo večjo prilagodljivost in zelo realno oce-no situacij, da vam bo dan minil čimmanj stresno. Čelrlek, 15. maj: Zjutraj preide Luna v Tehtnico, tvori tudi pozitiven as pekt z Marsom. Misli bodo usklajene z razumom, delovanje bo prodorno in sposobni l^ste nadgraditi odnose. Najbolj bodo blestela zračna znamenja. Obdarjeni boste z veliko ener-gije in navdihom, ki bo napolnjeval prostor okoli vas. Primemo je, da več časa namenite odnosom, Še posebno ugodno je za razreševanje zapleterdh ljubezenskih razmerij. Moč besede bo imela izredno veliko veljavo, zato je primemo, da sklenete dogovore, odprete teme, ki so problematične iz preteklega obdobja. Astrologinji CORDANA in DOLORES ASTROLOGINJA GORDANA gsm 041 404 935 090142443 napovedi, terapije, regresije astrologinja .gordana@siol. net www.gordana.si ASTROLOGINJA DOLORES 0904361 090142627 9Sm:041S1926S napovedi, primeqalna analiza dstrologlnja@dok>r68.$j vnvw.dotores.si Z NOIHHO tš^^KiZbpPO Uv Kjuileppo Ce^e^ 26 ZA ÄVTOMOBILISTE NOVI TEDNIK gre na vodik Iskanje avtomobilske prihodnosti gre v različne sme-ri«zato)eekspeniiientirajija veliko. Nemški BMW je slovenski javnosti predstavil se-rijo 7 z oznako liydrogen. Vozilo med drugim poganja tudi vodik, kar pa povzroča vrsto zapletov, pn čemer je pomanjkanje ustrezne infrastrukture (beri: črpalk) vsaj omembe vredno. Hydrogen 7 ima sicer vgrajen 12-valjni bencinski motor, ki pa, kot že zapisano, laiiko uporablja bodisi bencin bodisi vodik. Ta je spravljen v posebnem rezervoarju (pri temperaturi minus 253 stopinj Celzija), ki je na-meSčen v pnljažniku in ö je zato volumensko skromen. Kot pravijo pri BMW, zmore hydrogen 7 z enim polnjenjem bencinskega rezervoarja in lanka za vodik prevoziti približno 700 kilometrov (500 kilometrov z bencinom, 200 z vodikom), Prednost uporabe vodika so seveda ničelne emisije C02, obstajajo pa se- veda druge emisije škodljivih plinov (denimo dušikovih oksidov). Če bi računali ceno vožnje z vodikom, bi bila ta vsaj uikrat višja kot cene prevoženega kilometra z bencinom. Pa tudi sicer je razvoj tega vozila stal izjemno veliko. Pri BMW pravijo, da imajo ta hip v Nemčiji pet črpalk z vodikom, prva v Sloveniji raj bi se pojavila prihodnje leto. Vsekakor je jasno, da je do uporabe vozila na vodik Še zelo daleč. BMW hydrogen 7 MMKCISCMS MIten m. MMNTMR MMAftjm tf tM/m^anu n oo. šmimlkoi/bi» ož io VCIIKA IZBIRA PNCVMATIK PO UGODNIH CCNAH Renault koleos Končna verzija koleosa Koleos je pri Renaultu, ki mu lani na številnih trgih ni šlo najbolje, uvrščen med t.i. crossoverje. vendar bi lahko rekli, da se bo vozil v razredu športnih terencev (SUV). Renault koleos je bil prvič na o^ed na pariškem avtomobilskem salonu pred dvema letoma, končno izvedenko pa bodo pokazali v bližnji Ženevi. Zanimivo je, da bo koleos, ki bo na voljo z dokaj široko paleto različnih motorjev, nastajal v Samsungovi tovarni v južnokorejskem Busanu. Renauh-Nissan gre v Indijo Indija postaja ob Kitajski vedno bol) zanimiv in pomemben avtomobilski ti^. Zdi se mdi, da Indija celo prednjači. saj je tehnološko bolj razvita. Kakorkoli že, pred dnevi je Renault-Nissan potrdil lani podpisano namero o gradnji tovarni ne podkontinentu. Kol so sporočili, bodo v skupni proj^ vložili 1,1 milijarde dolarjev. Ntso sporočili, kateri avtomobil naj bi nastajal v tej tovarni» ve pa se, da naj bi v letu dni tam nare^ do 400 dsoč V023l. Po f iatu 500 sedaj 500 abarth Fiat 500 se je šele dobro začel voziti po slovenskih ce-stah (kar je skoraj nerazumljiva zamuda), tovarna Abarth> ki je nekakšen uradni predelovalec (tuner) Fiatovih avtomobilov» pa je že naredila dirkaško izvedenko. Abarth 500 se bo od običajnih izvedenk liata 500 opazno razlikoval, saj bo imel ni^e težišče, večja kolesa oziroma pla-ušča, predvsem pa bo pogon opazno drugačen. Za to bo sk^ 1,4-Utr5ki turbo bencinski motor, ki bo razvijal dobrih 135 ICM. O ceni ta bip Še nič, tudi ne o tem, ali bo avto namenjen zgolj dirkam ali pa bodo ponudili tudi »civilno« izvedenko, Renault solastnik AvtoVAZ Francoski Renault je potrdil, da je za 1,1 milijarde dolarjev kupil 25 odstotkov ruske avtomobilske tovarne AvtoVAZ. To je ena največjih trancoskih investicij v Rusiji. AvtoVAZ je med drugim znan po ladcih, ki so bile nekdaj dokaj pogoste tudi na slovenskih cestah. Vsekakor je omenjeni posel dokaz, da postaja rus^ avtomobilski trg vse pomembnejši, saj računajo, da naj bi se vsako leto prodaja povečala za približno 10 odstotkov- radiocelje 'f^ H.I 9S.9 100.3 90.6 MHz Abarth S 00 RILOZNOS A PODROČJU REŠEVANJA SKOD VZAVAROVALNICI TRIGLAV, D. D. Zaposlimo: SAMOSTOJNEGA STROKOVNEGA DELAVCA ZA TEHNIČNE ŠKODE (m/ž) Pričakujemo: u n i ve rz itet no, vi sokošol sko aH višješolsko lzobra2bo gradbene smeri ■ dve teti delovnih izkušenj • poznavanje ustreznih programskih orodij • komunikativnost in organizacijske sposobnosti Omogočamo: samostojno in dinamično delo na področju reševanja premoženjskih škod ■ možnost strokovnega usposabljanja ■ prijetno, urejeno in ustvarjalno delovno okolje »stimulativno piačilo Delovno razmerje z izbranim kandidatom bomo sklenili za nedoločen Čas, s polnim delovnim časom in šestmesečnim poskusnim delom. Kandidate bomo o izbfri pisno obvestili v osmih dneh po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi z izbranim kandidatom. Ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: ZAVAROVALNICA TRIGLAV« d.d. Območna €N0TA Cclje, Mariborska cesta 1,3000 Ceue. triglav uvairovuniu »a NOVI TEDNIK IMALI OGLASI - INFORMACIJE 27 ©wDtednik omreMlto nopoMkom Novoga tecMkaf NaroCnfld NCFveoa tednika bost« lahko naročnBlre ugodnosti - 4 male oglase v Novem t^t^^u cid': t^eülniestmipM blcortetlll UcUuCno s svoito naročnlS^ naročnBIco potoftnico odroma i os^nlm dokumentom naročnilca Novega tednRca. NeizIroHUeM uoodnosti m ne prenesejo v naslodnie lefef riviOTORNA VOZILA PRODAM ^RIK0l£SMIKsuuki250@bofžBntor»mkVilijil!ll!< Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ime in prinak: Kiaj: Datum rojstua: Ulica: ___ KepreMicno naročam Novi tednik u najmanj 6 mesecev podpis: NT&RC io.o. bo podotke aponbljul smo za potrebe sluibe Novega tednika CELI i • Mio, someslojno družinsko hüo, tokoj vsel|ivo, no {udo^ lokoiiji prodam. Ceno po ogledu. Telefon 041 201^ 657. 2311 VIKEND no l^i, sončni legi, z monjSpn nnogradom, ugodno prodom. Ceno po dogovor\f. Klin^ po un natelebnsko številko 031 465-505 oli 041 56C^561. 2350 NEmMIČNINE TiLD3 Mfil-OOe CMi www. pgpOTEKARNI ■Nr^diUjM UPO^AMOVSEIAŠE PfllHOOKE. POPIAČAID BLOKADE. WfiiK. DU28E. iftiBäE. OANčMt ikimrnf&m BAV^E Sn&UNE >H Wm OBVEZim TiWvQW HH,6SHUt 10192, ffl i»» MMut^SM wa lu. ZlfiHti 21. Mr V OKOÜCI Šentjurja kupim slor^šo hSo z nekaj zemlje. Tetefon 041 572-523. 2i8e ODDAM POSLOVNI prosforevcenlruCetjo^priUizno 75 m^ v prilliqu, oddom. Telefon 041 672-355. 1957 V LESl(NiM pri Xoz|eni oddom v nojem enodndin^o biso, zo doF^ čos. Telefon 031 603-782 . 2300 Hl^ na deželi oddam v nojem. Telefon 03) 4B4-253. 2376 PRODAM GARA20 v Celju, dobro lokodjo, prodom. Telefon 031 749-811. 2ce6 PRODAM DVOSOBNO stonovonje v Vojkovi ulici prodam. Telefon 041611-205, po 17. uri. 1909 NA Muzejskem trgu v Cetju prodomo n»>' doptirono pritlimo stonovanje, v izrnefi 116,43 m^ Možnost preuredhve v 2 stcnovcnjL Ceno 150.000,00 EUR. Ne-premicninovlostinepremiinlAskedn;!-be. Informoaie po telefonu 051 370-666, wvra.moksimililan.si, Maksimili-ion d.o.o., Ljubljonsko c. 5, C^. n mu ftonoM^ ttšrm »eic# Q3l342]ieh031360{l72 PROM^ZNEPflEMfČhlNAMr NAKUP, PRODAJA, NAJEM. CENITVE POLZELA. Bn|« hiU s ponolfiim obp»);tomv pnadhu, na pitcsll cu. 1400 n', dobfo dosU^e. «n« cu. 87.000 EUR. ŠSffT^UR-PrifnoS. novi n«nji0 smowi^ skft hOa K* 1 Umn vsliliosli 80 m'. Ii m v$e1>ma. (tvctlai ec«. 4&0 rt', sdbbiihvflrait- nih in imilto . na l^iii mirnJ in unitii immMB OO (TVOII Ä& Oram^r*' vn4no 09led9. cm 000 EUR PDlZElA - e*iiui, Qtadbena (ufute v^lfi»-aii 700 rn' primerno u indivedualno sxwt-v^Ajsko Qradnro, na voljo «se pc^dnosti meit* ne fAfrasirukun it> BtPriM, luolnUjilftvur-lMiiihsradilEih, vtMUin »lalnnltavn^Mtsmln blibfri. cena OD EUR/n*. Ce fitoilajslt flli hupu|ale nspttmiinine, vam ureJime vse pnirebno i» varen in mkonii prenos {»trunske pravic« NA Sovinjskem nobre^u v Celju prodamo ne^dčpHrono ^tonevonje v 2. nadstropju, v izmeri 121,95 tn^ z balkonom in kletjo, moinosT preureditve v 2 ^tono-vonp, pogled no celjski stori grad in mestni par, cena 160.000,00 EUR. Ne-premitninc vlosti nepremiminske dad-be. Inlormoclje po lelefonu 051 370-666, vMvr.moksimilijon.^, Moksimili-jon d.o.o., Ljubljonsko c. 5, Celje, n GOTOVINSKA POSOJtU IN ODKUPI POSOJIL 00 3^0 SUR. Do 36 meHoev i» osnovi OD, pokojnine in vašega vozila PE CEUE, U1. XtV. dhiutje 1«, osmsTooo PE MURSKA SOBOTA, Starwte Roinund 1S.02/S2130 00 PE MAflIBOfi, Pjrtiunsha S-S, 02/2341000 PC Slov«iij fif »dec. Ronkftva r, 02/M12000 BONAFIN.d^o., SloveatU 27.1000 IjuWJand NUMERO UNO DOlOinUVSfUPOHIU, TUDIZlOOLOaiČUjiUNKOJnCt DO 50 % obremenitve, stare obveznosti niso ovira. Krediti na o&novi vozila in leasing!. Možnost odploČilo na položnice. Pridemo tudi no dom. nl>*,aeb0 uno rob*'t kuk«w«« • o., b»1 Maribo' tel.: 02/252.48.26, 041 /750-560 TRISOBNO stonovonje, Otok, pritliqe, kompletno odoptirono In vrfiun^o, moderno opremljeno, 74,65 m^ prodom. Ceno 149.000 EUR. Telefon 040 573499. 2243 GUE-Otok, bližina bdnHnke, lepo Idcoö-jo, prodom dvosobno stanovanje, 7/A, bolkon. urajeno, vseljrvo takoj. Telefon 041515447. 2112 PODSTREŠNO stonovonje (monsordo), ceo 100 m', nedi^auKonO; 13 km oddaljeno od centra Celjo, osfoH do hw, lepo \okaäfi. pogled na Celje, prodomo, Telefon 051630-607. 2?7I CEUE, Pod llpomf, prodomo stonovonje, 45 m^ Ceno 75.000 ßlR. Telefon 040 563-986. 2326 COJE, ob mestnem por^u prodom dvoinpolsobno stonovonje, 57 m^ s temso in goro». Ceno 78.000 EUR. Telefon 041 391-284. 2367 CQJL Prodamo na novo opremljeno gorso* njero s posebnimi ločenimi sklodisino poslovnimi prostori v pritlitju indMduat-nesionovoniske hiu {16 m') in bivolni-mi prostori v 2. nodstropju (22 m^), prenovljeno 2Q06, zo 38.000 01 R. Telefon 041 7QB-198. Svetovonje, Ivon An-dr^ l^bovoc, i p., Goria pri Smortnem 57 C, Celje; http://syelovanje.90j' bo. net. n CEUE. Prodomo dvosobno stonovonje v Olco^or jevi uHci, v 2. nadstropju stono-von'jskego bbko z dvigalom, 48,70 m', zgrajeno !982, prenovljeno 2003, zo 73.500EUR.TelBfon041 708-198.Sve-tovonje, Ivon Andrej Krbovoc, s. p.. Gorico pri Smortnem 57 c, Celje; ht^*// svetov0nje.goibo.net. ' n CEUL Prodomo dvoinpolsobno sianovon'te v Okrogcrjevi ulici, v 6. nodstropju sto* novonjskego bloka z dvtgolom, 72,19 m^ zgrojeno 1980, prenovljeno ^995, za 89.880 EUR. Telefon (M) 708-198. Svetovonje, Ivon Andrej Krbovoc, s. p., Goriro pri Smorinem 57 {, Celje; http// svetQvanje.gcjba.net. n KUPIM V CELJU kupim eno ofi dvosobno stonovonje 70 goto^no, brez posrednike. VsejÜbise do 20.8.2008. Nudim pošteno pločlio. Telefon 041 601-555. 2362 ODDAM 8UNGAL0V v Puli, plažo oddaljena 150 m, ^ ugodno oddom. Telefon 041 498-046. 2263 OPREMLJENO stonovanje no Hudinji, 47 ^ m^,oddamvnojem.Te^fon031 551-649. 2347 APARIMA v starem jedni Izole, 150 m od morjo, zo 2 odrosio 2 otroko, oddom zo 45 EUR/don. Telefon 031 370486. 28 SI - INFORMACIJE NOVI TEDNIK lUm SAMSKI hint isc» sJuiovanie aH sotri« v oko&d obctne ^rje pn Je&ih. Telefon 0512)a-73&. a2dd DIATONICNO honnoniko Honnef, dogreje-no,(fb,31 trn,Sbos.slorej» izvedbe, koviuk. s kovčkom, v odličnem stanju. vio gliKno, prodom lo 330 EUR in monj» klavir^ hormofl&o Hohn», 32 bos, ^rejki, v odttmem stQn|u, br«2 kov6(o, pfodom zo 220 ailtTelefon04157i.1i3. 2340 mm PRODAM PBODAM KVAUrmO. tnolo robljeno posteljo Meblo, dinwnzife 120*200 cm, prodom. Telo> fon 5728-542. 2272 POMIVALMI stre« Corenis, star h let. pro-(}am.TeleFon03i 616-154. 2303 POMIVAUII slroi Zanussi vgredni. 45 cm, pmiom za 60 HJR H7 hfodllnik Gorenje, volumen 1701, vgrodni. prodom zo 40 EUR.Telelon041599-106. 2295 ^imiK vzitfoni, zo centralno burjovo • drvo, 120*60. prodom. Telefon (03) 5739-270. 2314 Wmm. ifwillnik. pniltu strol M kulilnjo, moo, iitk, trosed, kov^ fotelt predsoboo omoro, Hd., prodom. Telefon 051424-303. 2349 ZAMRZOVALNO omoreprodom Z6100 EUR in spalnico, del dnevne sobe in dele bhmje, pnMjom po ombotični csni.Tele-fon04l 219-656. Ž74 DNEWI rsgol ugodno prodom. Telefon 041 071-244. Ž77 VRTItf nnu tn klopi z naslonom, mosivne, pr^ffl. Telefon 5771-699. 2337 POHIŠTVO - bhinfo, dnevna sobo, h\M ni, lelwizOTji, oljne peo, KupperžiRch, sedežne, oiroiko sobo, jogljl, prodom. Telefon 040 069-481 2368 PURANE, zo tudoljnjo rejo, prodom. Tete-bn (03) 5773-744. p VH pnSbv, 30 do 120 kg, možen ažol oti dostova, prodom. Telefon 041 263427. ei7 KESNHI, grahoste, oite, ijove, ncAup d«e> tih • petelin ^pločno. in bele pito nce, prodoiomo. Winter, Lopoio 55, Celte, I^on (03) 54724)70,04176}{00. 1109 PRASiÖ, od 30 do T30 kg. hranjene 2 donwo hrano, ugodno prodamo. Možen zokol pri prodajo Ini ler očiščeni odojki. Možno domove m dom. Telefon 031 311-476. NESNICE, vfM, gnihoste, {me, tik pred nesnosljo, prodom. Orezploöw doston M dom. Vzrejo nesnic Tiboci, t^efon (02)502-1401. p TEICO, br^o O mesecev, prodam. T^on (03)5461-066. 2106 PliČANCE brc^lerfe u naikiliflio reie ali nkol, prnlsjamo vsokilan nnen neite-Ii«. Flšor, Tabor 4S,Ielefi»i 04) 619-372- Ž69 TEUÖlOsinwMlko, ISSlig.pnKlvn.TBl»^ fm0316li-154. 2303 OSUÖtt, mkidtgo, pmfam. Tdefon 031 660-743, 2316 Plinarniška ul. 4, 3000 Celje Tel.: 03/ 490 47 70 Fax: 03/ 490 47 71 GSM: 051 626 793 Vse za OGREVANJE VODOVOD. KESNIQ rjave, grohoste in cme ter bele pimnce 20 zakol, prodajomo. Hokop 10 zlvoli - petelin brezplačno. Kmetijo Wint», Upoto 55, Celje. Telefon (03) 5472-070. 2X4 TMO »mentolko. težko ua 300 kg, pro' dQm.Teleh]n051237-673. 2di7 8REJ0 telko simentciko prodom. Telefon (03)57994)77. 29ie SIKCAstmentako, slarego dve leti, tezkego 500 kg, prodam zo 600 EUR in bikca, le^o 90 kg, zo 350 EU IL Telefon 041 946-759 cli 0419M28. žjs MiADO brejo krovo, v 9. mesecu, prodamo^ menjomzo jokrvo kruvo ali bika. Telefon 5413019oti041 357m 2346 KRAVO simenfolko, store 5 iet, brejo 4 mesece, prodom. Tdiefon 040972-410. 2343 UKCA simentaka h limuzin, \m 160 kg, in mole puj^e, prodam. Telefon 5702-634 oli 041 023-925. 272 TEUAO, lepo, smenlalko. stcro 3 mesen, primemo zo nodaljnio rejo, prodom. Telefon (03) 5029-179 oli 041 222-375. 2338 MiAOO kfovo, prozno, po pe zo drvo. Aplen< Arrlon. ip., Pt^Drje 29 0. Telefon 5415-D11ali041531-976. 2322 STRESNO kritino od(kim in prodam zunanjo vrato jti robtjeno pohištvo. Tetefon 571&^4. 2360 PREMOG z dostovo, zeki u^tio. Telefon 041279-187. PrevDzngtvo\1odimir Per-nek, ip. Sedlesok 91, PodMiniL n (kEM poflMX pri vorsivu na dotiHi, za 1 leto storego otroka. Telefon 041 223-938. Ž73 5 Suanic - 2 deklici, Klavdija SEREC iz Celja - deklico, Alma SALKIČ iz Celja - deklico. 1. 5.: Katja BREČKO sTe-harja - dečlU, Karmen VOR-ŠlC iz Celja - dečka, Marjet-ka GAJŠEK iz Šentjurja - dečka, Tanja GRIL LESKOVŠEK iz Lesičnega - deklico, Ne-venka PJNTAR iz Velenja - deklico, Sabina ŽAVSKI iz Gorice pri Slivnici - deklico. 2.5.:VesnaNOVAKizŽal-ca • dečka, Dragica FORŠT-NER iz Nazarfa - deklico, Simona GRAČNER iz Šoštanja • dekJico, Anita ŠPES iz Šentjurja - deklico, Mojca JAN-ŽOVNIK iz Šmartnega ob Paki - dečka. Monika OSET iz Pe-trovč - deklico. 3.5.: Nataša ZOBEC iz Polj-čan - dečka, Irenca GOTER iz Laškega • deklico, Anita ŽUČKO iz Buč - deklico, Eva FETERIKOVA iz Šentjurja -deklico, Marija FEDRAN iz Rečice ob Savinji - deklico. Sonja FLOREANl iz Loč • dečka, Mihaela NIKOUČ iz Žalca - dečka, Vlasu HER-COG iz Radeč - dečka, Monika KRAJNC ŠTIH iz Velenja - dečka. 4.5.: Vesna ŠTUKEU s Polzele - deklico, Elda KOVAČE-VIČ iz Velenja - deklico. 5. S.: Avrelija GOJKOVIČ KUMPERGER iz Štor - dečka. Mateja CRMEU SVECaK iz Celja - dečka, Katarina MAGAJNE iz Žalca - deklico, Urška KUŽNER iz Celja -dečka, Anna SHVRTSA iz Pe-trovč - dečka. 6.5.: Elvira KALKAN \z Celja - deklico, Mojca Karin REHAR iz Celja - deklico, Bojana ZUPANC iz Šentjurja -deklico, Sabina LENOŠEK iz Braslovč - dečka, Danica CENTRIH iz Šentruperta - de-klico. Velenje Poročili so se: Rajko BOŽIČ iz Velenja in Jolanda ŽIBRET iz Velenja. Sašo PLAZNIK iz Velenja in Mojca KAJZER iz Velenja, Franc NOVI TEDNIK INFORMACIJE 29 Zdaj v tihem grobu spUa, a v naših srcih vedno Še živUcL V SPOMIN Minilo je eno leto, kar sta nas zapustila draga JOŽEF ,„ ANA KUGLER Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu b prižigate sveče. ŽaJu]o£i vsi vajini Daj dražji 2309 Ni večje boleäne kot u dneh žalosti nositi f ^rcu srečnih dni spomine. ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega ROKA ŠUMEČNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, vaterpoli-stom, motoristom, nogometašem» sokiajanom Osence, krajanom Skalne kleti, župniku g. Planin^ku in poslovnim strankam, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Sestra Urša, mama Id^. Polona in Uro$ 2308 REDNAK iz Velenja in Alenka LESJAK iz Velenja, Boštjan KOCUVAN iz Svete^ Andraža v Slovenskih goricah in Kristina ŽIBRET iz Šmait-ne|a ob Paki, Janez KUGO NIC iz Šoštanja in Janja RAK iz Metlike. Celje Poročili so se: Andrej PO-LAK iz Celja in Veronika JELEN iz Žalca, Rufad KUR-BEGOVlC iz Celja in Lidija MLINAR iz Šmarja pri Jel-5ah, Robert VODUŠEK iz Celja in Mojca OGRAJENŠEK iz Celja, Jurij REZAR iz Celja in Lea JURCEC iz Vojni-ka, Uroš LEVSTIK iz Maribora in Tanja VELKOV iz Ljubljane. Peter TRNOVŠEK iz Celja in Maja AHTIK iz Ce-Ija, Simon GOLČMAN iz Škofje vasi in Natalija GOLČMAN iz SkoQe vasi. Celje Umrli sot Antonija BAUM-KIRCGER iz Užiš, 88 let, Ro-zaiija BERIČIČ iz Stopnika, 88 let, Jožefa PEČNIK iz Prebolda. 81 let. Franc ROZMAN iz Osredka, 78 let, Franc KOMPOLŠEK s Prose-niškega. 78 let, Jožefa KO- LAR iz Šentjurja, 69 let. Jožef KOZOLE iz Loga, 85 let» Franc VENGUŠT z Ljubečne, 83 let, Pavla ČELIK iz Celja, 77 let, Frančiška HADLER iz Gorice pri Šmartnem, 86 let, Stanislav LESJAK s Prekor^a, 81 let, Danica VALENČiC iz Celja, 94 let, Franc KOŠENI-NA iz Trnovelj pri Celju, 7S let, Marija GROSEK iz Celja, 69 let, Miroslava ANŽIČ iz Celja. 75 let, Marjetica NO-SAN iz Celja, 57 let, Mirko BREZNIK iz Celja, 75 let, Viktor UKOVIČ iz Celja, 45 let. Ema Frančiška RAJNIŠ iz Celja. 95 let, Karolina SMODEJ iz Smartnega v Rožni dolini, 57 let, Frančišek BRATINA iz Trnovelj pri Celju, 78 let. Velenje Umrli so: Branko CVTKL izVelenja, 74 let. Simon CAJ-SER iz Celja, 67 let, Elfrida Karolina ZADEL iz Trbovelj. 78 let, Jožef TOPLAK iz Celja, 86 let, Terezija ČASL iz Velenja. 76 let, Ljiljana RIS-TIČ iz Velenja, 74 let, Ema KOMPREJ iz Šoštanja, 63 let, Ivan KOZMAN iz Žalca, 67 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Frančišek VNUK iz Spodnje Ponkvice, 67 let> Ludvik ŠTUNF iz Šmarja pri Živel si s petjem, cvetjem, naravo in ljudmi, ki zate koi biser so biU. Zdaj pa odšel si tja, kjer večno boš doma, kjer pel boS slavo stvarnika. ZAHVALA• Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega brata, strica in prijatelja FRANCA KOŠENINE iz Ceste na Mubečno 30, v Trnovljab (28.6.1932-18.4.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami delili žalost in bolečino v srcu. Hvala tudi vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za prelepo cvetje, sveče in darovane svete maše. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Pergerju za darovano sv. mašo in lep cerkveni obred. Hvala tudi g. Ofentavšku za govor, pevcem iz Ljubečne za odpete žalostinke b g. Mastnaku za odigrano Tišino. Posebna hvala ge. Tilčki za prelepe molitve, pogrebni službi Raj in Društvu upokojencev Trnovi je. V ^oboki žalosti - vsi njegovi 2296 Oft kako je hiša prazna, ko te več med nami nt Prej bila je tako prijazna, ko smo skupaj še bili Ostali so le sledovi tvojih pridnih rok, kijih bo Se pomnU mzi m naslßdnji rod. V SPOMIN Minilo je leto dni, kar nas je zapustil dra^ mož, ale in dedek KAREL PODKRIŽNIK Hvala vsem, ki mu prižigate sveče. Žena Rozika z otroci Kako sta prazna dom in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud m delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube mame, babice, prababice, sestre in tete NEZE PLAHUTA roj. Kovač iz Ceste v Debro 49 v L^lkem (7,12.1923-27.4,2008) se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete male ler izrečene besede sočutja. Hvala dekanu g. Horvatu za posebni obred in darovano sveto mašo. Hvala g. Petru Ojsteršku za besede slovesa, pevcem za odpeti žalostih, trobentaču in kolektivu Komunale za opravljen obred. Hvaležni smo vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu. Žalujoči vsi njeni 3338 Jelšah. 82 let. Marija PREŠI-ČEK iz Kozjega, 92 let, Marija PLEMENITAŠ iz RogaS-ke Slatine, 89 let, Frančišek OSET iz Vršne vasi, 78 let, Katarina MIKŠA iz Rogatca, 921et, Jožefa MEDVED iz Topol, 80 let, Marija KRAMA-RlC iz Sodne vasi, 85 let, Janez JEZOVŠEK iz Vršne vasi, 80 let, Frančišek BLATNIK iz Večjega Brda, 85 let. www.radiocelje.com Kje so tisli lepi Časi, ko srečni skupaj smo bili. ko tebe smo imeä» a zdaj te od nikoder ni. Da zaman te čakamo ne moremo dojeti, a spomin natedaje nam moč. da brez tebe učimo se Živeti. V SPOMIN 5. maja je minilo žalostno leto, kar nas je zapustil dragi mož. ati, dedi, brat in stric FRANC FAJDIGA iz Dobja Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu v spomin prižigate sveče. Žalujoči: žena, otroci in ostalo sorodstvo 2305 Prazna sta dom in dvorišče, naše oko zaman te išče. Zdai rože tuojprerani grob krasijo in svečke ti v pozdrav gor^o. ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi in nenadomestljivi mož. oče, oäm. sin, brat in stric VIKTOR LIKOVIC -MIŠO iz Miklošičeve 11 a v Celju (2.7.1962-17.4.2008) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutlüh stali ob strani. Izrazili ustna in pisna sožalja ter darovali sveče, cvetje in svete maše. Hvala kaplanoma za opravljen cerkveni obred, govomikoma za ganljive besede, pevcem Idila, g. Šabcu za odigrano pesem na trobento in pogrebni službi Veking. Hvala kolektivu Simer d.o.o., kolektivu III. 05 Celje in reševalcem Reševalne postaje Celje ter dr. Aniti Jagrič Friškovec iz ZD Celje za njihov trud. Žalujoči njegovi najdražji 2375 V SPOMIN ROZIKI KINCL Leta minevajo, čas beži, a bolečina ostane. Spet se je prebudila pomlad, a že četrto leto jo bomo morali pr^lveti brez tebe draga Rozika. Zelo te pogrešamo. Vsi tvoji 2310 ZAHVALA Ob slovesu našega očeta FRANCA ZUPANCA s ttatne 26 a, Grobelno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znan* cem in sos^om, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Zahvala vsem, ki so pomagali pri lepem pogrebnem obredu. Žalujoči Žena Štefka in hčerka Olga z družino 23S1 30 VODNIK NOVI TEDNIK KINO PLANET TUŠ KnarutDonfl >1 pridriiijije pnwe« do ipranooibe pm^tmn. HoriBn, aninrvti film MLil2SLU05 KaM i« prM. mmaniftna komoifija H,pp. 10.10,18.40. 21.00 Sutoc, akcijska domišljij pustoloviöna laiS. 21.15 Pradan m slflQiMvi. kcmičns drama ÜJULV.OÖ. 19.10.23J0 Kfvlji oiM, sfco^ knminatna drama 13 an 16.30,18.50.21^. 2X40 PohIb Sito, romsnttoia komadi^ 1230 I6.4a 1SL20. IIAO. 2XSS Odpleii sv^ sanja; Na uDci. mmantiini gladwffl film 1100.13.10.16.2a 1&3a 2m. 22^ IrOD man. akeifAa domilljtska pusttfovU^ 1120.15.30. 18.10. Odder Bi^ jadcpot n* loSi rommüSna komadi^ 12.4016.50, im 21.10, IfGENOA: pradttavfi u vuk dan pmistsvB so vperak in soboo gfriflyy? n v wfrn? in rmliTiff METROPOL PETIXnKEOBJA 18.30 Odvamli Mr^ 21.00 Ljubirana Jviw SREDA 21.00 Odwtirik tarofja SLOVENSKE KONJICE PETEK 19.00 Kreniu Spidarwiek SOBOTA 19.00 KrviAa Spidmck 21.00 M iretDfi ZB ctarcs NEDEUA 2(^.80 Ni prMsn a nant PRIREDITVE PSTB{«9.5. 9.30 Dom U. slovenskega tabora 2alec_ Moja dežeU - lepa In gosto) jub-oa odprrje razstave otJT^kih Uhsunih del 12.00-16.00 Glavni trg, Cel[e Evropska vas osnovne Sole predstavljivo evrvp-skedrtave 17.30 Celjski dom_ Zapojmo skupaj območna revija odrasähpevskih zborov 18.00 Galerija Mozaik_ Dela Mateja Č^ina odprtje likovne razstave 19.3 O Dom k ulture Velenje_ Bolha v MŠesu ali kaplja Čez rob Zd Zeleni abonma, m izven 20.00 Celjski dom Zapojmo skupaj območna revija odraslih pevskih zborov 20,00 Lopal> Celje Condor travel karaoke in Alya SOBOTA« 10. S. 9.00-12.00 Celje, na zvezdi_ 0cvetličenre2008 tradkionaijuipriTeditev 9.00-12.00 Parkirišče KS v Migojni- cah, Griže_ Kmečka tržnica 9.30-14.00 Športni center Žalec Razpnimo jadra 2008 - 3,2.1 Hart 10.00 Pokrajinski muzej Celje_ Skriti zaklad Tita Vari|a Klemen-ta otroškade\a\mica 17.00 in 19.00 Osnovna šola Braslovče Območna revija pevskih ^rov in malih vokahiih sknpin 2008 19.00 Cerkev sv. Martina v šmartnem v Rožni dolini ZUS Jaromčf, Roman Grdina, ljudske pevke iz Jezerc in Vokalna skupina Kompolčant }(Dncert 19.30 Narodni dom Celje Akademski pevski zbor Cdje 27. redm Imi koncert 19.30 Slovensko ljudsko gledališče Cdle_ Stoli Abonmapoposebnem razporedu inizven 21.00 Mestni kino Metropol_ Jazz do iti koncsrtJazzilanä IIEDaJA.11.S. 19.00 Kulturni dom Vojnik_ ŽMjenfe podeželskih [riefbo jev komedija MNBDBLIBIC12.B. IS.OO Osrednja knjižnica Celje, _Levstikova soba_ Slikarska razstava amtaiAjap slušaielji Ukomih htč-kov Univerze za HI, življenjsko ob' dobje 19.00 Celjski dom_ Nasilje • neskončnost gledališka predstavadijakav Gimnazije C^je-Cenier 19.00 Medobčinska splolna knjižnica Žalec_ Majske rajže s knjiinico in Janezom Šketom po juiru Indiji 19.19 Knjžžnica Velenje_ Stedl in plodovi zorenja skozi foto objektiv odprtje razstave fotograf Univerze za m^ življenjsko obdol^ Vele-nje_ 19.30 Kulturni center Lažko_ Območna revija odraslih pevskih zborov 20.00 Sejna soba Hotela Evropa Besede miru Muzej novejše ^odovine Celje: 100 let vodovoda v Celju» do 22. S. Pokrajinski muzej Celje: Od škofije do Skotije, Opredmetena cerkvena dediščina celjske Škoilje v počastitev novoustanovljene Škofije Celje, do 30. 9.; Svet bogov» domaČa m rimska bo* žanstvd, vraževerje in magija, predstavljeni z reliefi in kipi. do s^tembra2008 Galerija sodome umetnosti Celje: likovna razstava Iztoka SmajsaMunija» Celost-Enost,do7,6. Osrednja knpžnica Cdje: Sllkai^raz-stava siuMtdjev likovnih krožkov Univerze za 111. Življenji obdobje.do 23.5. Galerija Mozaik Celje: likovna razstava del Mateja Cepina, do 30.5. MNZC - Stekleni fotografski atelje Jospa Pelikana: Fotografska občasna razstava Josip Pelikan (1885-1977) kronist, do 30.6. Gakri ja Račka: Razstava Gorana Ber-toka, do 30.5. Zgodovinski arhiv Celje: Boj prod cerkvi in VOT. razstava Tamare Griesser Pečar, do 12.9. Za male in velike gospodinje! 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 la samo 20 EUR 1 . Aii/utrJh' /' if't !• ^/iti-m Jfilt ijoi/Mh/iuf a ut C 'D •il «i 9 O K » Al lil •S-S3 .S« S ^li ^ S Ž IB 'S .s v/..-, A- .-^f:^-.. • ■ • /'fit M* U . Informacije: 03/4225*100 Podpisani'3 naslov; nepisklicno mnivn „ kompfstovtreli knjig v AföUSKI PRODAJI urDdü dvi. dobiš irrpoee« 20 £UR poitninaj ASpreklicfiD niroiwi.......irvo^ov Kuharske bukve sloventhih gospodinj po Kni 10 EUR h irvod (+ poitninsl, I ) nepreklicno naročam.......itndov knjige Kuharske öukve • vlaganje, shranjevanje io zamrzoranje ^ivil po cent 7,93 EUR za tzvod' 1+ pcItninaKl neprekti&no naroUm..... inodov knjige Zdravilna žilica, čaji io eajna melanice po eeni IQ EUR za i2ved (+ poitnina]. j > NiroHn«rtpoHttflBftrtci»:MTSfiCl8.ö.,PrÖ9mo*8l9,3«K)C# SSftff_ 1 smon Uradne ure: od ponedeljka do petka med 12. in 20. uro. vsoboto med 18. in 20. uro. Aktualno: - možnost najema glasbene sobe (v prostorih Društva ŠMOCL) • brezplačen tečaj računalništva za začetnike (ŠMOCL, mobilna učilnica) • ŠMOCL prodajno mesto najrazličnejših vstopnic preko sistema Even-tim - SMOCL-ove urice, vsak dan od 12. do 15. ure m modnsM Petek ob 21,30: koncert 3S0ME; nastopajo: Zots. Psihiatrija, Čik'n'pir Sobota ob 19.00: aobški večeri: Zrak; gost večera Albin Apotekar Kreativno v parku 2008: Projekt je vsakpetekmed ll.in 15. uro v Mestnem parku. V sklopu projekta Krea-tivnovparkujerazplsan natečaj Bodi odpadnik s čim manj od^dki. Na o^ed razstava Matjaža »efana: Moje stopinje. Iščemo aktiviste za izvedbo različnih projektov, informacije na 031404146 [Gregor), OS 1 680 799 (Aljaž) aii in-fo@^kms.net. Redno: Uradne ure: pisarna Cesta Miloša Zidarska 28 (športni park), petki od 15. do 17. ure. PUates: Zgornji trg-Razvojna agencija Kozjansko, Četrtki ob 19. uri, informacije na 031 812-533 (Maša). Svetovanje otrokom» mladostnikom in odraslim v stiski Vsak 1. in 3. Četrtek v mesecu 17.00 do 19.00, pisarna Rdeče^ križa. Mestni trg 5, Šentjur. KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VAANA HISA Telefon 492-63-56 ŠENTCELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje- pomoč pri socialni in psihološki rehabilitadji oseb z duševnimi motnjami Krekov tig3,Celje Telefon 03 428-8890, 428-8892 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827492 57 50. CENTER ZA POMOC NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO SOS TH-EFON ZA ŽENSKE IN OTROKE-ŽRTVE NASnJA 080-U-55. vsak delavnik od 12.00 do 22.00. ob sobotah, nedeljah in praznikihpa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme01-524-19-93, e-mail: druStvo-SQS@drustvo-sos.5i SLOVENSKO DRUSTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve ži>^jenju; Malgajeva 4, Celje tel,: 03/548 6011 ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA» telefon: 03/492-55-80 Skupine: - za starše -za razvezane - za Ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega n^ja - za moške storilce nasilja aJi žrtve psihičnega nasilja Podjetje >fr&RC,d.oxi. Direktor Srečko Srot Podaje opra vijačasopisno-založniško. radijsko in agen-cj)sko-(r2no dejavnost Nadcrv. Prešernova 19,3000 Cdie, tele^m (03)4225190, tax: (03J 5441032, Novi lednikizluja vsaklor^in petdc, cena torkovega izvoda je 0.81 EUK petkov^ pa 1^5 EUR. Tajnica: T^a Podpečan Veler. Naročnine: Majda KUnŠ^. Mesečna naročnina je 7«50 EUR. Za tujino je leCiu naročnina 180 CUR. Številka transakdj^iega raCu* r^ 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in bio- grafij ne vračamo, Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Duna>ska 5. direktor Ivo Ooian. Novi tednik sodi med proizv^e. za kater« se plačuje 8.5% davek na dodano vrednost. Novimim Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Računalniški p^om; Igor^lah, Andreja Izlakar. CA>likovaD je: www.minjadesign.com E'mail uredništva: ledriikJ^-rc.si; E-maii lehničnega uredništva: tehnika.tednik^nt-rc.si RADIO CCUA Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja tntihar E-mail: radio^^nt-rc.si. E-mail v studiu: infotS^radiocelje.com UHCDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič. Brane Jeranko» Spela Kuralt. Rozmarl Petek. Urška Selišnik, Branko Stamejiič, Simona ŠoliniČ, Dean šuster» Salka TerŽan Ocvirk prostora v Novem tedni* ostale agencijske storitve. AGBMCUA Opravlja trženje ku in Radiu C^je ter nui Pomočnica direktoija in vod^a Agendje: Vesna Lejič. Propaganda: Vqko Grabar, Zlatko Bobinac, Viktor KlenovŠek. Alenka Zapušek, Rok Založnik l^fe&m: {(B)A2 25 190 Fäx; (03)54 41 (»2. (G3]54 43 5U Sprejem oglasov po elekL poStk agencija€>nt*rc.si NOVI TEDNIK ZA RAZVEDRILO 31 Nagradna križanka Nagradni razpis 1. nagrada: daiiJni bon v vrednosti 30 evrov za masažo, Carmen Hriberšek, s.p., Lava 7a, Celje 2. nagrada: bon za 3'Urn! vstop v Deželo savn v Termah Dobrna 3. - S. nagrada: karia za 3-urno kopanje v Termah OÜmia Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC. Prešernova 19, SOOO Celje do četrtka, 15. maja. Danes objavljamo izid žrebanja dveh križank Novega tednika. ReSHev nagradne kriianke Iz st. 33 Vodoravno: VODKA. ARRAS. RTINA, NOMAD, OK, SLOVO. KITARIST, AKTER, ZAK, IVRIT. SIENIT, TA, RAABE, OMRE, IGOR. URBAR. NI. NABOR. ENI, DA ARTIKEL, OSE, PAS. NARSES, SEKS, ENA, CINA, TVAR, HRT. AK BEIRA, DORS, KIEL. TRINITETA, SOLKAN, VIBA, AR. NAKETAR, ANATEMA, NEAL. DUUN, BOUD. ANNE, ANIO, ARICA. Geslo: Svetovna prvaka v krosu Izid žrebanja L nagrado * darilni bon v vrednosti 30 evrov za masažo, Carmen HriberSek, s.p., Lava 7a, Celje, prejme: Larisa Cepin, Socka 24 a, 3203 Nova Cerkev 2. nagrado - bon za 3-urni vstop v Deželo savn v Termah Dobrna, prejme; Doris VerovŠek. Vojkova 5, SOOO Celje 3. • 5. nagrado - karto za 3-urno kopanje v Termah Oli-mia, prejmejo: Milena TimpraA> Teharje SS> 3221 Tehar* je. Iva Poznlč, Vransko 36. 3305 Vransko in Tončka Jelen, Podlog, 9, 3311 Šempeter Rešitev nagradne Icrizanke iz st. 34 Vodoravno: OSRAM, STENA. MAIER, K1RSTY, CENT, HERO. AEDES. OLIVA, ROMAR, DEDEK, LADY. SR, KANASTA, EASTON. BT, TRiERA, NJASA, APARAT. SALAMIN, TONY, OT. TROS, OPS, ILOVIK. ZLATARNA, JATAGAN, ORO, AJA, ANATOLE. NIK, TAB Geslo: Najboljša plavalca v kratkih bazenih. Izid žrebanja 1. nagrado * darilni bon v vrednosti 30 evrov za masažo, Cannen Hriberšek. s.p„ Lava 7a. Celje, prejme: Mija Kračun. Gostinca 15 a, 3254 Podčetrtek 2. nagrado - bon za 3-urni vstop v Deželo savn v Termah Dobrna, prejme: Panika Štruklec, Polzela 209, 3313 Polzela 3. • 5. nagrado - karto za 3-urno kopanje v Termah Oli-mia, prejmejo: Anica Sojč. Uovca 18 a, 3212 Vojnik in Milka Nikolič. Cesta XIV. divizije 32, 3220 Store in Alojzija Knez. Šaranovičeva 4, 3000 Celje Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti. 1" 3 14 ,5 1 7 A 1 16 li 1 14 hi 1 ib a n 24 s 126 j Ime in priimek: Naslov: _ HOROSKOP Ona: Ne oklevajte, ampakiz-koristite ugoden teden. Spoz-nnä boste osebo, s katero se boste zeb zabavali. Thdi na poslovnem področju se vam obeta več kot dobra poteza, fci i/as utegne rešiti iz dosedanjih težav. On: Od dogovorjenega srečanja ne smete pričakovati preveč, najbolje bo, da ne pričakujete ničesar in ste na koncu pri-jetrw preseriečent Prisluhnite partnerkinim težavam, saj vas fa hip resnično potrebuje. OruL Obujanje spominov je resda prijetno, vendar ni treba v ničemer pretiravati, kajti kolo časa se enostavno ne da zavrteti nazo;. Posvetite se raje življenju v sedanjosti, čaka vas prijetno presenečenje! On: Vse je odvisru) predvsem od vas, saj lahko le sami spremenite svoj dosedanji način življenja. Čaka vas prijetno presenečenje v ljubezni, ki se ga splača izkoristiti. Nekdo ševed-no čaka • toda kako dolgo le? DVOJČKA ^ Ona; ^e vedno se ne boste otresli neprijetnih občutkov in sumničenj partnerja. DokaŽite mu. da «e vredni zaupanja m izbolj^te odnos, ki zadnje Čase prec^ peša. Ne pozabite, za sr^ se je treba boritif Oru Ne izgpvajjajte se na utrujenost (n stres, ampak zagrabite priložnost, ki se vam bo ponudila. Ravno takrat, ko se vsi pritožujejo, je najboljša priložnost za uresničevanje tistih reči. ki si jih ostali ne upajo. Ona: fr7o dobro, da tega ne bi storiä po nepošteni poti, kerlahkokasn^ zaidete v velike težave. Pravijo, da se počasi ddeč pride! EH3HU,, Ona: Ne Čakajte, da se bodo stvari uredile same od sebe. Prijatelj. ki vas opazuje, že dolgo čaka rui vsaj približru> ugodno priložnost, da bi vam razodel «fusiva. Nikar se preveč ne igrajte. ampak se raje odloäte. On: Dobro premislte, preden se boste odločili za zvezo, kajti lahko bi bila usodna. Za to bo potrebno veliko več. kol pa le lepe besede. Nikar se ne prepustite le ^rcu, ampak naj tokrat odloä zdrava pamet. STRELEC Ona: VaS predlog bo naletel na izredno ugodna tla. a se bo vseeno nekaj zataknilo. Nikar ne obupajte, le make potrpežljivosti je potrebno in vse se bo končab tako. kot je najbolje za vas. On: Ponovno se boste vse prehitro odioäU za korak, o katerem bi morali temeljilo premi-sUti. Lahko se zgodi, da se boste pošteno opekli, kar ne bo koristilo niti poslom. Še rrumj pa novorojeni ljubezni. KOZOROG Sk Ona: Pazite se hitrega sklepanja postov. Zelo lahko boste potegnili krajši konec, ki pa je resnično katastrofalen. Edina Še sprejemljiva možru^st je ta, da na nek način dosežete vsaj delno preložitev. On: Vse se bo vrteb okoli nedavnega poslovnega uspeha, ki je očimo vzbudil precej zanimanja tako med sodtHavci koc tudi konkurenti. Vi boste samo skrivTwstno tiho in si boste misäli svoje. VODNAR Ona: Simpatičen znanec vam bo povsem spremeni/ fre-nutne ruičrte. Brez skrbi - teden se bo končal prijetno kol že dolgo ne. Za poslovne zadeve pa si boste morali najti čas ob kakšni drugi priložnosti ... On: Nič še ni dorečenega, zato ni rwbenega razloga, da bi odnehali Prišli boste do deli-katnih informacij v zvezi z osebo, ki vas zanima, zato bodite pozorni, kako jih uporabite. Možnosti se vam bodo poi;eö2-le... Ona: Nepričakovan obisk vam bo prinesel obilo neprijetnosti, vendar tudi novice, ki vam bodo pomenile veliko več kot prvo. Kar naenkrat se boste znašli pred celo kopico alternativ, vse pa bodo nadvse prijetne. On: Prijate^i bi vam radi rm-gajaii, ker so nevoiäjivi. vendar pa ne zlobni, zato jih ne smele jerru^ti preveč resno. Še najbolje bo, če se boste na njihova »spletkarjenja** odzvali tako, kot sploh ne pričakuj^... dbsbssk laiEnzmounaa Pred teksno to biG tako »kockastit* kot »zdeni« nosinejani, potem pa le še stednji s Celjani preko Hrvatov Za nogometDo selekcijo Društva športnih novinarjev Slovenije so na »najpomem* bnejši« mednarodni tekmi zaigrali tudi trije Celjani» Tomaž LukaČ in £)e|an Obrez s Televizije Celje ter Dean Šuster (f^&RC). Slovenski novinarji so ugnali hi^aške s 6:3 (2:l).0bračun je bi) nedaleč od meje> na. izjemno kakovostnem igrišču v Brežicah. Gostitelji na čelu s Cirilom Kolešnikom, pred-senikom Medobčinske nogometne zveze Celje, so se zelo potrudili glede organizacije zdaj že tradicionalnega nogometnega srečanja. Tokrat je piščalka pripadla še enemu Celjanu» sicer dopisniku Ekipe Go|ku Kusiču. Eno zastavico je vihtel Iztok Gomjak z Ljubečne, zelo obetavni celjski sodnik» drugi stranski sodnik pa je bil južni sosed. Selektor zmagovalcev In tudi kapetan je Rok Tamše (Delo), snovalec taktičnih zamisli pa Ibmaž Klemenčič {POPTV). Naslednji leden načrtujeta gostovanje pri severnih sosedih na Dunaju, jeseni pa »tekmo vseh tekem« v Kartovcu. Nezahteven gost Predsednik Danilo Türk je imel na nedavnem obisku v Celju kar precej zapolnjen urnik obveznosti, zato se je predah ob dobri hrani gotovo prilegel. V Gostilni ^ancl v Zagradu, kjer so nahranili že mnogo znanih ljudi, so se tokrat spet potrudili, čeprav po besedah lastrüka, Petra ZaverŠnika, ni bilo težav, saj gost ni imel kakšnih posebnih zahtev. Foto: CK Za rokometne entuziaste v nabito polni galeriji Mozirje so v torek zvečer predstavili knjigo Darka Repenš-ka in dr. Marte Bon Rokomet, osnove pravil, sojenje in organizacija tekem. Gre zd priročnik za športne pe-dagoge» trenerje in sodnike, ne nazadnje pa je namenjen tudi i^aicem, navijačem in novinarjem. Na pot so ga pospremili z oceno, da ^ za pomemben prispevek k strokovni rokometni literaturi oziroma, kot se je izrazil Ivo MiJovanovfČ, bopo (€j »knjigi zagotovo manj vprašanj, kaj neki sta naredila sodnika.« V zanimivi razpravi, ki se je razvila med ugied-rumi imeni iz rokomemega sveta, je büo slišati kar nekaj ugotovitev o delu sodnikov in trenerjev, mnogi pa so opozaija-li na pou^ben »fair play« tudi v rokometu. US, foto: TA Pnre vnt6 v mozn^lu 9a-lerip vorjotrM) ni treba posebej predstavljati, pa vsmtarie. Predsednik Ro-Isnnetnega Mu Ce|e Pi-VDvamB Laško, rokomat-na legenda, Tone Tum* šek,bfvil rokomatni sodnik, Celjan Štefan Jug, in le druga polovica zgomjesavtnjskega sod-luŠkoga dvojca Jardco Po-žeznik, sicer sef celjskih pokficnth gasilcev. Prise-del je se Vili Kranjc, prav tako nekdanji uveljavlje-fii sodnik. Uda na nogometnih igriiiih. PLESKARSTVO FASADBRSTVO i^RUGLER Kceov^ovo 16 3000 CBUE GSM 041051 «s* Tel 03 Otll Dr. Marta Bon, nekdanja igralka Olimpije, je selek-torka žensko reprezentance, trenefka Krima ter predavateljica na fakulteti za Iport Darko Repensek, ki žhi v Nazarjah, je v paru z Jarkom Pozežnikom sodil 1S72 tekem, trenubio vmK nistrstvu za šolstvo in šport skrbi za nBk)äe« Predstavitev je vodil športni novinar hm Miovanaw (v sredini), po lastnih besedah t)prihajač« v Mozirja, ki za kraj in občino 2e uporablja besedico »smo