časopis slovenskih delavcev Direktor in glavni urednik Marjan Horvat Odgovorni urednik Ciril Brajer Urednik Sindikalnega zaupnika Andrej Agnič Urednik Poročevalca Franček Kavčič Urednik Kažipota Damjan Križnik Telefon 311-956, 313-942 Telefaks 317-298 Naslov: ČZP Enotnost Dalmatinova 4, Ljubljana Ljubljana, 7. februarja 1992, št. 6, letnik 51, cena 50 tolarjev • Na oblasti so krščanski demokrati - zato imamo tako nekrščanske cene, o demokraciji pa bi največ vedeli povedati tisoči brezposelnih in še zaposleni, ki ostajajo vse bolj brez pravic! Po čem so kranjske muze • Na oblasti so kmetje - zato imamo doslej najdražjo hrano in z gozdovi počno kot svinja z mehom! • Na oblasti so zeleni - zato živimo črno kot še nikoli. Črne gradnje si privoščijo dobesedno na najvišji ravni, denimo s kapelo pod Triglavom, pa tudi v prenesenem pomenu kot z bunkerji ob hrvaški meji! Na oblast kani priti nova stranka, ki si je nadela ime LJUDSKA - potemtakem je jasno, kako se piše ljudstvu! Državni finomehaniki Vladni in zbornični finomehaniki iz Slovenije in Hrvaške so se sešli, da bi se zmenili, kako popraviti in uravnovesiti občutljivi in zaradi vojne ter osamosvojitvenih potez ene in druge države razmajani mehanizem medsebojnega gospodarskega sodelovanja. Upajmo, da bo stekel tako, da bo za zgled vsem drugim mehanizmom meddržavnega sodelovanja, ki jih bo Slovenija še morala postaviti ali izboljšati. ke »zrele hniške« Slovenci nasploh zelo neradi na hitrico spreminjamo svoje navade, razen seveda takrat, ko nam gre že za nohte. Zdaj je tak čas in Evropa je brezkompromisno potrkala na naša vrata. Čarobna beseda trg se je za marsikoga sprevrgla v nepredvidljivost in stalno tveganje, kajti v nasprotju s tem, kar so nas desetletja učili, smo postali tržno blago. Tega se iz povojnih generacij ne da preprosto izbrisati z dekretom. Kljub socialno kritičnemu stanju večina ne razmišlja, da bi iskala (ali ponudila) dru-gačne oblike zaposlitve (delne zaposlitve, pogodbeno delo, delo na domu). Samo s tem bi lahko brezposelnost skoraj prepolovili. # 10. stran (četrtek) 1400 Prav zdaj se Svobodni sindikati pogovarjajo z delegacijo italijanskih sindikatov CISL. Dušan Semolič je sicer pozdravne besede končal z mislijo, češ, najvažneje je, da imamo mir. Toda razburkalo je že kratko in jedrnato uvodno vprašanje gostov: Gospodarski, socialni položaj v Sloveniji, največje težave? ... Lotevamo se lastninskih sprememb, a žal je pri tako usodnem vprašanju slovenska vlada povsem brez pobude. Že to krizo le še poglablja. Če ponudi kakšno rešitev, je ta gotovo v škodo delavcev. Brez vladne pobude kajpak prihaja do divjih privatizacij in škoda je seveda še večja. Pravni sistem je v razsulu, kar krepi nenormalno moč menagerskih struktur proti delavcem in omogoča zlorabe. In vse to v razmerah, ko se število nezaposlenih bliža sto tisočem, ko se tovarne zapirajo, ko... O plačah je človeka tako in tako sram pisati. Vlada ne ponuja nobene perspektive in hude šoke med delavci povzroča tudi rušenje starih vrednot, denimo doslejšnje solidarnosti med tistimi, ki imajo delo in onimi, ki ga izgube, med zdravimi in bolnimi... Res poskuša na nekatera področja uvajati evropske modele, ki pa so ob neupoštevanju evropskih razmer in pridobitev le nov udarec. Še najbolj slonovsko pa se vlada vede prav do sindikatov! - ČEZ 10 MINUT SE ZAČNE IZREDNA SKUPŠČINA ROS ENERGETIKE. TEMA JASNA - STAVKA! PRIPOMBA ČAKAJOČEGA NA SEJO PRED VRATI- TO PA VLADA ZNA! ENEMU PONUDI MALO VEČ, DRUGEMU MALO MANJ, PA NAS SKREGA! 2 7. februarja 1992 PO ČEM SO KRANJSKE MUZE Kulturna politika se konec koncev vselej pokaže v finančnem načrtu za tekoče leto in finančni načrti v svojem zaporedju odražajo kulturno politiko. Vladna politika je kakor partija šaha. Težko se je znebiti občutka, da je igralec, zadolžen za kulturo, ki je sprejel igro sredi nedokončane partije, ves čas prepričan, da je bila že otvoritev napačna. Da bi moral začeti beli. Zato žrtvuje figure, da bi partijo čimprej končal in začel novo. Toda kulturne hiše in ljudje v njih nismo figure, ki bi se jih dalo kadarkoli postavljati v začetni položaj! Kot predstavnika sindikata delavcev v kulturi me bolj kot vsebina kulturne politike zanima cena in cenovne vrednosti kulturnih projektov - ob tem pa dejanske plače kulturnikov. Po čem so torej kranjske Muze? Koliko nas stanejo kot davkoplačevalce, kot narod s svojo državo in koliko nas stanejo, ko jih kot posamezniki osebno užijemo? Drage so, toda od tega kulturniki nimamo nič več in tudi bolje ne živimo. Naivni bi bili, če bi trdili, da vemo vsaj približno, koliko se iz državnega in občinskih proračunov namenja za slovensko kulturo. Je to res le borih 0,5% slovenskega narodnega dohodka? Ali celo manj? Vsem pa je že jasno, da 1,5% še zlepa ne bomo dosegli. To so vendar merila razvitega sveta. Mi pa smo s svojo balkansko ukoreninjenostjo še zmeraj odvisni od »lažnivih pratikarjev in' hladnih računarjev«, kakor bi rekel Prešeren. Odvisni pa smo tudi od moči in širine prvega med nami - kulturnega ministra - ki zna ali pa tudi ne zna svojega posla. Če skriva podatke, če pred javnostjo ne razodene cene, vsote, kije potrebna za kulturno rast in promocijo nove države Slovenije v svetu - ali vsaj za njeno samoohranitev - seveda ni v rangu ministra Janše, ki to stori. Toda Janša ima natančno vizijo, kaj in kako s svojim resorjem in predvidi prav vse. Kultura je vselej igrala obrambno vlogo naroda, zato predlagam združitev ministrstva za kulturo z ministrstvom za obrambo. Stiskaštvo ima za posledico slabo gospodarjenje z denarjem, nenehen kompromis rodi nestrokovne odločitve, nesuverenost pred nadrejenim pa veča oblast do podrejenih. Ustavil bi se pri slednjem, ker zadeva tudi področje sindikata in njegovega boja za pravice zaposlenih, ki jim gredo za njihovo delo. Zaposleni v kulturi še nikoli niso bili tako dobro in tako slabo plačani. Se pravi: nekateri dobro, veliko pa jih je slabo, ponižujoče slabo plačanih. Dejstvo, da so se plače v kulturnih institucijah ohranjale na znosni višini, bi pripisal temu, da pri financiranju ni bilo natančne razmejitve med stroški za BOD in materialnimi stroški. Zato so se prvi hranili na račun drugih in narobe - odvisno pač od spretnosti direktorjev. V muzejih in spomeniškem varstvu so preložili kakšno že avansirano akcijo, v knjižnicah kupili nekaj knjig manj, v gledališčih zadrževali nizke plače delavcev v tehniki, galeristi so se odrekli zahtevnejšim razstavam, zavarovalninam ipd. Skratka, v kulturi bolj ali manj vsi žremo lastne otroke. Kakor grof Ugolino v Divini comedii. Toda Divina comedia se po besedah ministra šele začenja. Pri vratih, na katerih piše: »Vi, ki vstopate, vsak up pustite«. V imenu mislečih, ki jim ni vseeno, po čem so kranjske muze, vam, gospodje, sporočam: »Skozi ta vrata nikakor ne nameravamo vstopiti!« Rajko Stupar predsednik Sindikata delavcev v kulturi Slovenije Odprto pismo: Stečajnim senatom, stečajnim sodnikom in stečajnim upraviteljem v Pomurju Banki za pokritje dolga mogočna stavba, delavcem debela figa Profesionalna dolžnost oprav Ijanja izvoljene funkcije predsed nika Območne organizacije Svc hodnih sindikatov Pomurja ko predstavnika članov ZSSS me ob vezuje, da opozorim javnost n pomanjkljivosti in nepravilnost, ki se pojavljajo v stečajnih po stopkih in vplivajo na nezadovolj stvo delavcev, ki so upniki v ste čajih. Ker se pri Svobodnih sindikatu z metodami dela, postopki in od ločitvami stečajnih senatov, sod nikov in upraviteljev v Pomurj\ v celoti ne strinjamo, sem prisi Ijen, da o tej problematiki sprega vorim.javno. Stečajni upravitelji, ki so od organa sodišča imenovani kot pooblaščenci za vodenje,, usklajevanje in reševanje podjetij v stečaju, se v usklajevanju upnikov in v postopkih vedejo kot vsemogočni bogovi, ki vse vedo, znajo in imajo vedno prav in le redkokdaj prisluhnejo zahtevam upnikov, predvsem delavcem, ki ob zaključku stečajnega postopka običajno potegnejo najkrajši konec. Problematika reševanja pravic delavcev v stečajnih postopkih je ponavadi najzahtevnejša, ker zajema širši sklop pravic iz delovnega razmerja pred uvedbo stečaja (neizplačani osebni dohodki, premalo izplačani osebni dohodki, neizplačane odpravnine ob upokojitvi, nadomestila za prevoz na delo in iz dela, regresi za malico in dopuste, jubilejne nagrade, neizkoriščeni dopusti, neizpla- čane nadure, neizplačane odpravnine delavcem, nenabavljene -delovne obleke in čevlji, neizplačane terjatve iz naslova inovacij...( a od stečajnih upraviteljev ne dobivamo večine zahtevanih podatkov, na osnovi katerih bi lahko v celoti uveljavljali zahteve delavcev kot upnikov v stečajnih postopkih. Prvega marca 1991 je bil zoper SGP Pomurje uveden stečajni postopek; 20. marca 1991 je občinski svet Svobodnih sindikatov Murska Sobota od stečajnega upravi-teljcuzahteval podatke, ki bodo osnova za uveljavljanje zahtev delavcev v stečajnem postopku. Od zahtevanih podatkov v 17 vsebinskih točkah smo 6. maja 1991 prejeli odgovor na 6 točk, za 11 pa šc danes ni odgovora, kljub večkratni urgenci. Še isti dan smo vložili na Temeljno sodišče zahtevek v imenu delavcev, v skupni terjatvi za 8,571.368,40 SLT in 96.096,31 DEM. Do danes od sodišča nismo prejeli nobenega pisnega obvestila, katera terjatev delavcev je priznana in katera ne. Še manj pa vemo, ali bomo od stečajnega upravitelja sploh kdaj dobili preostale zahtevane podatke. Petindvajsetega januarja 1991 je bil uveden stečajni postopek za IMP Panonija Murska Sobota. Občinski svet Svobodnih sindikatov je kot pooblaščeni zastopnik delavcev 14. 2. 1991 zaprosil stečajnega upravitelja za podatke za uveljavljanje pravic delavcev podjetja v stečaju; 23. 2. 1991 je stečajni upravitelj posredoval le delne nepopolne podatke, na osnovi katerih smo 3. aprila 199b vložili terjatev v višini 25.171.818,40 SLT. 25. marca 1991 smo ponovno pisno urgirali za manjkajoče podatke, a tudi ž odgovorom na dopisu 4. aprila 1991 stečajni upravitelj ni pos^- Draga Kristl! Podpisala si se »v imenu večine članov Opere in baleta SNG«. Pa menda ja niste imeli referenduma? Ali pa vas »večino« še vedno nostalgično daje Dinastija? Moje ime namreč z njo nima nobene zveze, v koincidence takšnih vrst pa sicer nič ne verjamem. Seveda me ne čudi, da ni bilo od »večine« iz Vaše hiše npr. nobene reakcije na moj tekst »1,4 takta na uro«, ki je bil objavljen 25. 10. 1991 v istem časniku. Ne da se mi žvečiti tisto o ribi in smradu pri glavi in tudi sicer ne o mukah in težavah Vaše. hiše, saj se znano vlečejo že čas, ki se meri v desetletjih, pa so vedno ista in navsezadnje postanejo brezupno dolgočasna. Ponovil bi torej za prijazno slovo le tisto o potrebi po temeljitem remontu. V močvirjih namreč baje ne živi kaj dosti rib, še zlasti pa ne tistih bolj žlahtne sorte, zato se bojim, da je v Vašem primeru tudi o glavah precej tvegano govoriti. Zbogom. Aleksis Tega tipa se mora zjeb..! Da, to je že večkrat slišana grožnja, ki jo uporabljam samo kot indikator avtorjevega intelektualnega koeficienta, pove pa mi lahko samo to. da je moja »strokovna« ocena tarifnega dela kolektivne pogodbe za železniško dejavnost pravilna. Vsem pa moram povedati, da na osnovi mojega nekajletnega kritičnega oglašanja v raznih časopisih še nisem bil deležen posledic: izguba delavnega mesta, omejevanja svoboščin, molotovke pred vhodna vrata in da bom imel vsako sankcijo, ki bo slonela na osnovi teh mojih člankov v DE za dokazilo, da v SR po več kot desetih letih ponovno stopa v veljavo »verbalni delikt«. Toliko za uvod. Sedaj pa bi rad vprašal podpisnike sindikalne kolektivne pogodbe za dejavnost železniškega prometa, od kod si lastijo pravico, da me tikajo?! Namreč, svoj odgovor na moj dopis so naslovili: »Pogodba absurda ali če ne razumeš, vprašaj!«. Kajti, če meni očitajo ne kulturno izrazoslovje, bi bilo priporočljivo, da najprej »pometejo pred svojim pragom!« Sedaj pa k »strokovnemu« tekstu in shemi. Ker pa sem v odgovoru ITEO (tekst z naslovom: Quod seripsi, seripsi) skoraj v celoti odgovoril tudi vam, bi vas rad opozoril samo na izraz »tehnik« doval vseh zahtevanih podatkov. 5. junija 1991 in 4. septembra 1991 smo sklicali skupni pogovor Izvršnega odbora sindikata podjetja IMP Panonije v stečaju s stečajnim upraviteljem z namenom, da uskladimo zahtevane podatke. Obeh sestankov se je stečajni upravitelj udeležil, obljubil posredovanje manjkajočih podatkov v 10-tih dneh, a do danes o teh ni ne duha ne sluha. Triindvajsetega junija 1990 je bil uveden stečaj podjetja Temelj Cankova. Po letu in pol dolgem stečajnem postopku še danes ni zaključen, delavci pa so prejeli decembra 1991 le 40% svojih terjatev. nepricun sem, j« ueLir, obremenitev stečajnih upravit Ijev poleg redne delovne obvezni sti še vodenje stečajnih postopke (dveh - treh), a se mi postavi vprašanje, ali je smiselno zaupa vodenje postopkov osebam, ki či sovno tega ne zmorejo in na raču tega trpita kvaliteta dela in do žina stečajnih postopkov. Nespc sobne stečajne upravitelje bi mi ral organ, ki ga je imenoval, razrt šiti, preden naredijo še več škoa kot koristi. Ker se to ne dogaji imajo od tega največ koristi sti čajni upravitelji v honorarjih. Zakon o prisilni poravnavi i stečajih podjetij postavlja vse uj. nike v enakopraven položaj in va ruje zakonitost. Dogaja pa s ravno nasprotno in nekateri uj. niki na račun in brez vednosi drugih s soglasjem stečajnega se znotraj oklepaja pod nazivom vozovni preglednik v prvi vrstici vaše sheme. Jaz poznam samo enega (!) »tehnika« - strojni tehnik v Sekciji za TVD Divača, ki je pred časom opravljal dela vozovnega preglednika, drugi pa imajo 4. stopnjo strokovne izobrazbe ali pa še te ne. 5. stopnjo strokovne izobrazbe se jim je interno (!) priznalo na železnici na osnovi enoletne šole za vozovne preglednike, ki jo je uspešno opravil tudi omenjeni »tehnik«, oziroma nekajmesečnega tečaja za ,vozovne preglednike v Kastvu, ki je bil pred leti. Na fakulteto se s tako izobrazbo ne moreš vpisati brez diferencialnih izpitov. Da pa povem še to, da se ta »tehnik« izobražuje iz dela in da bo končal 6. stopnjo strokovne izobrazbe z nazivom strojni inžiner. Na osnovi te izobrazbe bo »dobil« naziv in dela kontrolno-prevzemni delavec, ki je v 35. plačilnem razredu, kot je tudi vozovni preglednik. Torej: »tehnik« se je izobraževal, da bo ostal v istem plačilnem razredu in da bo ob beneficirano dobo, ki bi jo imel kot vozovni preglednik! In vi meni pravite, da nisem dojel bistva kolektivne pogodbe. Ja, kolektivnih pogodb drugih dejavnosti v RS so v količniku zahtevnosti delavnih mest v ŽG upoštevani tudi »povečani napori in vplivi okolja«, (narekovaji so delo avtorja tega članka) Zaradi tega je količnik tistih delavnih mest, kjer izvajalci delajo pod slabšimi delavnimi pogoji, narasel«, lahko vidimo, da se ti »vplivi okolja« in »telesni napori« ali delavni pogoji kar lepo ponavljajo in ponavljajo in, seveda, plačujejo, plačujejo in plačujejo in štejejo v podaljšani letni dopust. Ne smemo pa pozabiti, da na osnovi »telesnega napora« in »vpliva okolja« imajo ta delavna mesta, za katera jaz pravim, da se »fizično« vežejo na sam promet: strojevodje, vozovni pregledniki, dispečerji, vlakovni odpravniki, itd., beneficirano delovno dobo. (Beri: 12 mesecev = 15!) Moj prijatelj Safet iz Tješnja bi rekel: »Pa ima da od toga čovjek dobije pro-Ijiv!« Pa lep pozdrav in še kaj se oglasite, saj se bo treba kar potruditi, da boste tak absurd obdržali pri življenju. Franc Juh, Sekcija za TVD, Divača dopusti ....... ',i ■ ■ ■ ..I . , ■:! . . . Člen Nekatera delovna mesta zahtevajo delo pod zelo močnimi umskimi ali telesnimi napori in negativnimi vplivi okolja. Glede na take obremenitve pripada delavcem na teh delovnih mestih do 6 delovnih dni podaljšanega rednega letnega dopusta po naslednjih kriterijih: CAS TRAJANJA _ ZELO MOČAN VPLIV POJAVA SKUPAJ POJAVA DNEVI .PODALJŠANEGA DOPUSTA ZA: PO Umski , Telesni Vplive Rombi- napor napor okolja NACIJI od 26-50% DC 1 1 1 2 od 51-75% DC 2 2 2 4 nad 75% DC 3 3 3 6 Umski in telesni napor se med seboj izključujeta. Možne pa so kombinacije obeh naporov z vplivi okolja in se dnevi podaljganega dopusta v kombinaciji seStevajo. Intenzivnost (moč) in čas trajanja negativnega pojava, sta za posamezno delovno mesto določena v njegovem opisu. Na osnovi podatkov iz opisov delovnih mest, je oblikovan seznam DM, ki jim je priznan podaljšam redni letni dopust. Seznam je priloga te kolektivne pogodbe. _50219 Strojevodja I. -.........................3 _______3______6 40211 Strojevodja II. - 3 36 Uredništvu DE Kot neodvisen izobraženec, ki ne pripadam nobeni stranki, moram izraziti globoko nestrinjanje z vsebino časopisa DE, ki naj bi bil časopis sindikalnih delavcev. Vaš časopis odločno pripomore k zaostrovanju krize, saj načrtno ustvarja malodušje med ljudmi. Delavce odvračate od resničnih problemov, s tem da jim namerno nakažete napačne krivce za krizo. Vaš cilj je le zavajanje delavcev, nikoli, prav nikoli se ne trudite delavcem pokazati pravo pot za izhod iz krize. Vaš končni cilj je le povrnitev na oblast preživelega enopartijskega sistema, ki je v preteklosti sejal po svetu bedo in lakoto. Nikar ne pehajte v to umazano igro ubogih delavcev, ki so na robu preživetja, z vašo arogantnostjo pa preprečujete sprejem zakonodaje, ki bi zaščitila delavce. Polfevdalni odnosi, ki vladajo v nekaterih podjetjih, so realna slika vašega zavzemanja za status quo, ki v podjetjih dopušča, da si tisti, ki so desetletja vladali, lahko prilaščajo podjetja kot zasebno last. Delavci pa še naprej ostajajo brez pravic! Upam, da bo pismo objavljeno. Veno Kobal, Ljubljana Spoštovani! Prvič - o časopisu in malodušju le ponovitev tiste stare o ogledalu in njegovi krivci za podobo, ki jo kaže. DrugiC - 0 napačnih krivcih toliko, da so prvi in najbolj krivi bili, so in bodo tisti, ki so pač na oblasti. Tretjič - o našem cilju, ki je gotovo družba s kar največ pravicami. To je bil naš cilj prej, je zdaj in bo še. Z vašo ugotovitvijo o pol-fevdalnih odnosih se povsem strinjamo in v Sloveniji ni časopisa, ki bi o tem pisal več kot DE. Le drugačne izraze uporabljamo: Drhal pa veselo krade naprej, Marija k sebi Consulting in podobno. O krivdi za to pa glej »pod drugič«. Uredništvo kakšni časi, kakšni časi!? Ker pa stalno uporabljam izraz »absurd«, ne morem, drugače, da ga ne bi uporabil ponovno. Namreč, v moje »grešne« roke je prišel... člen kolektivne pogodbe, ki govori da... (prilagam fotokopijo) In ko na »brzake« pogledam rezultate, ugotovim, na primer, da strojevodja I. in strojevodja II. dosežeta največ 6 dni dodatnega dopusta in to na osnovi »telesnih naporov« 3 dni in na »vpliv okolja« 3 dni. Krasno!!! In če sedaj citiram še 5. točko vašega dopisa, ki pravi: »Za razliko od nekaterih nata, sodnika in upravitelja dosežejo priviligiran položaj s prenosom celotne upniške terjatve v novo firmo, tu pa opravijo medsebojna pobotanja. Taki očitni primeri in kršenje zakona o prisilni poravnavi in stečajih podjetij je pri večini stečajev v Pomurju, kjer se predstavniki sodnih organov, Pomurske banke in direktorji novih firm medsebojno dogovorijo, kako v celoti rešiti upniško terjatev banke, mimo stečajnih postopkov v škodo drugih upnikov, predvsem delavcev. Posledica takih odločitev, ki so prav gotovo v nasprotju s pozitivno pravno-veljavno zakonodajo, se realizira na osnovi soglasja sodnih organov, da banka svojo terjatev pri podjetju v stečaju ali pred stečajem prenese v breme nove firme, nova firma pa z banko opravi medsebojno pobotanje, tako da za terjatev odstopi poslovne ali proizvodne prostore. Ta direktor nove firme pa hkrati predlaga, da je nova firma pripravljena prevzeti obveznosti do delavcev, da jim poravna priznane terjatve v višini 60%, 6%-letno obrestno mero in rokom izplačila dve leti. Posledica vse te »pravne zakonitosti« je, da banka danes odpira nove poslovne prostore v nekdanjih upravnih prostorih SGP Pomurja, delavci pa po končanem stečajnem postopku ne bodo dobili niti toliko izplačanih terjatev zaradi inflacije, da bi svojo družino povabili na kosilo. Nič boljše tudi ni pri prodaji osnovnih sredstev podjetij v stečaju. Osnovna sredstva se prodajajo brez razpisanih licitacij, pod tržno ceno, po »predhodnem dogovoru«'. Bili bi krivični, če ne bi omenili stečajnega postopka podjetja Tapetništva Murska Sobota, ki je bil Odprto pismo ga. Jožica Puhar REPUBLIŠKI KOMITE ZA DELO Ptuj, 31.01.1992 ZAJAMČENI OSEBNI DOHODEK! Neodvisni Sindikati Slovenije se ne strinjamo s predlaganim zajamčenim osebnim dohodkom za januar, ker menimo, da je občutno prenizek. S strani ZSSS je bil predlagan bruto OD 15.500,00 SLT (netto okoli 10.000 SLT). Tudi ta je prenizek) ker ne upošteva predvidene februarske in marčne inflacije. Zato predlagamo bruto znesek 15.500,00 SLT, povečan za 20% predvidene inflacije. Obrazložitev: Januarski dohodek dobijo delavci po KP do 18. v naslednjem mesecu, marsikdaj pa tudi šele konec februarja. Delavci uporabljajo januarski dohodek še v drugi polovici februarja in marca. Tako en osebni dohodek zapade pod trimesečno inflacijo. Zato je predlagani dvig v višini 20 % minimalen. Vprašujemo tudi, kaj je z dogovorom o življenjski košarici. Realni najnižji osebni dohodek bi moral biti v višini življenjske košarice, kar pa je mnogo več, kot je predlagani zajamčeni OD. V drugih zahtevah se strinjamo s predlogi, ki so (smo) jih sindikati že posredovali. Od vlade zahtevamo ureditev notranjih socialnih in gospodarskih razmer, preprečitev divjih privatizacij družbene lastnine in izplačilo dela kupnine le-te tistim, ki so jo v resnici ustvarjali. Če se notranje zadeve ne bodo v najkrajšem času uredile, bomo NSS uporabili primerno obliko protesta. Predsednik predsedstva NSS: Rastko Plohl opravljen korektno, hitro in so delavci dobili v celoti izplačane svoje terjatve. Dolžnost stečajnih upraviteljev je, da varujejo enakopravnost vseh upnikov v stečajnem postopku in spodbijajo vsa pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik storil v škodo upnikov, a tega niso naredili ne v primeru stečaja podjetij: Gorenja-Varstroj Lendava, SGP Pomurja M. Sobota, IMP Panonije Murska Sobota, Graditelj-Komuna Beltinci... Mislitn, da takšni stečajni upravitelji niso sposobni za vodenje stečajnih postopkov. Stečajni senati, sodniki in upravitelji bodo gotovo imeli za odgovor, da so vsi postopki v skladu z zakonitostjo in zakoni, a delavčeva logika to negira, saj banka kot upnik podjetja v stečaju ali pred stečajem reši vse švoje premoženje, delavci pa dobijo debelo figo. Predsednik Območne organizacije sindikatov Pomurja: Janez Kovač Izvenparlamentarne stranke o volitvah 92 Izvenparlamentarne stranke izražamo svojo pripravljenost, da aktivno sodelujemo pri sprejema- nju odločitev o novih volitvah. Pričakujemo pa tudi, da predla-galec zakona ne bo samo upošteval naših stališč, ampak bo predstavnike izvenparlamentarnih strank vključil v postopke sprejemanja nove volilne zakonodaje. Računamo tudi na to, da bomo sproti seznanjeni z vsem gradivom, ki se nanaša na volitve. Izvenparlamentarne stranke nočemo ostati na obrobju dogajanja, saj zajemamo velik del volilnega telesa. Da je pri nas strankarstvo šele v nastajanju, govori tudi dejstvo, da se jih je večina registrirala po prvih parlamentarnih volitvah. Nedopustno je, da bi pravila igre določala manjšina strank, le tiste, ki so trenutno zastopane v parlamentu. Na bližnjih volitvah moramo dati priložnost tudi novim strankam, volilcem pa možnost svobodne izbire. Svobodna izbira bo izključena, če jih volilci ne bodo poznali, če jim bo v času volilne kampanije zaprta pot do osrednjih medijev in jim s strogimi pogoji onemogočeno kandidiranje. Kdaj naj bodo volitve? O političnih razlogih imamo lahko različna mnenja, naše skupno stališče pa je, da naj bodo volitve šele takrat, ko jih bo možno dobro pripraviti in kvalitetno izpeljati. m TE 7. februarja 1992 mm PREDVOULNA ARENA Dobrodošla pragmatičnost Uspeh krščanskih demokratov na prejšnjih volitvah za mnoge poznavalce niti ni bil presenečenje, ker so upoštevali, da smo vsaj napol katoliška dežela. Presenetilo je nekaj drugega: njihovo militantno in močno poudarjeno ter v preteklost zagledano ideološko nastopanje. Ne gre le za predsednika vlade, ki izkoristi vsako priložnost, da pokaže, kakšne barve je, pač pa je bilo izključujočo ideolpško obarvanost čutiti tudi v parlamentarnih bojih, pa naj je šlo za velike državotvorne ali vsakdanje stvari. Mnogi ta pqjav pripisujejo temu, da stranki ni uspelo Že zdaj bi lahko rekli, da se bodo v predvolilni boj izmed tistih strank zunaj parlamenta resno vključile le tri: Delavska, Socialdemokratska unija in Slovenska narodna stranka. O tem, koliko je Jelinčičeva stranka zares številna in močna, se pravzaprav zelo malo ve. Čeprav mu gre vzpon desnega populizma z jasnini nacionalističnim predznakom tako vzhodno kot zahodno od nas na roke, se na prvi pogled zdi, da se nad ščuvaškimi izjavami v stilu »Neslovencem vstop prepovedan« njenega vodje Zmaga Jelinčiča, javnost bolj zabava, kot da bi jih vzela resno. Toda to še zdaleč ne pomeni, da je njegovo Veliki vedla? ifc * geslo »mi povemo na t ' glas, kar večina Sloven- «5^ v cev na tihem misli«, iz I trte izvito. Očitno se HIL tega zaveda tudi zdajs- i ' n*a oblast in se dela ne" I - v ^ umno. Zato tudi ni pri- ■ . čakovati, da bo v skladu __ v'; z ustavo določila tisto še P sprejemljivo mejo, ki demokratične stranke in ' gibanja loči od desnega ' * ^ ^ aliT1®ye»ga ekstremizma. m, Jelinčiča so ob njego- / vem zasebnem lovu na V . »cigane« po ljubljanskih samskih domovih sicer !iw za kratek čas (preventivno) spravili za rešetke, toda srhljiva televizijska slika velikega vodja v maskirni uniformi z izraelsko brzostrelko v rokah je ostala demokraciji naklonjenim ljudem močno v spominu. (Jože Poglajen) □ svoje vrste pritegniti dovolj kritičnih razumnikov, tako da v vodstvu stranke in njenih oblastnih izpostavkah prevladujejo trdorokci. V tem pogledu je redka izjema predsednik zbora občin Ivan Bizjak. Matematika po poklicu namreč odlikuje žlahtna pragmatičnost, ki je v naših razmerah prvih korakov parlamentarizma več kot koristna reč. Umirjenost argumentov, usmerjenih k kompromisu in ne nastopaškemu obtoževanju strankarskih rivalov, je njegova prednost, ki smo jo pri drugih poslancih Demosove koalicije, še posebej v pomembnih odličitvah, zelo pogrešali. Tako je, denimo, veliko vprašanje, ali bi decembra lani lahko sprejeli novo ustavo, ki je visela na nitki prav zaradi ideološkega ozadja nasprotovanja znamenitemu 55. členu, če krščanskih demokratov v ustavni komisiji ne bi zastopal prav Ivan Bizjak. Tudi v vročičnem sporu zaradi kulturne politike, se v nasprotju s svojimi koalicijskimi kolegi ni pustil vplesti v mrežo zagrizenega zagovarjanja stališč svojega strankarskega kolega dr. Capudra in zlivanja gnojnice na nasprotna Šeligova. Škoda je le, da je pri tem ostal osamljen. |pjg| Predvolilna kampanija naj ne bi bila krajša od 90 dni oziroma mora biti tako dolga, da bodo imele tudi izvenparlamentame stranke dovolj časa za predstavitev. Izvedbo .predvolilne kampanje naj ureja zakon. Izvenparlamentame stranke naj za kritje najnujnejših režijskih stroškov dobijo sredstva iz proračuna po enakih kriterijih in v enaki višini kot je bilo to pred dvema letoma. Glede na stroške, ki jih zahteva financiranje parlamentarnih strank, so naše zahteve minimalne, zavedamo pa se tudi težke proračunske situacije. Za stranke, ki bodo izpolnile kriterije, naj se sredstva dodelijo 5 mesecev pred volitvami oziroma takoj po sprejemu nove volilne zakonodaje. Tudi pogoji za predložitev list kandidatov v državni zbor naj bodo enaki, kot je veljalo za prve parlamentarne volitve, saj je nesporno, da se je politični prostor začel šele oblikovati, nove stranke pa so glede pridobivanja članstva celo v slabšem položaju, kot tiste, ki so se ustanavljale na začetku pluralizacije. Spodnji prag za vstop v parlament ne bi smel biti strožji kot do sedaj. Odstotek glasov naj bo, po mnenju večine udeleženk sestanka, tak, da bodo v parlamentu lahko zastopane že z dvema poslancema, nekateri pa so menili, naj bi bilo dovolj že tisto število glasov, ki zadošča izvolitev poslanca. V obdobju, ko se politični prostor šele oblikuje, naj bo mesto za izražanje različnih programov in interesov mavrično sestavljen parlament in ne ulica. Stabilnost sistema ne moremo doseči s tem, da bomo z visokim pragom omogočili vstop v parlament le nekaterim, večina strank in s tem večina volilnega telesa pa bi ostala zunaj. Volilna zakonodaja in sploh izvedba volitev bo tudi preizkus demokratičnosti sedanjih parlamentarnih strank. Na sestanku je bilo izraženo tudi gbžalovanje, ker se navkljub vabilom niso odzvali predstavniki demokratičnih oblasti, še posebej predsednik skupščine RS dr. France Bučar, ki je tudi član neparlamentarne, nbvoregistrirane stranke. 2a ]coorciinacij0 17 izvenparlamentarnih strank neodvisni poslanec Skupščine RS Andrej Magajna EVROPA SOCIALNE PRAVIČNOSTI Boj za ekonomsko demokracijo (3) Oglejmo si še drug princip soodločanja in participacije delavcev v Nemčiji, ki temelji na Zakonu o ureditvi podjetja. Za delavce je to veliko pomembnejši zakon, ker omogoča njihovim predstavnikom pri vsakdanjem delu možnost konkretnega delovanja pri zastopanju interesov zaposlenih. Zakon je bil sprejet leta 1952, bistveno razširjen in izboljšan pa leta 1972, to je v času, ko so imeli v ZRN parlamentarno večino socialdemokrati. Ta zakon predvideva, da se. v vsakem podjetju (obratu), ki ima najmanj pet zaposlenih, izvoli svet podjetja, ki zastopa interese delavcev. Pomembno pri tem je, da so člani sveta z zakonom zavarovani pred odpovedjo, ker zaradi zavzemanja za uveljavljanje pravic zaposlenih niso vedno »priljubljeni« pri delodajalcu. V svet podjetja so lahko izvoljeni samo delavci, ki so zaposleni v podjetju, kjer se svet organizira. Sindikati nimajo zakonsko priznanega vpliva na sestavo sveta podjetja. Nimajo tudi možnosti udeležbe svojih uradnih predstavnikov na sestanku ali seji sveta podjetja. Kljub temu so v praksi mnogi člani sveta podjetja hkrati tudi člani sindikata. Vendar tudi v teh primerih sindikat nima možnosti dajati navodil svetu podjetja. Zanimivo je, da je sedanja parlamentarna večina obstoječi zakon leta 1988 ponovno spre- menila in sicer v negativnem smislu. S temi spremembami zakona niso bile prizadete pravice delavcev do soodločanja, pač pa pedvsem spremenjeni predpisi za volitve svetov podjetja, ki naj bi olajšali delovanje malih skupin drugih sindikatov v svetu podjetja. To je bil poskus udara proti panožnim sindikatom, ki pa na srečo ni uspel. In kakšne so pravice zaposlenih na podlagi Zakona o ureditvi podjetja? Zakon omogoča vpliv članov sveta podjetja na podlagi treh vrst pravic: pravice do informiranja, pravice do součinkovanja (svetovanja) in pravice do soodločanja. Najožji prostor delovanja nudi seveda pravica do informiranja, vendar je kljub temu zelo pomembna, ker samo dobro informirani člani sveta podjetja lahko uspešno zastopajo interese delavcev. Tako na primer mora podjetnik pravočasno obvestiti svet podjetja o zmanjševanju ali ukinitvi podjetja, njegovi premestitvi, združitvi z drugimi podjetji, spremembami v organizaciji dela, vpeljevanju novih delovnih metod, proizvodnih procesov in o drugem. Pri Audiju se to dogaja na več načinov. Glede na to, da zakon omogoča ustanovitev gospodarskega odbora povsod, kjer je več kot sto zaposlenih, uprava Audija ta odbor pravočasno obvešča o na- vedenih vprašanjih pa tudi o proizvodnji in prodaji, o proizvodnem ali investicijskem programu, o racionalizaciji in drugem. Svet podjetja je tako najhitreje obveščen o pomembnih odločitvah, ki naj bi se sprejemale in lahko na tej podlagi tudi učinkovito ukrepa. Poleg tega imajo tudi celo vrsto komisij, npr. za tehnologijo, varnost pri delu in drugo. Poleg pravice do informiranja je namreč pomembna tudi pravica do součinkovanja, ki nudi možnost aktivnega posega v obratovanje. Tako mora npr. podjetje v vseh vprašanjih varnosti pri delu pritegniti svet podjetja, ki svetuje, daje pobude in nasvete glede delovnih razmer, preprečevanja nesreč pri delu in o drugem. Pri tem so v Audiju zelo uspešni, saj imajo v vsej nemški avtomobilski industriji najmanj nesreč pri delu v zadnjih dveh letih. Najpomembnejši del zakona o ureditvi podjetja pa so tako imenovane pravice do soodločanja sveta podjetja glede socialnih, kadrovskih in ekonomskih vprašanj. Pri socialnih vprašanjih gre predvsem za pravice soodločanja pri vzdrževanju reda in discipline v obratu, delovnega časa, socialne pomoči, nadomestil. Pi kadrovskih vprašanjih gre predvsem za svetovanje glede kadrovskih planov, soodločanja glede zaposlitve in premestitve delavcev, odpuščanja delavcev, ki brez soglasja sveta podjetja niso možna, strokovnega izpopolnjevanja ipd. Pravice, ki zadevajo ekonomska vprašanja pa se nanašajo na informiranje in svetovanje v okviru ekonomskih komisij in odborov ter glavnega odbora sveta podjetja, svetovanje v primerih organizacijskih sprememb podjetja in soodločanje pri izdelavi »socialnega plana« glede nadomestil in olajšav denarnih izgub zaposlenih kot posledice planiranih sprememb. DEMOKRAT ZUNAJ DEMOSA Naš kolumnist Mladen A. Švare je sklenil narediti kratek odmor. Ne odhaja na zasluženi počitek, ampak zbira moči za volilni finale, ko bo za možaka njegovega kova dela več kot dovolj. Zaradi dobrega sodelovanja doslej in z željo za naprej naj bo torej začasno slovo vljudno: M. A. Švare: Razloga za moje slovo sta dva. Najprej politične stranke, ki sem jih spremljal v teh »obrobnikih« iz tedna v teden. Samo toliko jih je in nič več. Prejšnjo sredo so imele svoje srečanje majhne, nove in izvenparlamentame stranke. Resnih je samo štiri, pet. Skratka, bilo bi povsem neprimerno, ko bi vsaki posvetil po en članek. Dovolj bo, če povem, da je samo dr. Pučnik za svoje »socialdemokrate« rezerviral 8 imen, v Kranju pa je nekdo na isti dan registriral 10 strank s sorodnimi imeni (takrat sta se dajala Gros in Školjč za to, kdo bo »liberalna stranka). Drugi razlog je ta, da sem s Cankarjevo založbo podpisal že pred časom pogodbo, da bom prevedel knjigo Normana Cohna »Warrant for Genocide« (Nalog za genocid). Ker sem zelo delal kot novinar-komentator tudi za druge časopise, torej najmanj 2 do 3 komentarje na teden, pa še zraven za revijo »2000«, zamujam s prevodom. Za ta prevod pa mi gre, da bi izšel na Slovenskem. Knjiga Normana Cohna ne opravi samo analize, ampak tudi skoraj detektivsko dokaže, kako je v resnici •z razvpitimi »židoboljševiškimi zarotami«, s katerimi so operirali v Evropi fašisti in desničarji. Demosovo volilno kampanjo je pospremila »Tribuna« z objavo tega ponaredka (protokoli sionskih modrecev) in z oživljanjem teorije zarote, ki je demosovski desnici kakor na kožo napisana. Prav je, da se gre s knjigo »nad knjigo«, še posebej zato, da v javnost pride na dan resnica oziroma dejstva, podatki. Ne verjamem pa, da se da paranoidne desničarske mentalitete spremeniti z argumenti ali racionalno. Toda tudi vsega prostora ji ne gre prepustiti! DE: Po izkušnjah z delavskim časopisom morda kakšno napotilo našim bralcem? M. A. Švare: Nisem samo teoretik. Od časov študentskega gibanja sem prisoten tudi v politiki - od Akcijskega odbora za novo Zvezo mladine (1971), ko smo postavili prvo neodvisno kandidatno listo, pa do sedanjih bojev za demokracijo. Sem pri krogu ob reviji »2000«, od tam je izšla pobuda za SKSG (1989) in sedaj za SKS (Stranka krščanskih socialistov). Povezovanje Delavske stranke, Demokratične stranke upokojencev, Stranke krščanskih socialistov in idrijske delavske stranke »Naprej« v programsko koalicijo (morda pa tudi v volilno listo), pomeni naš prispevek k temu, da bi slovenski politični prostor premagal težave prehodnega obdobja, ki je še preveč obremenjeno s sožitjem tistih, ki si iščejo svojo identiteto in dediščino tam, kjer imajo samo hipoteko (pa naj gre za vosovce, udbovce, črnorokce, ali Dolfetu zaprisežene dobmobrance). Tu sem se angažiral, saj je moto naše revije isti, kakor je bil Kocbekov: dejanje. Naslov (ideološko ali zgodovinsko) neobremenjenih v tem prostoru bo zapolnil tisto praznino, ki jo sedaj predstavlja dobrih 37 % neopredeljenih volilcev - in nestruktuiranega političnega telesa. Delavstva (tako »modrih« kakor »belih ovratnikov«) danes ne predstavlja v parlamentu nihče. Po volitvah 90 se je težišče iz »delavskega razreda«, ki je bil ideološki konstrukt, prevrglo h kmečki zvezi. Leta 1992 bo treba postaviti ravnotežje. DE: Zamisel naslova je vaša - od kod? M. A. Švare: Če kdo meni, da bi moral biti v Demosu zato, ker sem bil za demokracijo, očitno ne pozna Demosa. DE: Kako pravzaprav ste kot krščanski socialist in kot demokrat po duši zašli v DE - ko pa nam kar naprej očitajo »boljševizem«, celo navezanost na »rdečo direktorsko mafijo«, pristaštvo minulega »režima enoumja«? Prav v tej številki na 2. strani spet podobni popadki: M. A. Švare: DE je bil ves čas, kar z njim sodelujem, odprt časopis. Konec koncev nisem član Svobodnih sindikatov, ampak Magajnove Vzajemnosti - sindikata nezaposlenih in socialno ogroženih, ki sem ga pomagal ustanavljati. Iz prejšnjega režima imam dovolj izkušenj, kako je, če si nezaposlen ali pa svobodnjak. Ko sem bil kot avtor prepovedan, sem delal kot turistični vodič, prevajal, pisal recenzije, karkoli. Zato sem se lahko samo zabaval, ko so na nekatere moje trditve (v komentarjih v Kmečkem glasu in v DE) sprožili prave orkestrirane kampanje »iz baze«. Tako je bilo na primer, ko sem za DE zapisal, da »Demosa nikoli ni bilo«. Sedaj isto trdi Ivan Oman. Zato lahko pristavim, da je DE še eden redkih pirostorov v RS, ki ga po včerajšnjem enoumju ni zajela današnja euforija, ki prav tako ne prenaša disonančnih glasov. Sicer pa ne odhajam povsem. Berite rubriko »X-25 javlja«. Mislim, da bom imel še kaj poročati! Ciril Brajer Odbori in komisije odločajo delno samostojno, delno pa pripravljajo svetu podjetja in njegovemu vodilnemu odboru predloge za reševanje posameznih vprašanj. Soodločanje nasploh pomeni, da brez privolitve sveta podjetja v njem ni mogoče sprejeti določenih odločitev. Na drugi strani pa daje svetu podjetja možnost, da določene zahteve še posebej poudari. Tako imajo npr. v Audiju komisijo za osebna vprašanja, v kateri se posvetujejo o vsaki novi zaposlitvi, vsaki odpovedi in spemembi plače. Če komisija ali odbor ne dasta svojega soglasja, se tak osebni ukrep ne more izvesti. Če pa delodajalec kljub temu poskuša takšen ukrep uveljaviti, mora sklicati tako imenovani urad za sporazum, katerega odločbo morata priznati tako svet podjetja kot delodajalec. Takšen urad je sestavljen iz enakega števila predstavnikov podjetja in enakega števila članov sveta podjetja ter neodvisnega predsedujočega. Pri Audiju npr. še nikdar ni bil sklican omenjeni urad za sporazum, kar pa seveda ne pomeni, da svet podjetja v vseh primerih podpre odločitve delodajalcev. Negativno stališče sveta podjetja mora namreč po zakonu vodstvo podjetja tudi upoštevati. Branka Prežel) MARIBOR JUTRI Ko sta konec decembra na zadnji lanski seji republiške vlade v Betnavskem gradu v Mariboru republiški izvršni svet in izvršni svet Maribora podpisala pogodbo o financiranju projekta Maribor jutri, je to pomenilo prihod strokovnjakov Stanfor-skega razvojnega inštituta na šestmesečno delo v mesto pod Pohorjem. Med svetovalnima firmama McKinsey in Stanford je bila namreč slednja izbrana, da pripravi razvojni program mesta in regije, ki bo naslednja leta omogočil predvsem ponovni gospodarski razcvet Maribora. Posebne terapije je mesto več kot potrebno, saj obseg mariborske industrijske proizvodnje že nekaj let nazaj nezadržno pada in to hitreje od republiškega povprečja. Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer se številna podjetja že mesece otepajo s problemom likvidnosti. Konec prejšnjega leta je bilo v Mariboru že deset tisoč brezposelnih, podjetja pa so za letošnje prve mesece napovedala še blizu pet tisoč trajnopresežnih delavcev. Temu primerna je tudi socialna slika zaposlenih in od tod nenehna grožnja mestu s socialnimi nemiri. To je bil glavni vzrok, da je občinska vlada naredila edini možni korak - dala je pobudo za izdelavo celovitega projekta za'rešitev mariborskega gospodarstva. V normalnih razmerah za gospodarjenje nima izvršni svet kaj iskati v podjetjih, kvečjemu lahko sodeluje in posreduje pri finančnih in državnih inštitucijah, glede na sedanje stanje pa je to edina možnost za rešitev nakopičenih problemov. Projekt Maribor jutri je zasnovan tako, da bo neodvisno od političnih interesov prikazal dejansko stanje na tem področju in začrtal strategijo razvoja. Maribor jutri bo prilagojen in izdelan samo za Maribor z vsemi njegovimi posebnostmi, lahko pa bi postal tudi pilotni projekt za vso Slovenijo. Dr. Erič Hansen, vodja projektne skupine: »Tukaj so velika in majhna podjetja, številne inštitucije, tako lokalne kot državne. V teh šestih me- secih se bomo spoprijeli s specifičnimi problemi in prednostmi velikih in majhnih. Z njimi bomo delali na strateškem nivoju, v okviru delovnih skupin bomo usmerjali,' prelivali in prenašali naše znanje na čim več ljudi. Razviti bomo poskušali skupno idejo, kako gospodarstvo razviti: kaj morajo narediti mesto, država, podjetja in kaj posamezniki. To bo začetek akcije, ko bomo skupaj prišli do predlogov za spremembe v Mariboru in regiji, ko bomo izdelali strateško vizijo za prihodnost.« Ideja o globalnem razvoju Maribora ni nova, saj je bil že pred nekaj leti zelo resno postavljen program strateškega razvoja mariborskega gospodarstva z naslovom Maribor 2000. V njem so se zbrali številni izvedenci z mariborske univerze in iz podjetij, ki so že govorili o smereh razvoja in tudi o nosilcih posameznih razvojnih nalog. Tako je bila Metalna, denimo, določena za nosilko razvoja invsticijske opreme, TAM za razvoj motorjev in gospodarskih cestnih vozil, univerza za raziskovalno dejavnost itd. V nekaterih fazah je ta projekt tudi zaživel, kaže pa, da je bil Maribor s tem projektom nekoliko pred časom. Ideja je bila dobra, v projekt je bilo vloženo veliko truda, kljub temu pa je ostal med neuresničenimi nalogami. Toda pozitivne in negativne izkušnje bo moč uporabiti tudi pri snovanju projekta Maribor jutri, in tokrat bi morali zadevo zaradi realne ekonomske nuje tudi pripeljati do konca. Blai Grča NAZDRAVLJAMO ZDRAVI PAMETI Da se vse spreminja, da ni nič več, kot je bilo prej, je dokaz razmerje Slovenije do drugih jugoslovanskih republik. Razpad Jugoslavije je do temeljev spremenil stare medsebojne odnose, tako politične kot gospodarske. Hrvaška, na primer, ni več ena izmed jugoslovanskih republik, s katero smo imeli znotraj Jugoslavije najobsežnejše gospodarske stike. Ne le, da je postala samostojna država, prelevila se je tako rekoč čez noč v slovenskega najmočnejšega zunanjetrgovinskega partnerja. Zato se Sloveniji mudi, da bi z njo čimprej normalizirali zaradi vojne in osamosvojitvenih potez ene in druge nove države precej motene gospodarske tokove. Na novo je treba postaviti vrsto gospodarskih, trgovinskih in drugih sporazumov, do sporazuma o režimu na meji in denimo sporazuma, ali bo Slovenija na morju dobila tako mejo s sosedo, da bodo mednarodne vode segle do slovenskih ozemeljskih voda in bo tako imela prost izhod na morje. Državi sta - računamo na to, čeprav do zaključka redak- cije nismo mogli dobiti točne informacije - medtem že podpisali sporazum o gospodarskem sodelovanju. Ta je osnova za urejanje vseh nerešenih in ponekod tudi spornih vprašanj. Najbolj problematična so vsekakor vprašanja, finančne narave: od odprtih saldov, paritete obeh valut v plačilnem prometu do denimo poslovanja prek nerezi-denčnih računov, kjer je nekaj nejasnosti pri vprašanju, v kakšni valuti naj tečejo sovlaganja v drugi državi. Med drugimi gospodarskimi vprašanji, velja omeniti potrebo po čimbolj prostem pretoku blaga med republikama, kamor sodijo tudi na evropsko raven »zreducirani« carinski postopki, pri čemer je slovenska vizija meja »brez meja«. Slovenska gospodarska zbornica vztraja celo pri pretoku blaga brez carin in obdavčitev in celo brez odstotka carinske takse za carinsko evidentiranje blaga... Delegaciji obeh držav na politični in gospodarski ravni sta se dogovorili za zdaj predvsem o hitrem reševanju vprašanj in težav v medsebojnem Delovnim invalidom druge in tretje kategorije, torej štiriurni-kom in tistim, ki jim je bilo treba po zdravniškem priporočilu najti psihofizičnim sposobnostim primerno delo, so se v tovarnah in tudi drugod že od nekdaj izogibali. Še zlasti potem, ko smo pri nas razvili zasnovo civilne zaščite in splošne ljudske obrambe, po kateri naj invalidi ne bi opravljali vratarske, čuvajske in podobne službe, kamor so jih podjetja dotlej najraje razporejala. Invalidska podjetja so bila redkost, v Mari- DELO ZA INVALIDE boru, denimo, je do prejšnjega leta delovalo le eno - Bodočnost, ki je zaposlovalo invalide. Na srečo je vsaj zakonodaja poskrbela, da invalida enostavno ni mogoče postaviti na cesto, pač pa mu je treba priskrbeti primerno zaposlitev. Slika ni iz invalidske delavnice. Toda invalidi bi lahko opravljali marsikatero delo - ob prekvalifikaciji in došolanju seveda. Večja podjetja so za to področje organizirala tudi posebne službe ali pa zaposlile vsaj socialnega delavca, ki je skupaj z zdravstveno službo po svojih močeh skrbel za invalidne sodelavce. V Tamu v Mariboru, kjer je število delovnih invalidov včasih dosegalo celo desetino zaposlenih, so vrsto let kar vzorno skrbeli za te svoje sodelavce, čeprav je zlasti v kovinskopredelovalni industriji težko najti primerna delovna mesta, kjer bi jih lahko zaposlili njihovim sposobnostim primerno. Ko so začeli v Tamu pred dvema letoma uresničevati sanacijski program, ki je predvideval zmanjšanje števila zaposlenih, so v okviru kadrovske problematike reševali tudi vprašanje delovnih invalidov. Mnogim so delovno dobo dokupili, za druge pa so poskrbeli v novonastalih Tamovih družbah. Med desetimi družbami - hčerami holdinga TAM Maribor d.d., so ustanovili tudi družbo TAM STP, ki je registrirana za opravljanje varnostne in gasilske službe, poleg tega pa še za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb. Ravno zavoljo zaposlovanja invalidnih oseb so pri delitvi programov prenesli v TAM STP takšne delovne programe, ki so jih lahko opravljali invalidi. Tako je sedaj v tem podjetju med 223 zaposlenimi 106 delovnih invalidov. Glavni proizvodni program, za katerega so usposobili okrog 40 invalidov, je proizvodnja avtoelektričnih sklopov zlasti za potrebe družbe TAM BUS, popravilo merilnih orodij in naprav v precizni mehaniki, polnjenje in servisiranje industrijskih akumulatorjev za elektro vozičke in viličarje, izdelava vseh vrst oblog za blatnike gospodarskih cestnih vozil in avtobusov, rezanje raznih cevi in podobno. Invalidne osebe so našle delo tudi v telefonski centrali in v kurirski službi, veliko pa jih je zaposlenih tudi na raznih delih v okviru družbe TAM Gospodarska vozila. Savo Juhart, pomočnik generalnega direktorja družbe TAM STP: »Naše podjetje je prevzelo skrb za vse invalide v sistemu holdinga TAM, vendar za vse, žal, še nimamo proizvodnih programov. Imamo pa dva socialna delavca, ki spremljata delovne invalide, z njimi strokovno delata, skupaj z njimi ugotavljata primernost zaposlitve, jih predlagata za usposabljanje. Pri delu z invalidi tesno sodelujemo predvsem z republiškim zavodom za rehabilitacijo invalidov in imamo za to tudi zakonske olajšave kot oprostitve dajatev od osebnih dohodkov in podobno. V letu 1992 bi zlasti želeli razširiti svojo ponudbo na poslovne partnerje in nastaviti nekaj povsem novih programov, dokupiti potrebno opremo in prostore ter tako povečati število novih delovnih mest za invalide.« B. G. NE MANJ, TEMVEČ VEČ TUJIH PARTNERJEV Zdraviliško-turistični center Rogaška je za svojo visoko kakovost prejel že vrsto naj višjih priznanj. Lani, denimo, je dobila Rogaška priznanje najlepše urejenega turističnega centra v Sloveniji, pa tudi mednarodno priznanje Fondacije svetega Fortu-nata z nazivom Maison de qualite. Seveda premore beauty Rogaška tudi svoj - Beauty center Zato ni naključje, da je tudi lansko leto, ko je turistično gospodarstvo potegnilo najkrajši konec, Rogaška poslovala uspešno. Lahko bi celo zapisali, da več kot uspešno. Že mesec dni po vojni je go- gospodarskem sodelovanju in to na način, ki bo osnova za sklenitev podobnih sporazumov tudi z drugimi jugoslovanskimi republikami, bodočimi državami po hitrem postopku Kdor je imel v rokah dopolnitve zakona o delovnih razmerjih, ve, da 36. c člen novele tega zakona v nekaj točkah določa kategorije delavcev, ki jim delovno razmerje »zaradi nujnih operativnih razlogov« ne more prenehati, 36. d člen pa omenja dve kategoriji delavcev, ki jim lahko delovno razmerje preneha le, če je izpolnjen vsaj en sam, z zakonom določen pogoj ali če delavec soglaša s prenehanjem delovnega razmerja. .Omenjena 36. c in 36. d člen torej predstavljata varovalno določbo za tiste delavce, pri katerih je podana kakšna izmed naštetih okoliščin. Zastavlja pa se vprašanje, do katerega trenutka mora ta okoliščina obstajati, da bo pomenila razloge, zaradi katerih delovno razm .rje ne sme prenehati. V zvezi s tem je v pravni praksi obveljalo stališče, naj se upoštevajo tiste okoliščine po 36. c in 36. d členu, ki nastopijo do konca postopka ugotavljanja presežnih delavcev na prvi stopnji, torej do izdaje sklepa o prenehanju delovnega razmerja presežnemu delavcu zaradi nujnih operativnih razlogov. To pomeni, da pred prenehanjem delovnega razmerja ni zavarovan tisti delavec, pri katerem kakšna izmed okoliščin, ki bi pomenila zakoniti razlog varovanja zaposlitve, nastopi v času po sprejeti odločitvi o prenehanju delovnega razmerja, - to je v pritožbenem ali odpo- Republiški odbor sindikata gozdarstva Slovenije bo v torek, 11. februaija, obravnaval problematiko presežnih delavcev kot posledico denacionalizacije gozdov. Na sejo so povabili predstavnike vlade, Gospodarske zbornice in drugih uglednih ustanov. Če sindikat tega ne bo preprečil, bo likvidirano pet gozdnih gospodarstev, delo pa bo izgubilo 2.500 delavcev. Sekači pa bodo še naprej pridno sekali, njihova tekmovanja, kot na naši sliki, pa bomo lahko videli le še na obledelih fotografijah. Norost ali zločin Republiški odbor Sindikata gozdarstva Slovenije je Zakon o denacionalizaciji ožigosal za krivca katastrofalnih posledic v gozdno-gospodarskih organizacijah. Za povrh niti ni v skladu s še veljavnim zakonom o gozdovih. Ta namreč obvezuje organizacije, da s polno odgovornostjo in v skladu s sprejetimi gozdnogospodarskimi načrti gospodarijo z gozdovi. Zakon o denacionalizaciji v nasprotju s tem prepoveduje vsako razpolaganje z nepremičninami oziroma premoženjem. Zato so se gozdarske organizacije znašle v neenakopravnem položaju z drugimi gospodarskimi dejavnostmi. Že zakon o moratoriju o prepovedi sečnje je povzročil ogromno škodo. Likvidacije številnih TOK, stečaj, veliko presežnih delavcev in hud padec prihodka ... Vse to bo zakon o denaciona- lizaciji še zaostril in pospešil. Večini organizacij preti, da bodo morale enostavno zapreti vrata. To bo ogrozilo tudi lesno in papirno-predelo-valno industrijo. Več kot 2.000 delavcev se bo znašlo na cesti in brez sredstev jim tudi Zakon o delovnih razmerjih ne bo pomagal. Zakon o denacionalizaciji sicer govori, da z denacionalizacijo pravnih oseb ni moč spravljati v stečaj ali likvidacijo. Vendar vsaj v gozdarstvu povzroča prav to! Je res namen zakonodajalca likvidirati gozdarstvo kot gospodarsko dejavnost? Očitno je! Sindikat gozdarstva opozarja, kako močno to ogroža delavca in javni interes v gozdovih in varstvu okolja. Takšnih norosti si gotovo ne privošči nobena druga država na svetu. vednem roku. Pred prenehanjem delovnega razmerja torej ni varovan delavec, ki postane začasno nezmožen za delo zaradi bolezni v času odpovednega roka. Po poteku le-tega delavcu delovno razmerje sicer preneha; če pa je še vedno nezmožen za delo, ima določene pravice po samoupravnem sporazumu o uresničevanju zdravstvenega varstva (Ur. 1. SRS, št. 47/87, 1/88, 42/89 in 18/ 90). Na podlagi drugega odstavka 29. člena navedenega sporazuma ima delavec pravico do nadomestila osebnega dohodka še največ 30 dni po prenehanju delovnega razmerja ali ves čas. ko je delavec nezmožen za delo - če je njegova nezmožnost posledica poškodbe pri delu (tretji odstavek 29. člena). Prav tako je potrebno opozoriti na pravice delavca, ki dokaže invalidnost v času odpovednega roka in ki mu delovno razmerje po poteku le-tega preneha. V tem primeru je namreč potrebno upoštevati tudi določbo druge alinee 36. c člena zakona, po kateri delovno razmerje ne preneha delavcu, ki je začasno nezmožen za delo zaradi bolezni, če je delavec v času, ko teče invalidski postopek, nezmožen za delo. Odpovedni rok začne teči šele. ko se delavec vrne na delo ali ko se mu zagotovi ustrezna zaposlitev. V. O. Jože Peternelj - Mausar: TEHNOLOŠKI PRESEŽEK Zato sindikat zahteva razveljavitev zadnjega odstavka 19. člena zakona o denacionalizaciji, spremembo 88. člena tega zakona, socialno varnost delavcev v gozdnogospodarskih organiza-' cijah za najmanj dve leti, varstvo javnega interesa v gozdovih, preprečitev vračanja gozdov v naravi zaradi interesa mlade države in tak postopek denacionalizacije, ki bo gozdnogospodarskim organizacijam omogočil najmanj petletno prehodno obdobje. SICER BO SINDIKAT GOZDARSTVA SLOVENIJE POZVAL VSE SVOJE ČLANE IN DELAVCE GOZDNOGOSPODARSKIH ORGANIZACIJ, NAJ SE ZAVARUJEJO Z DRUGIMI UKREPI! Vse te zahteve podpira tudi Splošno združenje gozdarstva Slovenije in jih pošilja Predsedstvu republike Slovenije. V podkrepitev dodaja nekaj ugotovitev; Porazen padec proizvodnje lesnih asortimentov in hkraten porast neevi-dentirane sečnje. Goloseki, gojitvenih redčenj ni, kar vse preti z ekološko katastrofo in narodnogospodarsko škodo. Za povrh je še sprto s še veljavno zakonodajo! Lastniki gozdov, ki brezglavo in nezakonito sekajo, ne plačujejo ne davščin ne obveznosti za reprodukcijo gozdov. Obnova gozdov zastaja, gradnja gozdnih cest stoji in že zgrajene propadajo, ker jih nihče ne vzdržuje. Lesni trgovci in prekupci nezakonito bogatijo in so že odločujoč dejavnik pri sečnji, kar povzroča dodatno škodo... Kaj torej zapisati za konec? Le retorično vprašanje: norost ali zločin?! Ali kar oboje! - v GG Nazarje zapade pod Zakon o denacionalizaciji 16.400 ha od skupaj 16.800 ha gozdov v družbeni lasti - v GG Maribor zapade pod Zakon o denacionalizaciji 25.000ha od skupaj 32.448 ha gozdov v družbeni lasti - v GG Bled zapade pod Zakon o denacionalizaciji 29.523 ha od skupaj 30.310 ha gozdov v družbeni lasti - v GG Kranj zapade pod Zakon o denacionalizaciji 16.825 ha od skupaj 20.430 ha gozdov v družbeni lasti - v GG Slovenj Gradec zapade pod Zakon o denacionalizaciji 12.200 ha (varianta 16.000 ha) od skupaj 24.311 ha gozdov v družbeni lasti - v GG Brežice zapade pod Zakon o denacionalizaciji 11.200 ha od skupaj 15.800ha gozdov v družbeni lasti sindikalni |H( (l'' STARE PLAČE, NOVI DAVKI i s* KAJ DELAJO < r skei Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije Izhodiščni bruto OD v skladu z 58. členom kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije v tolarjih (SLT) Zahtevnostna skupina december 91 januar 92 februar 92 x:: I. enostavna dela 17.103,00 19.651,00 22.068,00 Xv :*x II. manj zaht. dela 19.155,00 22.009,00 24.716,00 •x*: III. srednjezaht. dela 21.379,00 24.564,00 27.585,00 IV. zahtevna dela 24.799,00 28.494,00 31.999,00 :-x V. bolj zaht. dela 27.365,00 31.442,00 35.309,00 Si VI. zelo zaht. dela 32.496,00 37.337,00 41.929,00 VIL visokozaht. dela 38.482,00 44.215,00 49.653,00 :*x •X* •X* Si VIII. najbolj zaht. dela 44.468,00 51.093,00 57.376,00 IX. izjemno pomembna najbolj zaht. dela 53.019,00 60.918,00 68.411,00 X\ iS odstotek uveljavljanja eskalacij ske klavzule 16,97% 14,9% 12,3% iS is. Regres za prehrano 3.141,00 SLT. Sindikat delavcev trgovine Marija Lukman - sekretarka: V zadnjem času nas naši člani večkrat kritizirajo, da ne objavljamo plač po pomožni kolektivni pogodbi, zato ponovno sporočamo, da so najnižje plače za posamezne izobrazbene skupine v tej ponogi enake kot po splošni kolektivni pogodbi. Te podatke pa redno objavlja DE. Na zadnji seji izvršnega odbora smo obravnavali nekaj aktualnih zadev. Prispevali smo naše mnenje o reprezentativnosti sindikatov. Nasprotujemo temu, da bi upravni organi izdajali odločbe o deponiranju statuta, saj tu nimajo o čem odločati, ampak ga samo sprejmejo v deponiranje. Za to pa zadošča potrdilo. Vladi tudi očitamo, da se kljub poudarjanju svoje naprednosti sklicuje vedno le na tiste dele zahodne zakonodaje, ki je za delavce najbolj neugodna, tako tudi pri zakonu o sindikatih. K socialnemu miru bi svoje lahko prispevali tudi tisti upravni organi, ki trgovskim organizacijam oddajajo v najem poslovne prostore. V primeru, da bi ekonomske najemnine silile najemnike v zapiranje lokalov, naj bi jih zaradi obravnavanja delovnih mest znižali. Sklenili smo tudi, da bomo letos poskrbeli za celostno likovno podobo našega sindikata in tudi tako v javnosti utrdili vedenje, da obstajamo kot relativnp samostojna organizacija. Sindikat delavcev dižavnih in družbenih organov Drago Ščernjavič, sekretar: »Sestala se je konferenca sindikata (25. 1.) občinskih upravnih organov, kot oblika dela in organiziranja v ROS. Namestnik ministra za pravosodje in upravo je podal mtormacijo o pristopu, vinn, gradivih, tezah za zakon o lokalni samoupravi, preobrazbi in nov zemljevid občin, ter kakšne bodo posledice za reorganizacijo uprave (število zaposlenih, stroški). Dogovorjeno je, da bo ROS pravočasno dobil gradiva in se aktivno vključil v razpravo s svojimi pogledi, zahtevami in opozorili. Sestala se je (22. 1.) konferenca sindikata carinikov Slovenije in ocenila uresničevanje zahtev konference, ki so bile posredovane direktorju republiške carinske uprave in ministru za finance. Konferenca je pred sklenitvijo pogodbe o pogojih za delo sindikata. Pozivam predsednike 10 sindikata, naj naročijo DE, zato da bodo zaupniki sindikalnih skupin informirani o vsem, kar morajo vedeti.« Sindikat poklicnih gasilcev Miloš Mikolič, sekretar: Kolektivna pogodba za poklicne gasilce kljub napovedim zaradi raznih težav še ni izdelana. Zatika se pri opredelitvah v tarifnem delu. Zato bi bilo prav, da vsak v okviru svojih možnosti pospeši izdelavo kolektivne pogodbe. Izvršni odbor sindikata je na seji konec januarja sprejel osnutek statuta sindikata gasilcev in ga poslal vsem organizacijam v obravnavo. V njem urejamo organiziranost sindikata v skladu z novonastalimi razmerami in možnostmi. Sindikat poklicnih gasilcev opredeljujemo kot samostojno interesno obliko sindi-kalnegig organiziranja glede na posebnost poklica, ki pa se bo zaradi uresničevanja nekaterih skupnih zadev posebej povezoval s sindikatom delavcev državnih organov. Izdelali smo tudi pristopno izjavo za nove člane, na kateri objavljamo osnovna določila iz statuta o organiziranosti, pravicah in dolžnostih članov in včlanjevanju. Hudo se nam piše. Ko se država v dvomih, ali priti do denarja bogatih, ki jih je malo, ali revnih, ki pa jih je mnogo, in vse več jih tudi bo, odloči za slednje, se nam ne obeta nič dobrega. In to je oblast storila, ko je bil v parlamentu sprejet zakon o prometnem davku, s katerim so se znižali davki na luksuzne predmete, povečali pa davki na olje, moko, kruh, sladkor in mleko. Mogoče so se pa davki znižali na alkoholne pijače zato, da bi ljudje namesto mleka pili alkohol in tako s pomočjo države hitro in ceneje prišli do tiste blaženosti, ko bi postali boj dobrodušni, bolj dojemljivi in razumevajoči do evropskih namer sedanje vlade. Prav tragikomično pa zveni, da je zakonodajalec uvrstil v skupino artiklov s 5-odstotno stopnjo prometnega davka hrano skupaj z izdelki za oborožitev, vojaško opremo in vojaškimi uniformami. Pa ni sporno, da vsega tega in še česa ne potrebujemo, toda tega ni mogoče enačiti s pogoji za preživetje - in za to gre. In kaj sindikat? Še bolj glasno in odločno izraziti nestrinjanje s to politiko, s tem razvojem, zahtevati od oblasti, da jo mora bolj skrbeti kot prerazporejenje revščine, to, da še ni ponudila pogojev za gospodarski in socialni razvoj. Zato pa je oblast! Mag. Dušan Semolič KAJ DELAJO Sindikat komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Miloš Mikolič, sekretar: Smo v obdobju letnih članskih občnih zborov, pred nami pa so tudi obravnave zaključnih računov. S tem v zvezi bi rad opozoril, da ob tem preverite usklajenost vašega organiziranja s statutarnimi določili, kako se uresničujejo pogodbe o razmerah za delo sindikata, kako se izpolnjujejo članske obveznosti in delo sindikalnih zaupnikov. Prosim, da nas o vseh teh zadevah obveščate. Pri obravnavi .zaključnh računov pa naj opozorim na določilo v splošnem uvodnem delu panožne kolektivne pogodbe, kjer je napisano, da morajo biti delavci ustrezno informirani o uveljavljanju kolektivnih pogodb - obvezno pa ob sprejemanju zaključnega računa. Sindikat delavcev v kulturi Ob prvem kulturnem prazniku v samostojni Sloveniji iskrene čestitke vsem delavcem v kulturi. Republiški odbor našega sindikata je ponovno obravnaval osnutek kolektivne pogodbe za kulturo in sklenil povabiti še tiste sindikalne organizacije, ki svojih pripomb niso poslale, da to store vsaj do konca februarja. Sredi marca nameravamo organizirati enodnevni seminar za sindikalne zaupnike. Zaupnike vabimo, da se vnaprej prijavijo republiškemu odboru, najkasneje do 20. februarja. Seminar bomo organizirali, če bo vsaj 20 prijav. Žal bo potrebno za seminar plačati kotizacijo 2.000,00 SLT - sindikat delavcev v kulturi namreč nima dovolj sredstev, da bi bila udeležba brezplačna. I: &!. t P 1 I | i:;:! I I« .v. V novi številki preberite STRAN PAKETI OGLEDALO STISKE Po Sloveniji razdelili socialno ogroženim približno pet tisoč paketov s hrano Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva NOROST ALI ZLOČIN SINDIKATOM JE ZAVRELO ZARADI ZLOČINA NAD SLOVENSKIMI GOZDOVI, KI GA POVZROČA NOROST ZAKONODAJALCEV berite v Poročevalcu m PRAVN K SVETUJE Vprašanje: Invalidska komisija SPIZ mi je priznala status delavca s spremenjeno delovno zmožnostjo. Ker po še veljavnem zakonu zato nimam statusa delovnega invalida, me je podjetje uvrstilo med trajne presežne delavce. Zanima me, ali mora podjetje preklicati odpoved mojega delovnega razmerja, če bi mi invalidska komisija po sprejetju novega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznala namesto spremenjene delovne zmožnosti III. kategorijo invalidnosti? Odgovor: 36. c in 36. d člena Zakona o delovnih razmerjih določata, katerim delavcem lahko preneha delovno razmerje zaradi nujnih operativnih razlogov le pod z zakonom določenimi pogoji. 36. d člen tako varuje delovnega invalida. Pri reševanju vprašanja, do katerega trenutka mora okoliščina, ki preprečuje uvrstitev delavca na seznam presežnih delavcev, obstajati, je bilo v sodni praksi sprejeto stališče, da se upoštevajo le tiste okoliščine, ki nastopijo do konca postopka ugotavljanja presežnih delavcev na vi; INŠTITUT ZA GOSPODARSKO PRAVO PRI VISOKI PRAVNI ŠOLI V MARIBORU | vi; * organizira seminar: ij::; Vloga in položaj sindikatov v tržnem gospodarstvu, ki bo v sredo, 19. februarja 1992 ob 9. uri v prostorih Visoke pravne jijij šole v Mariboru, Mladinska ulica 9 i-::: Program: L Delovno razmerje po novi zakonodaji s posebnim poudarkom na vlogi :::::: predstavnikov delavcev in delodajalcev &: Jožica PUHAR, ministrica za delo Republike Slovenije .'i:;:: 2. Izobraževalna funkcija sindikatov :::::: dr. Rudi KVOVSKV, akademik & 3. Razmerje med sindikatom in delodajalcem ter sindikatom in delavci Jj: dr. Mitja NOVAK, izredni profesor visoke pravne šole :£: 4. Pomen kolektivnih pogodb in pogodb o zaposlitvi •:$ mag. Vesna KRANJC, asistentka visoke pravne šole i;:;: 5. Stavka kot sredstvo sindikalnega boja v:- mag. Viktor LEDNIK, tajnik ekonomsko poslovne fakultete •/ Ivi Dodatne informacije lahko dobite na Visoki pravni šoli, telefon (062) Ijij: 27-851. &: prvi stopnji - to je do izdaje sklepa o prenehanju delovnega razmerja presežnemu delavcu zaradi nujnih operativnih razlogov. Če torej taka okoliščina nastopi v pritožbenem ali odpovednem roku, je to že prepozno. Vprašanje: Novi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju odpravlja status delavca s spremenjeno delovno zmožnostjo. Naše podjetje pa v internem splošnem aktu še vedno opredeljuje pravice delavcev s spremenjeno delovno zmožnostjo. Med drugim je tem delavcem priznano ugodnejše nadomestilo plače kot jo od SPIZ prejemajo delovni invalidi III. kategorije. Zanima me, ali s črtanjem tega statusa iz zakona prenehajo veljati tudi pravice delavcev s spremenjeno delovno zmožnostjo v internem splošnem aktu? Zanima me tudi, ali bo delavec s spremenjeno delovno zmožnostjo, ki bo zahteval, da se mu pravice določijo po novem zakonu in s tem dosegel status delovnega invalida III. kategorije, lahko v podjetju še naprej uveljavljal denarno nadomestilo delavca s spremenjeno delovno zmožnostjo, če bo to zanj ugodneje? Odgovor: Določila internega splošnega akta, ki delavcem zagotavljajo višje pravice od zakona, seveda ostajajo v veljavi. Ker pa je splošni akt mogoče hitro spremeniti ali ga nadomestiti s kolektivno pogodbo, pa take pravice niso videti posebej trajne. Prav gotovo je v interesu delav-s spremenjeno delovno zmožnostjo, da izkoristijo 295. člen (za zdaj še predloga) novega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in zahtevajo, da se jim pravice določijo po novem zakonu. Najverjetneje bo šlo za prevedbo v status delovnega invalida III. kategorije. Čas za to je omejen do 30. 6. 1992. Delovnemu invalidu njegove pravice namreč zagotavlja zakon in so zato trajnejše. Nenazadnje je dandanes pomembna pravica tudi varstvo delovnega invalida v postopku odpuščanja presežnih delavcev. Te pravice delavcev s spremenjeno delovno zmožnostjo nima. Z novim statusom pa seveda izgine pravica do nadomestila plače, povezanega s prejšnjim statusom. Vprašanje: Kmalu bo sprejet novi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Kdo je pristojen za sprejem vloge delovnih invalidov, do odmere denarnih nadomestil plače po novem zakonu - podjetje ali SPIZ? Odgovor: Sprejem novega zakona se je zavlekel za skoraj 2 meseca. Znano pa je, da so vsi skupščinski zbori že sprejeli amandma k predlogu zakona, ki je v zakon zapisal še novi 295. člen. Ta določa, da se delovnim invalidom, ki so denarna nadomestila uveljavili po starem zakonu, na novo odmerijo denarna nadomestila po novem zakonu in to po uradni dolžnosti. Če je nanovo odmerjeno nadomestilo manjše od zneska, ki je uživalcu pripadal po starem zakonu, se nadomestilo izplačuje nezmanjšano še naprej, dokler je zanj to ugodneje. Lučka Bohm PO ČEM SO KRANJSKE MUZE VLADNA POLITIKA JE KOT PARTIJA ŠAHA - ZATO PA ŽRTVUJE FIGURE na 2. strani PREDVOLILNA ARENA ŽLAHTNA PRAGMATIČNOST IVANA BIZJAKA PROTI DESNEMU POPULIZMU ZMAGA JELINČIČA 3. stran DEMOKRAT ZUNAJ DEMOSA Območna organizacija za Dolenjsko Igor Vizjak, predsednik: »Pravna ureditev prisilne poravnave in stečaja je še stara. Velja zvezni zakon, sprejet leta 1989, ko so bili postopki, ki jih ureja, še izjemni. Sedaj je slovenskemu parlamentu ponujen v obravnavo nov Zakon o prisilni poravnavi in stečaju, ki je za delavce v primeru stečaja enako neugoden kot sedanji,, v primeru prisilne poravnave pa še neugodnejši. Nekaj prakse smo si v Sloveniji v tem času že nabrali, zato smo pričakovali zakon, ki bo vse upnike varoval in urejal specifičen položaj delavcev kot upnikov. To ni tako, zato je potrebno osnutek zakona dopolniti. Zakaj in kako dopolniti zakon predlagajo dolenjski sindikati na 5. strani DE. Območna organizacija ZSSS Velenje Jožica Hercog, sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije na območju Na seji aktiva predsednikov podjetij SKEI Slovenije na območju, 3. 2. 1992, so bili ob obravnavi aktualne problematike o plačah v podjetjih na območju sprejeti naslednji Sklepi: 1. Sindikati podjetij SKEI na območju v celoti podpirajo zahteve IO sindikata dejavnosti Slovenije z dne 15. 1. 1992 in sklepe sveta ZSSS z dne 23. 1. 1992 (te so prejeli vsi predsedniki sindikatov podjetij SKEI na območju). 2. Predsedniki sindikatov podjetij in sindikalni zaupniki sproti seznanjsijo članstvo o poteku in rezultatih dogovorov med vlado, sindikati in gospodarsko zbornico. 3. V skladu s sklepom RO SKEI Slovenije se v sindikatih podjetij nadaljujejo priprave na stavko SKEI Slovenije in pri tem uporabliaio navodila in poslovnik za vodenje in organiziranje splošne stavke ter opomnik za delovanje stavkovnih odborov in straž. V sindikatu poslovnega sistema Gorenje je skupščina sindikalnih zaupnikov že obravnavala priprave na stavko dejavnosti Sl oveni j«. V razpravi so bile podane še številne informacije, stališča in vprašanja: ki jih objavljamo na 5. strani DE. Breda Erjavec, sindikat delavcev družbenih in državnih organov Slovenije na območju V torek, 4. 2',. 1992, sta predsednica sindikata upravnih organov SO Velenje in predsednik IS SO Velenje podpisala Pogodbo o pogojih za delo sindikata v upravnih organih SO Velenje. vlllllvlllvl;!;!; Nevenka Lekše, sekretarka: Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije obvešča svoje člane, da je izvršni odbor sprejel odločitev, da za prvo trimesečje leta 1992 razpiše 150 kreditov za svoje člane v višini 7.000,00 SLT. Rok vračila je 6 mesecev z 90-odstotno letno obrestno mero, kar znese mesečni obrok 1.401,0'OSLT. Zainteresirani člani sindikata naj pisno vlogo s številko članske izkaznice naslovijo na Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova 4, p. p. 343. V pripravah na letno sejo RO in volitve predsednika RO, evidentiran je podpredsednik RO dr. Igor Kodrič, je izvršni odbor sklenil, da bodo v naslednjih dneh sklicane vse konference sindikatov ožjih dejavnosti, na katerih bomo ocenjevali delo v preteklem letu - sprejemali program dela za leto 1992. 'l’l*I*I-I'l"l‘I*I*I'IvI oziroma g KRŠČANSKI 3 SOCIALISTI oo V DELAVSKEM = ČASOPISU >*: DalmatinmaLliliHMl Ljubljana tel.: (061) 313-942 311-956 110-033 116-163 r Ne stavi samo kulturni minister dr. Capuder na stoletno narodno tradicijo, zaradi cesarje od svojih kulturniških kolegov moral na svoj račun marsikatero grenko požreti. Slovenci tudi nasploh zelo neradi na hitrico spreminjamo svoje navade, razen seveda takrat, ko nam gre že hudo za nohte. Čas, ki ga živimo, je že tak, saj nam sam predsednik države jasno (za)povečuje, da ni nič več tako, kot je bilo. Okoreli nostalgiki pa vedo zlovoljno povedati, da tudi preste niso več take, kakršne so bile pred vojno. Tisti bolj daljnovidni so že pred teti napovedovali, da smo »zrele hruške" (ta Peterletova prispodoba je sicer kasnejšega datuma) za (pre)skok v Evropo in so se pravi čas temu vsaj nekoliko prilagodili. Velika večina ................. svobode« v sicer temačnem morju realsocializma, niso hoteli kar tako odpovedati. Toda Evropa je brezkompromisno potrkala na njihova vrata. Vse več je podjetij katerih vrata so na ste(č)žaj odprta navzven, vrste pred uradi za zaposlovanje že neskončno dolge. Stalna in zanesljiva zaposlitev v sicer žaljeni Evropi pač ni medlo življenja. Prej nasprotno. Tako se je s,cer čarobna beseda trg za marsikoga sprevrgla v letno ah celo - ‘tržno blago. Tega se iz povojnih generacij ne da preprosto zbrisati z dekretom. Priznati je treba, da na to nismo bili pripravljeni, ne nazadnje nam to potrjujejo strokovne raziskave in primerjave z Evropo. Stopnja nezaposlenosti pri nas je med najvišjimi v evropskih deželah in še skokovito narašča, tako da si nihče ne upa natančno napovedati, kje se bo ustavila. Nekateri najbolj pesimistični celo menijo, da se bo šele, ko bo povzročila družbeni zlom. Kakorkoli že, ostaja dejstvo, da kljub že socialno gledano kritičnemu stanju, večina ne razmišlja. n da bi iskali (ali ponujali) drugačne oblike zaposlitev od tiste, na katero smo bili desetletja navajen,: za nedoločen čas in s polnim delovnim časom. Evropa pozna vrsto drugih tipov zaposlitve, denimo za določen čaš ah zaposlitev z glede na po- sjr 'ssss^Jm delo s polovičnim delovnim časom za dva različna delodajalca, delne zaposlitve, pogodbeno S v storitvenih dejavnostih. Pri nas je bilo vseh, tudi tistih, ki delajo s skrajšanim delovnim časom zaradi težkih delovnih razmer, zdravstvenih ali socialnih razlogov po podatkih iz leta 1990 okrog 13%. Šest let prej jih je bilo celo samo 2,5%. Med nezaposlenimi bi taka zaposlitev ------------ fkZp!mo!!hkoStebi% danes bilo glede na globljo .InJaPoatefen krizo več. '' Za razliko od Evropejcev se pri nas poleg »redne« še 27% nezaposlenih bi pristalo na tako delo (leta 1984 le deset odstotkov). Očitno prevaga višina zaslužka pred rela,lvnb zagotovljeno stalnosti* Seveda vse m odvisno le od delavcev, da spremenijo svoje želje, pač pa tudi od delodajalcev in seveda države, ki morajo spoznati, da s ponudbo različnih tipov zaposlitev, ki omogočajo prilagajanje na dnevne, tedenske in sezonske proizvodne cikle, tudi lahko ravnajo bolj gospodarno. Za zdaj se raje zatekajo k nadurnemu delu, vsaj podatki kažejo obenem z večanjem števila nezaposietmh raste tudi število nadur. Samo na ta račun bi lahko brezposelnost skoraj prepolovili. S tem pa bi bili z eno nogo že v Evropi. ^____________ ______________________________________y Kmalu bodo minila že tri leta, odkar je podjetje za PTT promet povabilo na priložnostno posvetovanje o sodobnih telekomunikacijskih tokovih tudi telefoniste iz omrežne skupine 061, z območja torej, ki se razteza od Zasavja do Rovt ter od Dolenjske in Notranjske navzgor do Gorenjske. Tam so jim tako lepo razložili, kaj znajo in kaj se bodo morali še naučiti, če bodo hoteli s svojimi slušalkami vred v korak s časom, da je Šeri Deželan, telefonistka na Zavodu RS za statistiko, navdušeno izjavila: »Saj ne bi bilo slabo, če bi se še kdaj takole srečali. »Ideja je padla na plodna tla: že kar kmalu je Šeri Deželan »za skromen denar« zvabila v hotel Ilirija »kakšnih 150 ljudi, ki so se prek slušalk sicer dobro poznali, videli še ne«, in se od veselega večera poslovili s pobudo o ustanovitvi svojega društva. Že januarja 1989 leta so na Mačkovi .požegnali’ njegovo roj stvo. Na ustanovni skupščini »Društva telefonistov Ljubljana 061« so sprejeli statut, iz katerega velja povzeti vsaj dva bistvena člena. V 6. piše, da je namen društva »da usklajuje interese svojih članov z interesi PTT organizacij in intresi temeljnih organizacij združenega dela; da skrbi po svojih močeh za strokovno izpopolnjevanje svojih članov; da pomaga svojim članom z nasveti in materialnimi možnostmi; da organizira prijateljska srečanja za člane društva.« Sedmi paragraf pa je že bolj sindikalističen. »Naloge društva so: da združuje delavce telefoniste naročniških telefonskih Kaj vznemirja navadne delavce? S. O. S. (Tudi telefonisti ostajajo brez - zvez!) central; da sodeluje pri izobraževanju članov; da pomaga socialno ogroženim članom; da telefonist skrbi za družbeno in materialno priznanje poklica; da ohranja vrednote kurirjev in vezistov NOB; da prireja prijateljska srečanja za člane društva.« Če bi ob tejle inventuri ocenjevali njihovo delo, bi lahko mirne vesti zapisali, da so bili kar požrtvovalni. Približno polovica (od 200 jih je v šoli PTT opravilo 200-urne izpopolnjevalne tečaje na stroške svojih film, »na katerih seveda ni šlo le za vrtenje ali tipkanje številk - kar nam je ponujala delavska univerza - temveč tudi za praktično seznanjanje z novimi tehnologijami«. Izobraževalni program so za tem razširili še na učenje tujih jezikov, predvsem nemščine in angleščine, tako da so svoje »izobraževalne cilje« v dobršni meri že dosegli. Upravičeno pa si štejejo v čast tudi svojo nesebično pomoč med zadnjo vojno za Slovenijo. Ponudili so jo vsem institucijam, ki brez zvez ne bi mogle funkcionirati - od radia in televizije do bolnišnic. »Še najbolj so se nas razveselili v ljubljanskem Kliničnem centru, kjer so imeli Šeri Deželan: »Telefonisti pa še vedno stavimo na prvi vtis...!« (Slika: Sašo Bernardi) zaradi vpoklicev ali barikad na voljo samo tri od .normalnih' 27 telefonistov, »pripoveduje Deže-lanova.« Verjemite, da je bilo v tistih časih potrebnega nemalo truda in iznajdljivosti, da smo sploh lahko vzpostavili kakšno zvezo z drugimi republikami tedanje Jugoslavije ali z Evropo in svetom nasploh.« In kaj jih teži, da so prejšnji teden zavrteli tudi našo telefonsko številko? »To, da marsičesa iz našega programa ne moremo uresničevati, ker nimamo zadostne podpore,« jo Šeri Deželan ubere na strune, ki zvenijo bolj sindikalistično kot pa društveno. »Podjetja gredo v stečaj, z njimi vred pa tudi telefonisti, ki so bodisi slepi bodisi slepi para-ali tetraplegiki in imajo tako že sami s sabo velike stroške. Vse več pa je tudi premeščanj naših kolegov še na druga dela in opravila. Imamo primer, ko so našemu članu obesili okoli vrata še vratarsko službo; potlej je moral odklepati vrata ali dvigovati rampe, čeprav je bil na vozičku. Po nedavni zamenjavi telefonskih številk pa je marsikoga šikaniral tudi njegov direktor, češ da ga poslovni partnerji le stežka prikličejo. Ali smo mi krivi, če so si drugi izmislili drugačen adresar?!« Resnično, stvari postajajo sindikalistične. Ali se ne bi bilo pametno iz društva preleviti v sindikat, ki bi se lahko inštitucionalno potegoval za njegove interese? »Zavedamo se, da brez sindikalne organiziranosti ne bomo mogli bog ve kaj doseči. Zato smo že pred časom stopil v stik z nekim gospodom Zupančičem z mestnega sveta ZSSS. Vendar se ni nič spremenilo. Sami se pa ne znajdemo, pa tudi nobenega pravega časa za to nimamo, ker smo ves čas .prilepljeni' za centrale...« Kdor jih bo uslišal, bo gotovo bogato nagrajen! Tako ali drugače. Damjan Križnik Oblast, ne pozabi na konvencijo! Pravice delavcev pri nevarnem delu Na delovnih mestih, kjer je večja nevarnost za poškodbe in zdravstvene okvare, mora podjetje zagotoviti ustrezne varnostne ukrepe in delavcem omogočiti uporabo varnostne opreme in sredstev. Pravice in dolžnosti delavcev, ki opravljajo nevarno delo, predpisuje zakon o varstvu pri delu. Delavec mora neposrednemu vodji takoj sporočiti vsako pomanjkljivost, okvaro ali pojav, ki bi lahko ogrozil njegovo varnost ali varnost njegovih sodelavcev. Za uveljavljanje pravic do varstva pri delu lahko delavec pisno ali ustno zahteva, da odgovorni poskrbijo za varnostne ukrepe. Če tej zahtevi ni zadoščeno v osmih dneh, ali če je delavec mnenja, da zahtevani ukrepi niso zadostni, lahko vloži zahtevo pri organu, pristojnem za zadeve varstva pri delu in hkrati zahteva od pristojnega organa inšpekcije dela, da izda ustrezno odločbo. Če organ inšpekcije dela ugotovi, da ta zahteva ni bila ustrezno rešena, mora po opravljenem ogledu izdati odločbo o izvedbi varnostnega ukrepa in določiti rok izvedbe. Delavca tudi obvesti o razlogih, zaradi katerih njegove zahteve niso bile utemeljene. Delavec lahko odkloni delo, če ni ustreznih varnostnih ukrepov; saj je zaradi tega v neposredni smrtni nevarnosti. .Zanimivo je, da mednarodna konvencija, ki je bila sprejeta na 67. zasedanju generalne konference Mednarodne organizacije dela 22. junija 1981 in bila v naši nekdanji državi ratificirana šele 3. julija 1987 z naslovom: KONVENCIJA O VARSTVU PRI DELU, ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN VARSTVU OKOLJA, posebej govori o pravicah delavcev za varno delo in o potrebi, da so delavci obveščeni o nevarnosti za zdravje in življenje. V 5. členu, točka c, ta mednarodna konvencija posebej poudarja usposabljanje, vštevši tudi potreben pouk, kvalifikacije in motivacije zainteresiranih oseb v katerem-koli statusu, da se doseže ustrezna raven varstva pri delu in zdravstvenega varstva. V 11. členu zahteva v točki b: določitev delovnih procesov, substanc in agensov, katerim izpostavljanje mora biti prepovedano, omejeno ali potrebujemo zanj dovoljenje ali kontrolo pristojnega organa oziroma pristojnih organov; upoštevati je treba tudi nevarnosti za zdravje, ki so posledica istočasnega izpostavljanja več substancam ali agensom. Se enkrat je posebej zapisano v posebnem členu (14. člen o pravici delavca, da zapusti delo, kadar je resna nevarnost za njegovo zdravje ali življenje): delavec, ki je zapustil delo v situaciji, za katero iz upravičenih razlogov meni, da je neposredno in resno nevarna za njpčfovo življenje oziroma zdravje, mora biti zavarovan pred neupravičenimi posledicami v skladu s pogoji in prakso v državi. In še kratek odstavek 19. člena - (d); da se delavcem in njihovim predstavnikom v podjetju zagotovi ustrezen pouk na področju varstva pri delu in zdravstvenega varstva. Upajmo, da bo naša mlada država čimprej ratificirala to mednarodno konvencijo. Odmera invalidske pokojnine Odmera invalidske pokojnine je odvisna od vzroka nastanka invalidnosti. Če je invalidnost posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni, se invalidska pokojnina odmeri v višini 85% pokojninske osnove in je torej enaka kot starostna pokojnina za polno delovno dobo. Pri invalidski pokojnini, ki je posledica invalidnosti zaradi bolezni ali poškodbe izven dela, je odmera drugačna. V takem primeru se invalidska pokojnina odmeri z upoštevanjem odstotkov, ki veljajo za starostno pokojnino, nikoli pa ni odmerjena v nižjem odstotku, kot velja za odmero starostne pokojnine za 20 let pokojninske dobe, razen če pride do invalidnosti po dopolnitvi starosti, potrebne za dosego starostne pokojnine. V takem primeru se invalidska pokojnina odmeri najmanj v višini 35% (moški) oziroma 40% (ženske) pokojninske osnove. Ker gre pri invalidskih upokojencih' praviloma za zavarovance, ki še niso izpolnili minimalnih pogojev za priznanje pravice do pokojnine in to tako zaradi starosti kot tudi zaradi dopolnjene pokojninske dobe, se takim upokojencem prizna še dodatek na invalidnost v višini od 5% do 20% odmerjene invalidske pokojnine. Višina dodatka je odvisna od zavarovančeve starosti ob nastanku invalidnosti in od razmerja med delovnimi leti in zavarovančevo pokojninsko dobo. Dodatek na invalidnost znaša: • Če je nastala invalidnost pred dopolnjenim 58. letom starosti pri moškem oziroma 53. letom starosti pri ženski 20% invalidske pokojnine, ki je bila zavarovancu odmerjena, če ta dosega 3/4 delovnih let ali več; 15% odmerjene invalidske pokojnine, če dosega 1/2 delovnih let ali več; in 10% invalidske pokojnine, če ne dosega 1/2 delovnih let; • če je nastala invalidnost po dopolnjenem 58. letu starosti pri moškem oziroma 53. letu starosti pri ženski 10% odmerjene invalidske pokojnine, če dosega 3/4 delovnih let ali več, 5% odmerjene invalidske pokojnine, če dosega 1/2 delovnih let ali več in prav tako 5% odmerjene invalidske pokojnine, če ne dosega 1/2 delovnih let. Invalidska pokojnina skupaj z dodatkom na invalidnost ne sme presegati 85% pokojninske osnove. Invalidski dodatek se prizna tudi, kadar je invalidska pokojnina osnova za odmero družinske pokojnine. Zavarovanec, ki izpolnjuje tako pogoje za priznanje starostne pokojnine kot tudi za priznanje invalidske pokojnine, lahko sam izbere, katera od pokojnin naj se mu prizna. Če uživalec invalidske pokojnine ob upokojitvi ni izpolnjeval pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine, je pa te pogoje izpolnil pozneje, lahko zahteva, da se mu namesto invalidske prizna starostna pokojnina. Starostni upokojenec lahko uveljavi pravico do invalidske pokojnine, če ob nastanku invalidnosti izpolnjuje pogoje za priznanje invalidske pokojnine. ■■ 7. februarja 1992 KAŽIPOT NE PREZRITE Dober glas seže v deveto vas Če bi vas danes vprašali, ali poznate Fructal iz Ajdovščine, bi me verjetno prav čudno pogledali. Seveda, kdo pa danes ne pozna tega našega največjega proizvajalca brezalkoholnih in alkoholnih pijač ter otroške hrane v Sloveniji. Zagotovo je zanj slišal že vsak Slovenec, verjetno pa je njihovo ime znano tudi marsikomu v republikah nekdanje Jugoslavije, pa tudi v nekaterih evropskih državah že uživajo v njihovih izdelkih. Ampak pot do tega le ni take lahka in preprosta, kot se zdi morda na prvi pogled. Težko bi rekli, da so ljudje, ki so na tem koncu Primorske kmalu po vojni ustanovili Fructal, že takrat vedeli, kako bo čez več kot 40 let. Prav tako je težko ugotoviti, ali so že takrat, ko so se leta 1950 odločili, da bodo poleg proizvodnje žganja in likerjev poskusili še s sokovi, slutili, da jim bo to prineslo tudi svetovno slavo. Kdo ve? Vsekakor pa Fructal sedaj žanje rezultate takratnih modrih odločitev in, seveda, truda ter znanja zaposlenih v njem. V sodelovanju z naravo Osnovno vodilo odgovornih v Fructalu je trajna kakovost, kar je pogoj, da uspeš na tržišču. »Pa ne samo vodilnih ljudi pri nas,« pravi Jože Člekovič, ki skrbi za marketing, »ampak prav vseh, ki so zaposleni v Fructalu, saj skuša vsak po svojih močeh pripomoči k temu, da bi Fructalovi izdelki obdržali tisti sloves, ki smo si ga stežka priborili.« Sicer pa ne pravijo zaman, da so njihovi izdelki narejeni v sodelovanju z naravo, saj so osnovne »surovine«, kot jim pravijo tu, povsem naravni izdelki iz kakovostnih vrst sadja, ki ga, še preden pride v tovarno, dobro pregledajo. »Ne smemo si privoščiti spodrsljaja, da bi zaradi naše nepazljivosti ali malomarnosti kdor koli podvomil o kakovosti naših izdelkov, ker vemo, da je zelo težko obdržati tržišče, še težje pa je povrniti zaupanje že razočaranih kupcev. Zato sem že prej poudaril, kako pomemben je delež vsakega zaposlenega, saj lahko le skupaj dose- žemo naš cilj, to pa je ohraniti in še izboljšati kakovost naših izdelkov.« Fructal pa ni znan samo po svojih visokokakovostnih izdelkih, ki so, mimogrede rečeno, plod njihovega lastnega znanja, temveč je zanj značilno stalno iskanje novega, predvsem na področju embalaže. Prvi so poskušali tržišču ponuditi nekaj drugačnega, nekaj privlačnejšega in tudi bolj uporabnega. Tako so na tržišče prišli prvi sokovi v doypack embalaži (to so tisti 2-decilitrski sokovi, brez ka- terih ne mine nobeden športni dan ali izlet), kmalu pa so jim sledili 7-decilitrski v hypa embalaži. Nato je na račun prišla vsa družina, saj so odslej lahko kupovali sok v jumbo steklenicah, še bolj pripravni za dom in izlet pa so sedaj sokovi v brik embalaži, ki je najbolj razširjena tudi v zahodnih državah. Pa to še ni vse, saj smo pozabili omeniti še princes embalažo, v katero so spravili liter in pol gazirane pijače. Sicer pa slika sama pove dovolj, v kaj vse se da spraviti njihove izdelke. Ker je večina poznala Fructal le po sadnih sokovih, so se prav kmalu odločili, da našemu tržišču ponudijo tudi nekaj takšnih stvari, ki smo jih doslej poznali le v drugih državah. Tako se že nekaj časa lahko sladkamo s sadnimi rezinami Fruta Bela in 0'Boy ter sladkimi džemi Tete Lize, ki jim bodo prav kmalu sledili novi okusi. Niso pozabili niti na naše najmlajše, saj so Frutek sokovi in otroška hrana prav dobro znani prav vsem. Na svoj račun bodo prišli tudi tisti, ki jim zdravje dosedaj ni dopuščalo, da bi lahko uživali njihove proizvode, saj se že dobijo sokovi, ki ne vsebujejo sladkorja,. prav tako so že na tržišču tudi marmelade in džemi Tete Lize z manj sladkorja, kar bo verjetno razveselilo mnoge. Malo starejši pa zago- ne bomo omenjali. Skratka, ne žejni ne lačni ne boste, če sedete za Fructalovo mizo. S ponosom narejeno v Sloveniji Dejali smo že, da Fructal pozna vsa Slovenija, da so bili prebivalci nekdanje Jugoslavije hvaležni kupci in da so uspeli prodreti tudi v nekatere druge svetovne države. Tako lahko Fructalove izdelke kupujejo v Avstriji, Nemčiji, Italiji, Finski, Kanadi, Združenih državah Amerike, Japonski in Avstraliji, sedaj pa se borijo, da bi jih spoznali tudi v vzhodni Evropi. Na vseh teh tržiščih se srečujejo z močno konkurenco. Pa kljub temu v Fructalu pravijo, da Čeprav smo večino izdelkov že omenili, pa si vseeno poglejmo, kaj nam ponuja Fructal: - sadni sokovi (brik embalaža, 250ml): jabolko, pomaranča, hruška, marelica, breskev, jagode, višnja, multivitaminski - sadni sokovi (hypa embalaža, 700ml): jabolko, pomaranča, korenje, hruška, breskev, marelica, jagoda, višnja - Frutek sokovi za otroke (steklenica, 125ml): jabolko, hruška, breskev, korenje, jagoda, marelica, višnja, banana - sadni sirupi (steklenica, 11): jabolko, pomaranča, limona, ribez, višnja, malina, grozdje, robida - sadni sokovi Tropica (steklenica, 200ml): pomaranča, ananas, cherimoya, banana, mango, multivitaminski sok VI - sadni sokovi Jumbo (steklenica, 11): jabolko, hruška, breskev, marelica, višnja, oranža - sadni sokovi Jumbo (steklenica, 750ml): jabolko, hruška, breskev, grozdje, marelica, višnja - sadni sokovi (steklenica, 200ml): jabolko, hruška, breskev, grozdje, marelica, višnja - džemi Teta Liza (kozarci, 375ml): jagoda, malina, borovnica, višnja, marelica, robida, sliva, rdeči ribez - sadne rezine 0'Boy (marelica in pomaranča) in Fruta Bela (marelica in višnja) - Frutek otroška hrana (kozarci, 150g): korenček, breskev, marelica, jabolko, sliva - gazirane pijače (princes, 1,51); oranža, limona, tropik, tonik tovo že poznajo tudi alkoholne se konkurence ne bojijo, želeli pijače, ki jih prav tako proizva- pa bi poslovati v stabilnih in zna-jajo v Fructalu, zato jih posebej nih pogojih ter v razmerah iz- vozu naklonjene ekonomske politike. Sicer pa ravno zaradi tega toliko vlagajo v kakovost svojih izdelkov, saj drugače na skok v Evropo niti pomisliti ne bi mogli. Ostanimo za trenutek še na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Kljub vsem političnim pritiskom in omejitvam se Fructal iz tako imenovanih južnih trgov ni umaknil, saj se držijo načela, da jih lahko iz nekega tržišča izrine edinole konkurenca. Vojna na Hrvaškem pa je dokončno onemogočila ohranitev poslovnih stikov, kar je pomenilo kar velik udarec za Fructal, saj so izgubili skoraj 60 odstotkov svojih odjemalcev. Približno 1000 delavcev mora sedaj poiskati pot iz krize, v katero jih je pahnila politika. Tudi njihove naložbe v predelovalne enote na območjih sedaj tuje države so bile ekonomsko opravičene, žal pa se lahko prav kmalu zgodi, da bodo ostali brez njih. Pa ne obupujejo, temveč skušajo poiskati nove trge, saj jim edino to daje možnost preživetja. Morda bodo kaj prinesli intenzivni pogovori z nekaterimi vzhodnimi državami, saj bi jim to zagotovilo delo kar za nekaj časa. Rdeča nit našega pogovora v Fructalu, ki so jo stalno ponavljali, pa je ostala: kupec mora biti zadovoljen. »Vemo, da so naši izdelki dragi, za nekatere morda celo predragi,« pravi Jože Člekovič, »zato smo pripravili širok izbor izdelkov, v katerem lahko vsakdo najde kaj za svoj okus in tudi žep.« Zaradi tega tudi geslo »v sodelovanju z naravo« v Fructalu razumejo tako, da ohranijo v sadju vse najboljše, kar je dala narava in tako pripravljeno ponudijo kupcu. E. P. ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK (V. stopnja) Iztok Žulič, Mlaka 37b, Kamnik posebna znanja: angleščina, vozniški izpit B kat., izkušnje pri servisiranju pisarniške opreme in popravilu elek. strojev in naprav. Pripravljenost za dodatno izobraževanje. EKONOMSKI TEHNIK (V stopnja) pripravnik, Slobodanka Milinkovič, telefon 108-296, posebna znanja: strojepisje, voznik B. kategorije, pasivno znanje angl. jezika. Pripravnik, Mirjam Oven, Grdadolnik, Kosovo polje 8, Ljubljana telefon 264-304, posebna znanja, strojepisje, voznik B. kategorije. INŽENIR (VI. stopnja) Marko Jevnikar,' Ul. M. Pijade 14, Maribor, telefon (062) 208-76 posebna znanaja: general management, nagrajevanje podjetništva. D. INŽ. ARHITEKTURE (VII. stopnja) telefon (061) 345-060, posebna znanja: oblikovanje pohištva, oblikovanje-o-prema stanovanjskih in javnih prostorov. Ali ste že kdaj pomislili, da bi kdo potreboval vaše znanje? Ali ste ga že komu ponudili? Niste? KAŽIPOT DE vam ponuja tole možnost. Napišite, kdo ste in kaj znate! Ime in priimek:................................................. Naslov ali telefonske številka: ............................ Poklic:............................................................. Stopnja izobrazbe:.......................................... Posebna znanja:.................................. Oglas bomo brezplačno objavili v KAŽIPOTU DE. Izpolnjen kupon pošljite na naslov: Uredništvo DE, za Kažipot, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana. ---------------------------------------------->f ]_______J___________— Preberite ta teden v slovenskem tedniku N0VAJ)0BA TEŠ: DELAVCI TIHO UMIRAJO TGA: Ml PLAČUJEMO ELEKTRIKO M. ŠINKOVEC: JAZ IN RUPEL Dober časopis za slabe čase INTovo in koristno Zn vso, ki v’;»s znnimn S J. 2.1992 se za knjige zaračunava 5 odstotni davek. NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam ....:■••• izvod(ov) priročnika ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU Z OBRAZLOŽITVIJO Naročeno pošljite na naslov: ................ Ulica, poštna št., kraj: Ime in priimek podpisnika:......................................... 1. račun bomo plačali v zakonitem roku 2. priročnik pošljite po povzetju Posameznim kupcem in naročila po telefonu pošiljamo po povzetju! žig Podpis naročnika: PRIJAVNICA ZA SEMINAR O NOVEM POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM SISTEMU Naslov:......... Ulica, pošt. št., kraj: ... Ime in priimek podpisnika: 1. Kotizacijo 2.000 SLT bom poravnal na ŽR ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana, št. 50101-603-46834 2. Potrdilo o plačani kotizaciji bom predložil na seminarju. žig Podpis: KAŽIPOT 7. februarja 1992 POCENIMO ŽIVLJENJE Bona sindikalnega turizma BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 5 ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Uresničimo tudi vaš predlog za sindikalne izlete in potovanja. Posebno pomoč nudimo tudi pri lastninjenju počitniških objektov sindikalnih organizacij. Pišite nam ali telefonirajte na telefon (061) 326-982 ali 322-975; naš telefaks je (061) 317-298. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO Hribi 1. Apartmaji na Pokljuki: veliki apartma za 4 osebe - bivalni dnevni prostor, kuhinjska niša, jedilni kot, spalnica, kopalnica, velik balkon. Cena: veliki apartma 800,00 SLT na dan. Prosto od 23. februarja dalje. 2. Počitniška hišica v Bohinju, Bohinjsko jezero - za 7 oseb v treh spalnicah, prijetnem dnevnem prostoru s kaminom, kuhinja in kopalnica. Prijazna okolica v malce odmaknjenem idiličnem kotičku pod Komarčo. Termin od 16. do 20. februarja. Cena dnevnega najema 890 SLT. 3. Mladinski dom Bohinj - ob ugodni smuki na Voglu nudijo polpenzionske storitve za 33 DEM v tolarski protivrednosti. Pokličite telefon (064) 723-082. 4. Počitniška hišica na Pokljuki - omogoča prijetno bivanje 9 osebam. Hiška ima veliko dnevno sobo, opremljeno kuhinjo, tri spalnice, kopalnico z WC. Dnevna najemnina je 1.400 SLT. Možen je obračun za manj gostov. Termini: od 17. do 21. februarja, od 8. do 12. marca, od 22. do 27. marca. 5. Apartmaja v Kranjski Gori - za tri ali šest oseb; spalnica, opremljena kuhinja. Cene: mali apartma 550,00 SLT na dan, veliki 1030,00 SLT. Termini v marcu. 6. Apartmaji na Krvavcu za 4 osebe - cena 1400 SLT. Termini po 15. februarju. Popust pri smučarski vozovnici. 7. Počitniški dom v Kranjski Gori - v celoti obnovljen; dve-, tri-ali štiriposteljne sobe z etažnimi TWC. Skupaj 80 ležišč. Dom ima več skupnih prostorov, TV, video, dnevni prostor v vsakem nadstropju in skupno restavracijo. Cena polnega penziona 715,00 SLT. Termin nekaj prostih sob po 10. februarju. 8. Počitniški dom Kranjska Gora - Jasna - več dvo- in štiripo-steljnih sob z etažnim TWC. Cena polpenziona 790 SLT - turistična taksa 65 SLT. Termini po 9. februarju. 9. Apartmaja v Podkorenu - za tri oziroma štiri osebe od 9. do 16. februarja. Cena: mali 26 DEM, veliki 28 DEM dnevno v tolarski protivrednosti. 10. Garsonjere na Rogli - opremljene za 2 + 2 osebi. 7-dnevni termini od 30. 3. dalje. Cena 635,00 SLT. 11. Garsonjere na Kopah - opremljene za 2 + 2 osebi. Termini: od 10. do 14. februarja, od 24. 2. do 2. 3. in 7-dnevni termini do konca aprila. Cena 635,00 SLT. 12. Zdravilišče Mojstrana - do 60 ležišč v 2- in 3-posteljnih sobah. Prosti vsi termini po 16. februarju. Cene: polni penzion 23 DEM, polpenzion 20 DEM, prenočitev z zajtrkom 17 DEM v tolarski SVEŽE S TRGA Osrednja ljubljanska tržnica od 3. do 7. februarja 1992 KAŽIPOT CEN Pozimi, ko je mraz in zunaj zmrzuje, se ljudje zelo radi ogrejemo. Če ne drugače nam vsaj enkrat na teden postane vroče ob cenah, saj te prav gotovo ne zmrzujejo. Predvsem ne zmrzujejo cene osnovnih živil, katere je naša vlada zasula z novimi prometnimi davki. Verjeli ali ne smo z višinami cen vedno bliže Evropi, a kaj, ko naše denarnice niso prav nič evropske. Morda pa bo slovenska vlada za evropske plače Slovencev poskrbela v drugem šopku gospodarskih ukrepov. Ker vam je do tu verjetno že dovolj dvignilo temperaturo, bomo kar takoj pogledali cene. Spet se je podražilo mleko, tokrat za skoraj 5 tolarjev, ponekod pa so se cene kisa povišale tudi za 30 tolarjev. Nekoliko je dražji tudi sirup, pralni prašek pa se je ponekod celo pocenil ali pa so na svetlo postavili še nekatere stare zaloge. Tako je pralni prašek v našem glavnem mestu trenutno najcenejši v Mercatorju na Slovenčevi, zato pohitite, saj glede na ostale cene tega artikla lahko privarčujete tudi do 120 tolarjev. Kot kaže, so se ljubljanske gospodinje ob podražitvi kruha odločile, da ga bodo pekle kar doma. Mlinotestove moke tip 500 je namreč zmanjkalo v skoraj vseh naših prodajalnah. Veliko sreče pri peki torej in nasvidenje naslednji teden. protivrednosti. Gostom, ki bivajo nad 3 dni, se priznava 100 SLT dnevnega popusta. 13. Velika planina - apartma za 6 oseb od 8. do 15. februarja. Cena 30 DEM na dan v tolarski protivrednosti. ZDRAVILIŠČA 1. Počitniški bungalov v Čatežu - za 5 oseb, v celoti opremljen. Cena 670,00 SLT na dan. Termini od 9. februarja naprej. 2. Hišica v Čatežu - opremljena za 4 osebe. Cena 590 SLT dnevno za hišico in 6 DEM dnevno za odrasle osebe. Termini do 8. 2. 1992. 3. Atomske toplice - apartma za 3 osebe v celoti opremljen, TV. Cena 980 SLT na dan. Za kopališke karte 60% popust. 4. Zdravilišče Čateške Toplice - opremljena hišica za 5 oseb, cena 640 SLT. Možnost nakupa cenejših plavalnih vstopnic. Termini po 25. februarju. 5. Podčetrtek - Atomske Toplice - opremljene hišice za 4 osebe. Cena 1030,00 SLT vključuje tudi 4 kopališke karte. Od 17. 2. do 30. 3. prosti posamezni 7-dnevni termini. 6. Čatež terme - opremljena hišica za bivanje 4 + 1 oseba. Cena 1030,00 SLT vključuje 4 kopališke vstopnici. 7-dnevni termini od 2. marca naprej. C. KUPIMO 1. Opremljeno garsonjero v Kranjski Gori, velikost 30 kvadratnih metrov. Ponudbe s podrobnejšim opisom prostorov in opreme pošljite na Borzo sindikalnega turizma. Kupnina bo v celoti poravnana ob podpisu pogodbe. 2. Rabljeno počitniško prikolico za 4 osebe, staro od 5 do 8 let, kupimo. POSEBNO POVPRAŠEVANJE Junija, julija in avgusta potrebujemo več počitniških domov za letovanje otrok iz tujine. Skupine bodo štele od 30 do 40 otrok, pričakujemo 15 takih skupin. Organizatorji letovanja ob morju želijo tritedenske turistične pakete. Sporočila čimprej pošljite Atrisu - Borzi sindikalnega turizma. Želimo vam prijetno bivanje! Borza sindikalnega turizma. Borzna sodelavca Metod Zalar in Doro Hvalica NOVA KNJIGA • PRED IZIDOM PRED IZIDOM • NOVA KNJIGA Dr. Bogdan Kavčič DELAVCI IN UPRAVLJANJE PODJETIJ Iz vsebine: # Participacija - kaj je to? # Vzroki participacije # Cilji participacije # Vsebina in moč participacije # Organizacijske oblike participacije # Prednosti in kritike participacije # Uspešnost podjetij v lasti zaposlenih # Evropski modeli participacije # Od samoupravljanja k soupravljanju # Kaj prinaša novi »Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij« S 1. 2. 1992 se za knjige zaračunava 5 odstotni davek. Knjiga bo izšla v založbi ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4. Cena: 250 SLT. Naročite jo lahko na naslov: Ljubljana, Dalmatinova 4, telefoni št. 321-255, 110-033. POT DO BOGASTVA DELAVSKA HRANILNICA, d.o.o. Ljubljana, Dalmatinova 4 nudi od 1.2.1992 naprej sindikatom, društvom, družbenim organizacijam, krajevnim skupnostim, dobrodelnim organizacijam, obrtnikom, majhnim pravnim osebam nove obrestne mere na revalorizirano osnovo. Revalorizacijska stopnja za februar 1992 znaša 10,2% mesečno, preračunano na letni nivo 241 %. Obrestne mere za tolarske depozite so: mm Mi H Pohitite ter varno in ekonomično naložite svoj prihranek. Naše geslo je KAKOVOST SO LJUDJE. Dodatna pojasnila lahko dobite po tel.: 061/312-098, 316-881. Kupci stanovanj Če bi varčevali 100.000,00 SLT 59 dni, bi pod temi pogoji dobili vrnjeno glavnico z obrestmi v višini 122.825,00 LST. Delavska hranilnica deluje na podlagi poslovne politike, ki jo sprejema skupščina ter na podlagi politike obrestnih mer, ki se določajo mesečno na osnovi revalorizirane stopnje R. Sredstva Delavske hranilnice so zavarovana. V sindikatih podjetij in ustanov so mogoče predvsem tele oblike ter ugodnosti, ki jih nudi Delavska hranilnica: 1. V interesu sindikalnih organizacij in članov je, da prosta sredstva članarine nakažejo in vežejo na račun Delavske hranilnice. S tem ohranjamo realno vrednost sredstev in jih oplemenitimo, ker se sredstva obrestujejo. Sredstva je v Delavski hranilnici mogoče vezati: - na odpoklic - avista (rok za odpoklic je 3 dni) - vezava sredstev nad 1, 2, 3 mesece. 2. Sredstva Blagajn vzajemne pomoči Delavska hranilnica s tem ne posega v organiziranost in upravljanje s temi sredstvi v podjetjih in ustanovah, temveč se prosta sredstva BVP vežejo v hranilnici na odpoklic ali na določen čas (1,2, 3 mesece). S tem se sredstva BVP oplemenitijo in tako omogočijo višje vsote pomoči ali kreditiranja članov. 3. Namensko varčevanje delavcev Delavska hranilnica v sodelovanju s sindikati podjetij in ustanov na podlagi interesa članov - delavcev, organizira namensko varčevanje delavcev. - mesečno višino varčevane vsote, rok in namen varčevanja se dogovori v podjetjih in ustanovah in na tej podlagi sestavi pogodbe (s tem tudi odnos Delavske hranilnice z varčevalci in vlogo sindikata). - nameni so lahko na podlagi potreb delavcev različni: za ozimnico, za kreditiranje ali za druge namene, - za uvedbo hranilnih knjižic se bo to varčevanje avtomatično preneslo na hranilne knjižice, - za konkretno izvedbo se bomo dogovorili v podjetjih in ustanovah, zato v hranilnici pričakujemo vaš interes in poziv. 4. Delavska hranilnica nudi posebno ugodne pogoje pri varčevanju sredstev za nakup stanovanj. 5. Skupščina Delavske hranilnice je do 31. marca 1992 odprla možnost pristopa novih ustanoviteljev. Ustanovitveni delež za 1 glas je 1.000 DEM v tolarski protivrednosti. Delavska hranilnica opravlja tudi posredniško poslovanje in poslovanje kratkoročnega kreditiranja pravnih oseb in posameznikov. Do sedaj je kreditiranje posameznikov potekalo na podlagi vezave sredstev sindikatov v Delavski hranilnici in po dogovorjenih pogojih s sindikati (podjetij, ustanov, dejavnosti in območij). Medsebojno se je dogovorila višina, pogoji in število prejemnikov kreditov, seveda v odvisnosti od sredstev in načinov za zagotovitev teh sredstev. Zato pohitite ter varčno in ekonomično naložite svoja sredstva v Delavsko hranilnico, ki vam jih bo gospodarno in ekonomično oplemenitila. Dodatna pojasnila lahko dobite na sedežu Delavske hranilnice, Ljubljana, Dalmatinova 4 ali pa po telefonih (061) 312-098, 316-881. BLAGO/TRGOVINA Maxi-market Lj. Supermarket Lj. Nama Titova Blagov. Bežigrad Mercator Slovenc. Emona Cigalet. Delikatesa Titova 28 Emona Hubad. Kašča Hošimin. Sončnica Ulica nar. zašč. Fortis Hošimin. Forum Titova OLJE - 11, steklenica Cekin-rastlinsko 115,40 115,40 - 115,40 114,30 - 117,60 116,30 - 109,60 - 98,30 KIS - 11, PVC Šampionka-vinski 106,30 91,40 — 106,30 134,00 110,60 - 91,40 - - - - SLADKOR -1 kg TSO Ormož-kristal _ _ - - 62,40 - 49,00 - 63,00 61,40 52,90 - SOL - 1 kg, morska Droga-mleta 30,90 30,80 — 44,70 44,90 40,00 38,60 44,60 39,00 49,10 39,90 44,10 MOKA -1 kg Mlinotest-tip 500 21,40 _ - - - - - - - - 23,80 - SALAMA -1 kg MIZ Emona-posebna 362,30 362,30 436,50 - 362,30 - 362,30 - - - - SADNI SIRUP - 11 Fructal-jabolko - - - 141,70 162,20 118,80 - 139,00 149,70 - - MLEKO - 11, PVC LM-3,2% 35,30 35,30 - 35,30 35,30 35,30 35,30 35,30 35,30 35,30 35,30 35,30 ŠPAGETI-0,5 kg Mlinotest-Ceres 53,50 53,50 - - - 53,50 - 53,50 - 89,70 55,80 - PRALNI PRAŠEK-3 kg Henkel-Persil 568,20 568,30 ...... - 515,20 568,30 - 568,20 - 632,90 - - PAKETI KOT OGLEDALO STISKE »Težko sem se odločil zaprositi za pomoč. Ne morem si več pomagati. Samo žena še dela, sam sem nezaposlen, otrok je nepreskrbljen. Bojim se birokratskih procedur. Sem v hudi stiski, takoj potrebujem pomoč.« Tako je po telefonu zazvenel glas, dobesedno klic v sili, naslovljen na Ivana Hvalo, predsednika mestnega Rdečega križa v Ljubljani. V zadnjem času je takšnih klicev čedalje več. Večina ljudi, že po naravi bolj zaprtih vase, dolgo časa odlaša, preden se odloči, da zaprosi za najnujnejše, za hrano. Dokler čedalje hujša stiska ne preraste v klic v sili. Marsikdo mora prestopiti prag ponosa, osebnega dostojanstva, ko preprosto ne gre več, ko ni več ničesar, kar bi bilo mogoče dati v lonec. Revščina je nekaj poniževalnega, lakota pa nekaj neznosnega. Stiska premaguje ponos Prostovoljci in uslužbenci Rdečega križa - pomagajo jim tudi študenti in zaporniki s Povšetove - zapakirajo vsak teden v skladiščnih prostorih Gradisa na Šmartinski 32 v Ljubljani na stotine paketov s hrano, ki jih s tovornjaki razvažajo po vsej Sloveniji organizacijam Rdečega križa. Paketi niso namenjeni le beguncem s Hrvaške, ampak tudi najbolj socialno ogroženim. V zadnjih 35 letih ni bilo treba razdeljevati paketov s hrano, zdaj pa je to že postala nuja. »Živilske pakete za socialno ogrožene smo začeli izdajati ob paketih za begunce, saj se je na terenu pokazalo, da je to nujno potrebno,« nam je povedala Metka Ulčar, strokovna sodelavka za zdravstvo in socialno varstvo pri republiškem Rdečem križu. V septembru in oktobru lani smo dobili približno 10.000 prehrambenih paketov za begunce iz republiških rezerv Slovenije. Del te pomoči, približno 20 odstotkov, pa smo namenili tudi socialno najbolj ogroženim.« za begunce pa ravno te dni odpira v Ljubljani svoje prostore. Mednarodna pomoč Rdečega križa je namenjena zgolj beguncem, za socialno ogrožene pa moramo poskrbeti sami. Največ socialno ogroženih ljudi je po mestih. Na Rdečem križu v Mariboru so nam povedali, da izdajajo pakete Slovenije, če jih bomo še naprej tako počasi reševali. Človek se počuti osamljenega, potisnjenega v kot, zato se v njem čedalje bolj kopiči gnev. »Družba se bo morala bolje organizirati, da bo lahko ljudem pomagala preživeti,« opozarja Ivan Hvala. Znano je, da na Zahodu zabrede približno pet odstotkov ljudi v socialno stisko, ko nimajo zadosti denarja za oblačila in hrano. Naša država, ki je zakoračila v velikanske gospodarske spremembe, pa ima že sedaj približno 14 odstotkov ljudi, ki živijo v takšni revš- EKSPERIMENT VZDRŽLJIVOSTI Vladi se mudi v Evropo. Še posebej z evropskimi davki, medtem ko naše plače niso niti približno evropske. Najnovejši zakon o prometnih davkih, ki je s pocenitvijo luksuznih artiklov osrečil le peščico petičnežev, je dodatno udaril že tako plitek žep malega slovenskega človeka. Jedli bomo torej dražji kruh in se vozili v cenejših avtomobilih. Po novem so namreč obdavčena vsa tista živila, ki so svojčas sodila med življenjsko potrebna. To so mleko, kruh, olje, sladkor. Pivo se je pocenilo, mleko podražilo. Ali to pomeni, naj odraščajoča mladina po novem pije pivo namesto mleka? Višje cene osnovnih živil so prizadele predvsem brezposelne, upokojence z nizkimi pokojninami, mlade in delavce, ki živijo na robu eksistenčnega minimuma. V Sloveniji nastaja tako večinski razred, katerega skupni imenovalec je vse večje siromaštvo. Gre kar za dve tretjini prebivalstva, ki mora dobro obrniti vsak desetak, da lahko preživi. Med njimi pa je 14 odstotkov ljudi, ki so že lačni in morajo dobivati pakete s hrano, da sploh lahko preživijo. V bistvu gre pri vsem tem za nekakšen eksperiment vzdržljivosti slovenskih ljudi, saj je treba ob teh novih obdavčitvah omeniti najmanj še dvoje: prvič, da je vlada s prodajo družbenih stanovanj prisilila ljudi, da so postrgali vse svoje dolga leta privarčevane prihranke in drugič, da jim čez mesec dni grozi prijava dohodnine, ki naj bi zajela prav vse sloje prebivalstva, od dijakov s štipendijami do upokojencev. Zakaj potem sploh sprejemamo takšne odločitve, preden smo ustvarili razmere, da bi ljudje davke lahko plačali? Če bi parlament resnično zastopal tudi interese na tisoče ogroženih ljudi, se ne bi moglo zgoditi to, kar se je, da je parlament gladko sprejel sistem, ki uvaja obdavčenje osnovnih življenjskih potrebščin. Kot da preizkušajo meje potrpežljivosti prebivalstva oziroma da se zanj sploh ne zmenijo. Pozabljajo, da je najbolj nevarna tista glasba, ki se sliši iz praznega želodca. Marija Frančeškin Ivan Hvala Vsebina paketa s hrano Pozneje so dobili humanitarno pomoč iz sosednjih držav, ki so jo organizirali in vodili tamkajšnji Slovenci in je bila že od samega začetka namenjena tudi za naše ljudi. Gre za približno 5.000 paketov, ki so jih razdelili po slovenskih občinah. K temu pa niso prištete še tiste pomoči, ki so jih zbirali po posamičnih občinah. »Razdeljujemo le tisto, kar dobimo, a potrebe so velike,« pravi Metka Ulčar. Prehrambene pakete delijo po občinah skupaj s socialnimi službami. Prej so delili pomoč bolj v oblačilih, zdaj pa je vse pogosteje v hrani. Včasih so po občinah natanko vedeli, katerim družinam morajo pomagati, zdaj pa je teh ljudi čedalje več. Ključ za razdelitev imajo socialne službe. Lahko so to enkratne pomoči, lahko Pa tudi večkratne. Zasilni izhod revščine Po oceni Metke Ulčar so v Sloveniji s pomočjo Rdečega križa dozdaj razdelili približno 5000 paketov za socialno ogrožene ljudi, poleg tega pa še nad 600 paketov za socialno ogrožene otroke ob Novem letu. Ta hip je v skladišču Gradisa na Šmartinski cesti pripravljenih še 1000 paketov za socialno ogrožene. Ob tem je treba povedati, da od priznanja Slovenije, to je od sredine januarja, skrbi za begunce izključno mednarodni Rdeči križ, visoki komisariat s hrano na temelju potrdil, ki jih izdajajo na centru za socialno delo. »Socialno ogroženim družinam pomagamo na različne načine - z različnimi oblikami socialnih pomoči, naročilnicami, posredujemo pa jim tudi pakete Rdečega križa s hrano,« je dejala Vida Bradač, ki dela na centru za socialno delo v Mariboru. V decembru so razdelili 223 paketov s hrano, v januarju pa 114. Pakete razdeljujejo največ enkrat na mesec. Ljudje so zanje zelo hvaležni. V njih je ponavadi naslednje: Ikg sladkorja, četrt kilograma marmelade, 2 kg moke, olje, testenine, 1 kg mleka v prahu, paštete, sardine, 3 kg pralnega praška. Vida Bradač: »Socialni položaj ljudi se je tako poslabšal, da zdaj sprejemajo kakršno koli pomoč. Gre dejansko za preživetje. Sodniki za prekrške so nam pred kratkim odstopili bunde, ki so jih zaplenili prekupčevalcem. Ljudem se je še pred leti zdelo za malo, da bi kaj takšnega vzeli, zdaj pa smo jih v štirinajstih dneh razdelili kar dvesto.« Humanitarni center v Ljubljani Z uveljavljanjem preustroja gospodarstva, z nastajanjem nove zakonodaje, s sproščanjem privatizacije se poglabljajo čedalje večji prepadi revščine. Vsi ti problemi bodo resno ogrozili nadaljnji razvoj čini. Tako je pokazala raziskava Slovensko javno mnenje 91. Računajo, da se bo v tem letu število takšnih ljudi še občutno povečalo. Socialna vprašanja rešujejo vse prepočasi in zmerom večja nevarnost je, da se bo že kmalu sprožil socialni plaz nezadovoljstva. Niti Rdeči križ nima v novih razmerah še urejenih ustreznih pristojnosti, nima ustreznih skladov iz trajnih virov predvsem, hrane, posteljnine, kuhinjskih pripomočkov, oblačil in druge potrebščine. Na socialnem področju caplja vlada daleč za potrebami; ni učinkovitega socialnega programa, pa tudi humanitarnega ne. Rdeči križ Slovenije je dobil od Gradisa brezplačno v uporabo skladiščne prostore do konca aprila, nato pa se bo treba preseliti drugam. Za nove potrebe bi potrebovali poseben humanitarni center s 1500 kvadratnimi metri poslovnih površin, kar bi ustrezalo sadanjim prostorom v izpraznjeni vojašnici na Kodeljevem. Potrebno bi jih bilo čimprej usposobiti za dosedanje in nove naloge humanitarnega centra v Ljubljani. Tu bi bili prostori za zbiranje, shranjevanje in nudenje posameznih vrst pomoči pa tudi za prodajo zaseženega blaga po carinarnicah - izkupiček bi nato uporabljali v humanitarne namene. Marija Frančeškin Sliki: Sašo Bernardi PREBERI IN POVEJ NAPREJ V nadaljevanju prispevkov o upravljanju stanovanjskih objektov po nbvem zakonu se vnaprej opravičujem bralcem, ker zaradi omejenega prostora ne bom mogla dovolj nazorno opozoriti na številne zaplete, s katerimi se bodo srečali lastniki, če bodo pri dogovarjanju o načinu upravljanja ter izbiri predpisanega upravitelja zgolj sledili črki zakona. Kljub temu neskromno upam, da bom marsikaterega lastnika vspodbudila k samostojnemu razmišljanju v svojstvu dobrega gospodarja, ki ne bo zaupal svoje lastnine komur koli in tudi ne bo tratil svojega denarja za storitve, ki jih lahko močno racionalizira in z nekoliko truda morda celo sam postori. Na tak način razmišljanja posebej opozarjam zato, ker je zakonodajalec upravljanje stanovanjskih objektov v zakonu opredelil natanko tako, kot smo svoj čas v stanovanjskih skupnostih opredeljevali gospodarjenje v okviru samoupravnih (toda obveznih) sporazumov in skupnosti stanovalcev. Samo tako si je mogoče razlagati, da so npr. stanovanjske storitve enostavno prepisane iz katalogov teh storitev, ki so veljale za poslovanje s hišnimi sveti in stanovanjskimi skupnostmi. Mislim, da se zaradi privatizacije stanovanj v stanovanjskih objektih ni zamenjalo dosti stanovalcev. Imetniki stanovanjske pravice so se spremenili v lastnike ali pa bodo postali najemniki. Člani dosedanjih hišnih svetov torej dobro vedo, katere stanovanjske storitve v hiši zares potrebujejo, da bodo skupne naprave lahko normalno obratovale, da bo zagotovljena normalna raba stanovanj, da bodo sproti odpravljene vse morebitne poškodbe objekta ali skupnih naprav, da bodo v roku poravnani vsi stroški obratovanja in še kaj. Zato naj nikogar ne zmedejo obširne ponudbe storitev nanovo registriranih zasebnih in tudi že od prej znanih podjetij. Nihče še ni pošteno razmislil, kako vključiti v upravljanje voljo in pripravljenost novih lastnikov, da sami postorijo čimveč in s tem upravljanje čimbolj pocenijo. Zato je razveseljivo, da člani hišnih svetov skupaj z novonastalimi lastniki marsikje razmišljajo, zakaj bi morali po sili zakona najemati zunanje upravitelje, zakaj ne bi mogli uveljaviti svojih pobud in iznajdljivosti lastnikov ter kako se vklopiti v okvir zakonskih določil, ne da bi spodbudili kakšne nesmiselne ukrepe preveč zagretih uradnikov. Nasprotno pa se bo lastnik najemnih stanovanj - če ni zasebnik - mnogo lažje odločil za tega ali onega upravitelja, ker se mu potem ne bo treba ubadati z »umazanimi podrobnostmi«, povezanimi z najemniki in slabo vzdrževanimi stanovanjskimi objekti. Žal so si avtorji zakona preveč prizadevali, da bi hkrati z odpravo družbene lastnine po hitrem postopku odpravili tudi dovolj utečeni sistem hišnih svetov, ki je deloval od leta 1951 naprej. Navdušili so se pač za upravniški sistem, ki so si ga ogledali v nekaterih sosednjih državah in ki v številnih državah Evrope in v svetu nasploh že desetletja dobro deluje. Pri tem pa so prezrli nekatere bistvene »podrobnosti«. V omenjenem sistemu je upravitelj predvsem organizator in posrednik za oddajo opravil na večjem številu stanovanjskih objektov, hkrati s pooblastilom lastnikov gospodari z namensko zbranim denarjem, predlaga različne izboljšave in v celoti varuje koristi lastnikov. Tak upravitelj lahko dobro organizira delo predvsem zato, ker ima v vseh objektih dobro usposobljene hišnike, če je potrebno pa še enega ali dva hišnikova pomočnika. Na ta način zagotavlja nemoteno obratovanje, takojšnje odpravljanje manjših poškodb, hitro ukrepanje ob nepredvidenih dogodkih, spoštovanje hišnega reda, čistočo in še marsikaj. Lastniki si privoščijo tak sistem, ker imajo dovolj sredstev, da ga plačujejo in ker se hkrati zavedajo, da dobro vzdrževanje zagotavlja objektom, v katere so naložili svoj denar, dolgo življenjsko dobo in s tem varuje njihove koristi. Tudi po našem zakonu bo imel upravitelj približno enake naloge kot v opisanem sistemu. Kako postaviti konkretni vsakodnevni nadzor v objektih in učinkovito organizirati vse potrebno delo ob čim manjšem številu zaposlenih je problem, o katerem očitno nihče od ponudnikov ne razmišlja dovolj resno. Ali so mogoče še drugačne ali pa vsaj kombinirane rešitve upravljanja? Vsekakor! To pa je že tema za naslednji prispevek. Priporočila sem že zadnjič: nikar ne hitite! Vifca Šauta RAZllM IN SRCE Podelili Nagrajenci Prešernove nagrade Prešernovega sklada Za življenjsko delo prejme skladatelj UROŠ KREK Uroš Krek s svojim delom (so)utemeljuje našo glasbeno identiteto in bistveno opredeljuje njeno umetniško in poklicno raven. Po razgledanosti in kompozicijski dovršenosti je Krekova glasba svetovljanska, po doživljajski moči trdno zasidrana v domačih in lastnih globinah; giblje se med resnobnim reflek-sivno-filozofskim izrazom in sproščenim, radostnim muziciranjem. Neizprosno je zahtevna do skladateljskega mojstrstva, hkrati pa že desetletja uspešno in dosledno spaja modrost žive tradicije in osebne izkušnje z zdravo radovednostjo in kritično presojo novosti, ki jih prinaša čas. To ravnovesje mu je pomagalo premostiti marsikatero estetsko-filozofsko in kompozicijsko-tehnično zagato naših dni. Uroš Krek piše »osrediščeno« glasbo. Njen vir je intuitivni in racionalno ozaveščeni red med velikostmi in razmerji, ki sicer mnogim povzročajo težave: red med glasbeno-avto-nomnim in funkcionalnim, nacionalnim in kozmopolitskim, preteklim in sodobnim. Suverenost takšnega ustvarjalnega reda je dozorela v paradigmatična, prepričljiva in komunikativna dela. Z njimi se Krekova glasba uvršča med trajne vrednote slovenske umetnosti. Za življenjsko delo prejme pisatelj BORIS PAHOR V literaturi Borisa Pahorja je strnjena vsa bolečina in radoživost Slovencev na Tržaškem, saj je z obema osvetlil njihovo polpreteklo dobo, in to z različnih vidikov: vse muke njihovega zapostavljanja za časa fašizma, njihovo socialno strukturo in vedenje, njihovo politično ozaveščenost in težave v nelahkih letih po drugi svetovni vojni. Predvsem pa se je izkazal za nespornega mojstra ob ubesedovanju psiholoških, antropoloških razmerij v uničevalnih taboriščih, ki jih je tudi sam izkusil med drugo svetovno vojno. Roman Nekropola je nedvomno eden od viškov njegovega literarnega snovanja, saj ni samo pietetna, niti ne zgolj pričevanjska literatura, ampak nadčasna postmoderna mojstrovina o grozljivi meji človeških strahot, roman, s katerim je prehitel ugotovitve moderne antropologije in z njimi zastavil nerešljiva vprašanja o žrtvah in rabljih in samem smislu bivanja. V svojih drugih romanih, kot so Mesto v zalivu ter trilogija Zatemnitev - Spopad s pomladjo - V labirintu, je s svojsko umetniško besedo oživil težek, zagaten položaj Trsta in tragične, eksemplarične usode njegovih ljudi ter prikazal, kaj v bistvu in v žalostni praksi zgodovine pomenijo besede identiteta, svoboda in smisel. Pisatelj Boris Pahor se je v težkih povojnih desetletjih izkazal kot mož pokončne, neuklonljive drže, kot mož, čigar misel odmeva tudi v evropskem prostoru. Skupina Režiser NOVI KOLEKTIVIZEM prejme za dosežke na področju grafičnega oblikovanja Novi kolektivizem, skupina grafičnih oblikovalcev, dosledno uveljavlja takoimenovani retro-prin-cip, način sestavljanja umetniških sporočil z uporabo prvin, nastalih od renesanse do današnjega časa. Citati, ki jih skupina uporablja, pravzaprav niso v neposredni zvezi z vsebino oglaševanega dogodka, temveč jih pogojuje stališče, da današnja umetnost nastaja iz pretekle. Lahko bi se reklo, da Novi kolektivizem zavestno krši norme in konvencije, hkrati pa se nenehno vrača k vprašanju o biti umetnosti in o pravi vrednosti nekaterih dejstev, ki so doslej veljala za nesporna. Ta, z duhom časa skladna naravnanost in v primerjavi s konvencionalnim grafičnim Oblikovanjem silovit intelektualni naboj, ki veje iz njih, dela skupine Novi kolektivizem postavlja v vrh aktualnih dogajanj na področju vidnih sporočil. Slikar GUSTAV GNAMUŠ prejme za razstavo v Mali galeriji Akademski slikar Gustav Gnamuš gradi svoje slikarstvo iz evropskega in ameriškega pojmovanja slikovnega polja kot »modela«, ki omogoča strukturiranje slikarskega jezika. Sliko gradi z vrsto enot, ki jih ni mogoče reducirati na manjše faktorje. Z njimi sestavlja visoko stopnjevan in nadzorovan strukturni red. Tako dosega čiste estetske izjave, trdne v formi in plemenite v učinkih, ki sporočajo nič drugega kot lastno znotraj-likovno zakonitost. Formalizem stopnjuje do popolnosti, tako da se izza analitičnih procesov razkriva sublimna abstrakcija, posebna metafizika barvne kompozicije, ki gledalca prestavlja v območje kontemplacije in povišanega čustvenega razpoloženja. Trditi smemo, da je danes prav Gnamuš zastopnik tistega visokega modernizma, ki je iz slikarskih snovnih danosti dosegel univerzalna pravila in učinke čiste estetske izjave: dosegel je idealno stopnjo slovenskega modernizma, slikarsko materializacijo duhovnih in čustvenih stanj v sijajnih barvnih mizanscenah. Skladatelj JANEZ GREGORC prejme za skladbo Žica V svojem zrelem, očitno sintetičnem ustvarjalnem obdobju, je skladatelj Janez Gregorc s štiristavčno suito Žica za simfonični orkester, big band in orgle povezal zvrsti, ki jih glasbena praksa navadno ločuje. Tako se je sicer odpovedal zaščiti, ki jo zagotavlja spoštovanje norm posameznih zvrsti, lahko pa je razširil njihove kompozicijsko-tehnične in izrazne stalnice. Kljub temu, da se ne odreka značilnostim in semantiki simfoničnega idioma, se mu lahkotna obravnava in povezovanje improvizacije z lastno tonsko domišljijo zliva v glasbo, ki sproža spontan odziv in priznanje širokega kroga poslušalcev. DAMIR ZLATAR FREY prejme za avtorski projekt po motivih Slavka Gruma Dogodek v mestu Gogi Damir Zlatar Frey se je v alterantivnem slovenskem gledališkem snovanju v minulih sezonah izrazito uveljavil v zvrsti koreodrame kot njen pobudnik in poglavitni ustvarjalec predstav. Sinteza njegovega dosedanjega interdisciplinarnega ustvarjanja je nedvomno »avtorski projekt po motivih Slavka Gruma« Dogodek v mestu Gogi, uprizorjen v minoritski cerkvi v Mariboru pod okriljem Drame Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Frey je Grumovo besedilo reduciral, a nikakor okrnil temeljne ideje drame; nasprotno, z vizualizacijo jo je le ostreje kristaliziral. Njegova mizanscena oblikuje dogodek in njegove akterje s pravo plastično reliefnostjo v estetski organizem, ki po ekspresivni silovitosti sodi med najizrazitejše dosežke sodobnega slovenskega gledališča. Igralec IGOR SAMOBOR prejme za kreacije v minulih dveh sezonah Igralec Igor Samobor je v minulih dveh sezonah odigral pet nosilnih vlog, pet značajsko diferenciranih dramskih likov. V Prešernovem gledališču v Kranju je mojstrsko oblikoval notranje razdejanega intelektualca Georga v drami Kdo se boji Virginije Woolf Edwarda Albeeja; njegov Razkolnikov v Wajdovi dramatizaciji Zločina in kazni Fjodora Mihajloviča Dostojevskega v Drami Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani je pretehtano združeval skrajna stanja duha. V Princu Homburškem Heinricha von Kleista ter v drami Vera, ljubezen, upanje Odona von Honvatha je Igor Samobor upodobil polnokrvna lika, ujeta v sistem. Nedvomno najbolj zahtevna pa je vloga Peera Gynta v istoimenski drami Henryka Ibsena; z neverjetno vitalnostjo, iskrivostjo duha in telesno izraznostjo ter z govorno modulacijo pomenijo vloge Igorja Samobora enega vrhunskih dosežkov sodobne slovenske igralske umetnosti. Pisatelj MARJAN TOMŠIČ prejme za deli Oštrigeca in Kažuni Marjan Tomšič že desetletje in več oživlja domala neznano pokrajino - našo Istro. Že v romanu Ša-vrinke nas je popeljal v izvirni svet tamkajšnjega človeka, zdaj pa je z zbirko kratkih pripovedi Kažuni in z imenitnim kratkim romanom Oštrigeca potrdil svoje izrazne kvalitete, svojo pisateljsko poetiko. Ta pomeni zlitje dveh temeljnih sestavin: realnega in irealnega, stvarnega in magičnega. V istrskem človeku med Kubedom, Hrastovljami, Marezigami in Koštabono je odkril skrivnostni svet čarne umišlje-nosti, ki tako močno določa mišljenje in ponašanje v tej zelo drugačni deželi. Iz te prvinske ruralnosti rastejo Tomšičevi mali junaki, med njimi najimenitnejši ljudski vrač, kralj vseh potepuhov, štrigo Boškim In končno: istrske zgodbe so napisane v izrazitem pripovednem jeziku, oprtem na arhaični ljudski melos, kakor ga kaže tudi naslovna sintagma: 0’štri-geca. Skok v Južno Ameriko Rio de Janeiro je mesto superlativov. Čudovito, opojno, nevarno, predvsem pa intenzivno. V takšnem smislu je napisano že opozorilo, ki ti ga obenem z zemljevidom Ria dajo v roke takoj po prihodu na mednarodno letališče. Na njemu je napisanih vrsta koristnih nasvetov, kako se vesti. - v hotelu: takoj po čekiranju oddaj vse vrednosti in dokumente v hotelski sef, ugotovi, kje je zasilni izhod, sprašuj osebje o mestu, navadah, kam in kdaj iti na oglede; - na plaži: ne jemlji s seboj denarja; fotoaparata, nakita, dokumentov; vedno mora nekdo paziti na stvari; čuvaj se sonca, ki je v Riu zelo močno. - na cesti: ne kaži nakita, kamere; ne imej pri sebi večje količine gotovine; nikoli javno ne odpiraj denarnice; uporabljaj potovalne čeke, zapiši njihove številke in jih imej shranjene posebej; potuj s taksiji ali se udeleži posebej organiziranih izletov za turiste; tvoj hotel ti bo pomagal organizirati vame in udobne oglede zna- menitosti Ria; izogibaj se plaž, nerazsvetljenih in neobljudenih delov mesta ponoči. Ne govori z berači in prodajalci na cesti, ne sklepaj nobenih poznanstev na cesti, posebej še ne za vodenje po mestu. Če potrebuješ pomoč, pokliči hotel, agencijo, policijo ali svoj konzulat. Res so to dobri nasveti, čeprav delujejo sterilno. Kako za vraga boš lahko spoznal deželo in njene ljudi, če jih boš gledal le skozi steklo? Skušal sem se držati čim-več navodil, vendar vseh seveda ne. Moj hotelčič za 12 dolarjev dnevno seveda ni nudil vseh predvidenih storitev za turiste, samo en uslužbenec na recepciji je sploh znal izgovoriti nekaj angleških besed. Poljub smrti Katere so nevarnosti Ria? Ženske, otroci, oborožene bande. Brazilija sicer ni tako zapletena v posel z drogo kot njene severne sosede Venezuela, Kolumbija, vendar se kriminal na tem po- piše: Bogomil Ferfila dročju hitro krepi. Mafija tu sicer ne kontrolira vlade, ampak dejstvo je, da je bil celo guverner turistične države Rio de Janeiro odstavljen, ker so mu dokazali, da je prejemal mafijski denar. Bande operirajo predvsem v predmestjih Ria, kjer se neusmiljeno pobijajo med seboj, streljajo s policijo ali terorizirajo ljudi. Po cestah je zato veliko policajev oboroženih s pištolami in brzostrelkami, pogosto pa na ulicah vidiš odprte policijske kamione, polne miličnikov z orožjem v rokah (kar me spominja na obhode vojaških enot v Pekingu po dogodkih na Tienanmenu 1989. leta). Verjetnost, da boš napaden s strani takih band oziroma da se boš znašel na kraju spopada, ni prav velika, prav gotovo pa obstaja. Včasih se bande lotijo bogatejših četrti in oropajo vsakogar, ki jim pride na pot. Še nikjer nisem videl toliko ograj kot v Riu. Vsaka uglednejša hiša ima visoko železno ograjo okoli svojega vrta in stražarja, ki odpira in zapira vrata. Celo bloki in stolpnice so ograjeni in zastraženi. Tudi v ZDA po mestih vidiš veliko stražarjev, vendar ograj ne. Verjetno pa takšna ograja bande tako in tako ne more ustaviti. Ograje in stražarji so tako bolj obramba pred manjšimi lopovi in tatiči. V zvezi s kriminalom je potrebno omeniti posebnost Ria - otroške bande, ki sem jo tudi sam nekajkrat izkusil. Kako čuden občutek je to - po nekajkratnih napadih sem celo otroke začel ocenjevati kot potencialno nevarnost! Copacabana je srce Ria. Na tej plaži se dogaja vse. Celo poslovneži se dogovarjajo za sestanke s partnerji na plaži. Da ne omenjam tako značilne odbojke in nogometa, ki ga Brazilci na vseh plažah nenehno igrajo. Enkrat sem gledal, kako sta dve ekipi igrali odbojko le z nogami in glavo - šlo je v bistvu za kombinacijo nogometa in odbojke. Copacabana pa tudi vse druge plaže južno od nje so si zelo podobne. So kot lok, ki je vpet med dva konca. Konca sta vedno dva ogromna skalnata bloka, lok rhed njima pa je čudovita mivkasta plaža z ne-kajmetrskimi valovi, ki dan in noč butajo ob obalo. Seveda sem Rio začel spoznavati s Copacabano. Na plaži, ki je dolga od 3 do 4 kilometre, se tare ljudi. Vse druge plaže v Riu so mnogo manj obljudene. Na plažah pa imaš tudi kaj videti. Čudovite, temnopolte Brazilke z znamenitimi string kopalkami - sestavljene le iz vrvic spodaj in zgoraj. Ženske zgoraj brez na brazilskih plažah ne boš videl. Vsaj majhna krpica mora biti na vsaki izpostavljeni točki. Na nobeni plaži tudi še nisem opazil toliko prodajalcev sladoleda, pijač, hrane, oblačil. Pogosto se ti trije ali štirje hkrati derejo na uho in kolovratijo okoli tebe. Mladi, stari, vseh barv in ras, nekateri agresivno ponujajo svojo robo, drugi kot da sami zase nosijo košare po razžarjeni mivki in pekočem soncu. Vsak se krvavo tolče za. svojo drobtinico kruha. Prve tri dni, ko sem prišel v Rio, sem se vrtel po Copacabani. V tem času so me dvakrat napadli otroci, enkrat pa me je hotela okrasti ženska. Z njo je bilo še najlažje. Ko sem se okrog osmih zvečer sprehajal po široki aveniji ob plaži Copacabana (plaža je vso noč razkošno osvetljena), se mi je približala dama bolj žalostnega videza ter mi v portugalščini pričela ponujati svoje storitve. Sem je vključeno tudi božanje, ki se zlasti intenzivira okoli žepov. Če nisi previden, ti hitro izprazni žepe. Nekajkrat sem videl tudi žensko ekipo »na delu« - dve ali tri dame so posedle na kolena in okrog priletnega »mladeniča« sedemdesetih let ter se ukvarjale s posameznimi izboklinami in udolbinami na njegovem telesu in obleki. Nadaljevanje prihodnjič [ T časopis • Delavska enotnost je bila ustanovljena 20 F W slovenskih novembra 1942 J J J delavcev •DE - časopis slovenskih delavcev je glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije • Izdaja CZP Enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 479 • Direktor in glavni urednik: Marjan Horvat, telefon 313-942, 311-956 • Namestnik glavnega urednika: Franček Kavčič, telefon 311-956 313-942 • Odgovorni urednik: Ciril Brajer, telefon 116-163, 311-956, 313-942 • Časopis urejajo: Andrej Agnič (Sindikalni zaupniki) Sašo Bernardi (fotografija), Brane Bombač (oblikovalec), Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda, Najpomembnejša stran), Damjan Križnik (Kažipot), Robert Peklaj (novinar), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu) Sonja Seljak (lektorica), Andrej Ulaga (Na tržnem prepihu), Igor Žitnik (Razum in srce) in Jožica Anžel (tajnica), telefon 313-942, 311-956 • Naročnina: 321-255 • Posamezna številka DE stane 50 tolarjev • Žiro račun: 50101-603-46834 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 2, Ljubljana • Časopisni svet: Metka Roksandič, Mira Videčnik, Alojz Omejc, Ciril Urek Edo Kavčič, Jernej Jeršan, Dušan Semolič 7. februarja 1992 MBARkOMAN ALI SE KRŠČANSKI DEMOKRATI MAŠČUJEJO TRILLERJU Naslov te strani je »ravbarkomanda«. To je naravnost idealna rubrika za marsikaj, kar se dandanašnji dogaja v blatnodolskih logih. Predvsem Pa nas opozarja, da je tako imenovani demokratični image neodvisne države Slovenije v veliki meri zgolj spremenjena forma nekdanjih komunističnih časov, medtem ko njena nedrja slejkoprej ostajajo ista. Ugotovitev še zlasti velja za Slovenijo kot pravno državo, torej za tisti temelj, brez katerega ni demokratične države. Igrice okoli begunjskega Elana, ki jih tokrat povzemamo po NOVI DOBI, to ugotovitev potrjujejo zelo nazorno. Igor Triller: Večkrat smo ga prosili za dokumentacijo, vendar nam je zabrusil, da nam jo ne misli izročiti. Morali bi sprožiti postopek prek Beograda, kar je brez možnosti za uspeh, saj bi bil subjekt prej likvidiran. Dokumentacija, ki jo imamo, pove dosti o tem, kakšne svinjarije so se dogajale v Elanu in od kod je bila Takole so Slovenske novice v petek prenesle agencijsko financirana predvolilna kampa- Vest Slovenske tiskovne agencije Kranjski kriminalisti so prejšnji teden ovadili bivšega stečajnega upravitelja Elana Igorja Trillerja, češ da naj bi Elan oškodoval za 12 milijonov tolarjev. Ob tem niso črhnili nobene o Triller-jevih trditvah, ki jih je za Novo dobo izrekel že avgusta lani, da so posamezniki, ki so blizu sedanji slovenski vladi, Elan oškodovali za več milijonov mark. Kaj je trdil Triller V intervjuju, ki ga je Nova doba objavila 14. avgusta lani, je Igor Triller med drugim trdil: Ali imajo tudi vladni ministri kakšne privatne interese? Igor Triller: Imajo in to celo mnogo. Eni bi radi kupili podjetje, drugi zaradi dokumentacije o prometu na črnih računih Elana, kjer se vidijo gotovinski dvigi posameznikov (ali ni to nekaj zelo podobnega, kar kriminalisti UNZ Kranj zdaj očitajo Trillerju?, op. ur.). Gre tudi za štiri milijone mark naenkrat in se ne Ve, kam je ta denar šel. Gospodje bi radi zabrisali sledi. Ti gospodje so z zdajšnje krščanske demokracije, vidi pa se tudi to, da je Elan plačeval tudi slovenski cerkvi. Denar bi se moral vračati iz Hilfsfonda in Karitasa na Elanov črni račun v tujini. Teh prilivov pa ni. Na sodišču v Kranju imamo 33 ovadb proti posameznikom in še biti en postopek ni sprožen. Z direktnimi tožbami bomo poskušali proceduro pospešiti. ' Kakšno vlogo ima pri tem War-rasch, ki je v zvezi s Karitasom vpleten še v druge dvomljive posle? nja krščanskih demokratov. Tudi nekaterim koroškim Slovencem verjetno ni do tega, da bi mi vse razkrili. Namesto demantijev Namesto demantijev, če omenjene Trillerjeve trditve morda ne držijo, so preiskovalni organi Igorja Trillerja priprli že konec lanskega novembra. Zdaj pa so ga osumili pridobitve protipravne premoženjske koristi. Četudi obtožbe na njegov račun držijo, bi tako Triller kot preiskovalni organi in kranjsko tožilstvo morali javnosti pojasniti, ali so vsaj katere izmed Trillerjevih navedb točne. Njegove obtožbe na račun slovenske oblasti, novembrska aretacija, ki je za nekaj dni odložila podpis pogodbe s kupcem Elana Komelom in nedeljsko sporočilo, da pogodba s Komelom ni veljavna pa kažejo na to, da je javnosti prikritih mnogo igric v Elanu. Ne gre več le za to, ali bodo imeli Elan v lasti Hrvati kot večinski upniki, temveč tudi za očitne poskuse, da bi Trillerju preprečili objaviti dokumentacijo o krščanskih demokratih in poneverjenih milijonih mark, za katero trdi, da jo ima, je zapisal Brane Piano. DENACIONALIZACIJA Z OBVEZNICAMI Za vračanje nacionaliziranega premoženja je verjetno najboljša rešitev, da se za nacionalizirano premoženje izdajo obveznice. Lastniki so v glavnem že vsi pomrli in zelo verjetno je, da za to premoženje niso bile narejene oporoke, zato imamo danes za vsako tako premoženje več družin, ki bodo dedovale, kako pogosto pa se dediči med seboj nasprotujejo in drug drugemu spodbijajo pravice, celo takrat, ko je narejena oporoka, vemo, zato si lahko samo mislimo, kako bo to v primeru vračanja nacionalizirane lastnine. V primeru obveznic pa se za nacionalizirano vrednost izdajo obveznice, kdo pa so pri tem udeleženi dediči, so zakoni jasni. Za TV okroglo mizo je bilo idilično rečeno, da se bodo tako obnovile stare gostilne in trgovine. Kdor je čutil za gostilno željo in sposobnost, ta je tudi v minulih časih imel gostilno, dokaz za to je, da smo imeli zelo veliko zelo dobrih gostiln. Lahko pa bi bilo tudi to mogoče, da bi po taki vrnitvi nacionaliziranega premoženja, če bodo vsi dediči tako hoteli, da s skupnimi obveznicami odkupijo tako nacionalizirano premoženje in eden med njimi ali kolektivno odprejo gostilno ali trgovino, verjetno pa bi bila to samo redka izjema. Če pa bo eden hotel s temi obveznicami kupiti svoje stanovanje, svoj lokal ali svoj auto, bo pa tudi prav, zagotovo pa bo z delnicami najmanj družinskih prepirov in družbenih stroškov. Pomembno je, da imajo vsi lastniki teh obveznic prvo pravico do odkupa nacionaliziranega premoženja in drugič, da imajo z vrednostjo teh obveznic pravico plačila hiše, stanovanja, lokala, ki je v družbeni 'lasti in je ne prodajo. Tako bi se za isto vrednost vračale nepremičnine. Lahko pa bi se s temi obveznicami kupovale delnice v lasti države, enim bi pa še naprej ostale kot vrednostni papirji, ki pa bi se morali glasiti na eno od konvertibilnih valut (DEM), da je vrednost obveznic zagotovljena. Enako bi moralo veljati za kmetijsko zemljo in gozdove. Problem so lahko samo veleposestniki (cerkev), zanje pa je nujno potreben poseben družbeni sporazum. Siam Urbančič, Ljubljana ODPRTO PISMO DR. JOŽETA PUČNIKA Spoštovana gospoda Jožica Puhar — ministrica za delo, dne 18. decembra lani smo vam ob dogodkih v kočevski Opremi zastavili troje vprašanj. Ker do danes od vas nismo prejeli nobenega odgovora in ker se taki primeri pojavljajo čedalje pogosteje tudi v drugih slovenskih podjetjih, vas ponovno pozivamo, da javno odgovorite na naslednja vprašanja: 1. Kaj dela inšpektorat za delo o očitnih kršitvah pravice do sindikalnega združevanja v podjetjih? 2. Na kak način prispeva vaše ministrstvo k razrešitvi takih konfliktov med delodajalci in delojemalci? 3. Kako ocenjujete zakon o reprezentančnosti sindikatov, ki gaje Ivaše ministrstvo predložilo parla-Imentu; ali ustrezno rešuje omenjene probleme ali jih sploh ne obravnava? Prosimo za vaš odgovor! Predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije . dr. JOŽE PUČNIK 9 Javno vprašanje dr. Jožetu Pučniku: Kaj je vaša Socialdemokratska stranka znotraj vladajoče Demosove koalicije v dveh letih storila za regulacijo delovnega prava v neodvisni državi Sloveniji? Uredništvo DE Priročnik za sindikalne zaupnike, strokovne službe podjetij in posameznike (1) Več avtorjev: KAKO UVELJAVITI SPLOŠNO KOLEKTIVNO POGODBO V PRAKSI Navodila - Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo Cena 330,00 SLT (7) Gregor Miklič: NOVA DELOVNA ZAKONODAJA Prečiščeno besedilo Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti s komentarjem Cena 330,00 SLT (8) Aleksej Cvetko: ZAKON 0 POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU Z OBRAZLOŽITVIJO Knjige lahko naročite pri: zakaj so bile potrebne spremembe v pokojninski in invalidski zakonodaji - spremembe pogojev za upokojevanje - nova definicija invalidnosti in kaj to pomeni - nov sistem odmere nadomestil plač invalidom II. in lil. kategorije invalidnosti - spremenjeni postopki za uveljavljanje in varstvo pravic, revizija, sodno varstvo - organizacijske spremembe - kako s pridobljenimi pravicami Prednaročniška cena je 430,00 SLT. ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4 ali po telefonu št. 321-255, 110-033 * (2) Janez Kopač: (3) Več avtorjev: (4) Mira Becele: (5) Več avtorjev: (6) DAVKI PO NOVEM Nove neposredne dajatve in socialni prispevki in nove dajatve ter sprejete novosti in predlogi za spremembo decembrskega davčnega svežnja Cena 150,00 SLT MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU Delovno razmerje - Prenehanje potreb po delavcih - Posebno varstvo žensk, mater, delavcev z družinskimi obveznostmi, mladine, invalidov in starejših delavcev - Varstvo pravic delavcev - Varstvo pri delu - Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, za primer brezposelnosti, zdravstveno, socialno varstvo - Seznam služb sindikalne pravne pomoči Cena 200,00 SLT ’ STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM Priročnik za lastnike stanovanj in za tiste, ki bi to radi postali... Stanovanjski zakon s komentarjem in primeri praktične uporabe določil stanovanjskega zakona Cena 330,00 SLT KAKO POSTATI PODJETNIK - KAKO USPEŠNO POSLOVATI Iz zbirke ABC PODJETNIŠTVA Cena 300,00 SLT ROKOVNIK - PRIROČNIK 92 Vsebina: koledarski vložek - zapisniški vložek - priročnik za sindikalne zaupnike Cena 450,00 SLT NAROČILNICA' S 1. 2. 1992 se za knjige zaračunava 5 odstotni davek. >1 Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o) izvod(ov) knjige (1) KAKO UVELJAVITI SPLOŠNO KOLEKTIVNO POGODBO izvod (o v) knjige (2) DAVKI PO NOVEM izvod(ov) knjige (3) MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU izvod(ov) knjige (4) STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM izvod(ov) knjige (5) KAKO POSTATI PODJETNIK izvod(ov) priročnika (6) ROKOVNIK-PRIROČNIK 92 izvod(ov) knjige (7) NOVA DELOVNA ZAKONODAJA izvod(ov) priročnik (8) ZAKON O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU Z OBRAZLOŽITVIJO > .■» Naročeno pošljite na naslov: Ulica, poštna št., kraj: Ime in priimek podpisnika: 1. Naročeno bomo plačali v 15 dneh po prejemu knjig 2. Naročeno mi(nam) pošljite po povzetju Individualnim kupcem in knjige, naročene po telefonu, pošiljamo po povzetju. Ž'9 Podpis naročnika C n ut Horoskop M Problemi z razvojnimi teorijami Razvoj je ena velikih težav človeštva. Ne le človeka kot vrste, ampak tudi vsega, kar ga zadeva. Problem z razvojem cestnega omrežja v Sloveniji ima naš prometno-zvezni minister Marjan Kranjc (rojen 8. februarja 1927), saj mu i9 vlada vzela tako imenovani bencinski dinar, ki je bil namenjen za razvoj cest. Morda je ukinitev tudi posledica prehoda na tolarje, kar pa globalne n: niti važno, vsaj za ministrstvo za promet in zveze. Le-to namreč poudarja, da denar, ki ga bo dobilo ministrstvo po proračunski shemi delitve, ne bo zadostoval za gradnjo novih cest in bo komaj zadostoval za vzdrževanje že obstoječih. Opozarja se tudi, da bi zaprtje gradbišč na že začetih gradnjah novih cest požrlo kar četrtino denarja, s katerim naj bi v naslednjem proračunskem obdobju razpolagalo omenjeno ministrstvo. Zato se odgovorni minister jezi na tiste, ki ga ovirajo v njegovih razvojnih teorijah. Tudi veliki angelški naravoslovec Charles Darvvin (rojen 12. februarja 1809) je imel probleme zaradi svojih teorij. Njegova teorija, po kateri je človek izšel od opice in ni bil ustvarjen direktno od boga, mu je prinesla kup preglavic, nasprotovanj in oviranj. Vendar je šel Darvvin pogumno naprej po svoji poti, vsem težavam navkljub, in dokončal svoje delo, ne da bi se menil za okoliščine in si tako pridobil nesmrtno slavo. Seveda bi si minister, ki bi spravil v red slovenske ceste, pridobil prav takšno, če ne še večjo slavo kot Darvvin. Da pa ne gre vedno vse po sreči, je jasno vsakemu. Tako je nekoč Darvvin sedel na vrtu, ko je k njemu prišla njegova nečakinja. Vprašala ga je: »Stric, kaj ima mačka, kar druge živali nimajo?« Veliki učenjak je ugibal to in ono, a noben odgovor ni bil pravilen. Končno se je učenjak malce v zadregi vdal in priznal, da ne ve. Nečakinja se je vsa vesela, ker ni vedel, zasmejala in začebljala: »Joj, stric, majhne mucke vendar.« V tem tednu so bili rojeni še angleški pisatelj Charles Dickens, francoski pisatelj Jules Verne, slovenski pisatelj Fran Šaleški Finžgar, ruski književnik Boris Pasternak, ameriški izumitelj Thomas Alva Edison in francoski državnih Charlec Maurice de Talleyrand. Deni Omanovo svarilo Ivan Oman, šef bivše SKZ-LS, je med svojim obiskom v Rusiji posvaril ministra za kmetijstvo. Ruske federacije Viktorja Hli-stuna pred radikalnim podiranjem kolhozov, češ da za zasebne kmetije sploh še ni pogojev. Kako tudi, ko pa Rusi sploh še niso speljali denacionalizacije, niso drastično podražili in obdavčili mleka in mesa, medtem ko pri črni sečnji Omanu ne sežejo niti do kolen. Po volitvah bo lahko pestoval vnučke. Lukačevo 1 •1 z posilstvo Ivan Lukač, dolgoletni sekretar Skupščine SFRJ in član drugih beograjskih institucij je našemu novinarju Jožetu Poglajnu poočital, kako »še do danes ni spoznal, da Slovenci in drugi slovenski državljani uveljavimo svoje interese le v svoji državi«. Poleg tega pa dodal, da je bil kot poslanec Žak-Ijevih socialistov pri Demosovem »posilstvu« opozicije s suvereno Slovenijo nedvomno na Demosovi strani. Po volitvah bo izjavil, da je s tem zadal smrtni udarec slovenskemu nacionalizmu. Čakajo ga v ROZA klubu. I Alenkina w fizika Alenka Orel-Marjetka, sekretarka nekega sindikata, se je neuničljivo lotila posla, ki zadeva sprejem zakona o reprezentativnosti sindikatov. Alenka dobro ve, da bo po zakonih fizike le tako lahko postala prva dama sindikatov. Ko je za njene ženske namene izvedela njena kolegica Nevenka Lekše, se je zgolj prizanesljivo nasmehnila in po istih zakonih nastopila z rahlo močnejšim make-upom. Njen dosmrtni prijatelj Franček Kavčič je v tem videl temeljno metodološko razliko pri nastajanju nekega režimskega sindikata na eni in svobodnih sindikatov na drugi strani. Miloš Pavlica, član vodstva SKEI in aktivist Delavske stranke, pa je menil, da bi morali na vlado pritisniti z gladovno stavko enega izmed sindikalnih organov, ki bi utegnila vzbuditi veliko medijsko pozornost doma in v svetu. Albert Vodovnik je bil navdušen. Dodal je le, da morebiti ne bi bilo nič narobe, če bi se Pavlica o medijskem pristopu poprej temeljito pogovoril z novinarko Dela Jeleno Gačešo, ki so ji svobodni že tako in tako preveč pri srcu. Kuli r a Humoreska Davčna logika - Zdaj ste pa najbrž zadovoljni? smo kar z vrat bifeja Bližnja srečanja posebne sorte nagovorili tovariša Neposrednega proizvajalca splošnih strok, ki je kot po navadi sedel za šankom in žulil svoje pivo. »Zakaj pa naj bi bil zadovoljen?« je zarenčal. - No, zaradi piva! »Če pijem pivo, sem seveda zadovoljen, ampak ne vem, zakaj naj bi bil posebej zadovoljen, saj pivo pijem vedno in kar naprej?« - Že, že, to vemo, ampak zdaj je pivo cenejše... »Kako cenejše?« - Saj se je znižal davek, ali ne!? »To nič ne pomaga, ker je pivovarna takoj podražila pivo za 35 odstotkov, pa še oštir priračuna pet odstotkov na vsako prodano pivo in zdaj svoj vrček plačujem dražje kot prej. Kako naj bom torej zadovoljen?« - O, hudiča! Potem pa ste najbrž jezni na pivovarno? »Le zakaj?« - Saj je pivovarna takoj zamašila luknjo v ceni, ki je nastala z nižjim davkom in jo zapolnila s svojo podražitvijo. To je najbrž že zadosten razlog za vašo jezo, ali ne? »Točno, jezen sem, ampak na vlado!« Saj je vlada znižala davek, pivovarna pa je povišala... »Pivovarna ima z novo ceno zagotovo svoj_prav. Če bi namreč delala z zgubo, bi jo zaprli. In kje bi potem varili pivo zame?« - Ja, ampak zakaj je potem kriva vlada? »Zato, ker ne daje pivovarni poceni kreditov, da bi ta lahko pivo izdelovala in prodajala ceneje.« - In kje naj vlada vzame denar za te poceni kredite? »Ja, kje, kje? Hudiča, saj vsi plačujemo davke. In to visoke. Jaz z vsakim vrčkom!« - Ja, ampak saj ta davek je zdaj nižji... »Seveda. Zato pa je premalo denarja za poceni kredite za pivovarno!« Bogo Sajovic v Cesarjev kotiček Marx nam je dal Kapital, Demos nam gaje zasral Šef Med pregledovanjem »terena« se je šef ta teden mimogrede ustavil v eni svojih central na zamočvirjenem koncu Ljubljane in slišal hudo nenavadno anekdoto. »V vaš bajer,« so hiteli pripovedovati očividci, »se je prišel drsat predsednik Peterle. Pa je popustil led in Lojzek je čofnil v vodo. Ravno takrat priletijo mimo gasilci in vidijo nenavaden prizor - nad ledom, kakor v cerkvi sklenjene Lojzetove roke. Ko gasilci uvidijo, za koga gre, sklenejo, da je treba predsednika rešiti, pa četudi vse pogori. In res: hitro, kar se da, ponudijo Lojzetu lestev, ta pa jih zavrne, naj gredo svojo pot, češ da bo njemu že bog pomagal. Presenečeni gasilci že poskačejo v svoj avto, ko jim kapne, da mogoče z Lojzetovo prisebnostjo v ledeni vodi ni vse v redu. Brž skočijo še enkrat z lestvijo k njemu, toda vnovič jih Lojze zavrne kot prvič. Rečeno-storjeno! Nazajgrede gasilci vidijo, da je okoli bajerja vse mimo, Lojzeta pa nikjer več. Menili so, da ga je verjetno res bog poklical k sebi.« Šefu pa stvar ni šla čisto v glavo in je po svojih zaupnih kanalih postavil zvezo z božjim kraljestvom, od koder je lahko prisluškoval zanimivemu dialogu: »Ljubi Bog, le kaj sem ti storil, da si me pustil utoniti?« »Ja, človek božji, saj sem ti dvakrat poslal gasilce na pomoč, ti pa si jo odklonil!« VREME Piše: Andrej Velkavrh Odjuga in spremenljivo »Če Polona (9. 2.) v soncu odtaja, v mokrem poletju gob preostaja.« Lahko bi rekli, da bo nedelja za gobarstvo usodni dan. Ali dandanes, ob obilici ekoloških pomislekov, še kdo tako nori za gobami, kot s(m)o njega dni. Če bo premokro poletje, je pa tudi bolje, da ni toliko gob... Ze nekaj dni se oblačnost hitro menjava. Frontalni valovi se ob severozahodnih višinskih vetrovih hitro pomikajo iznad Skandinavije in Severnega morja na jugovzhod proti Alpam. Naši kraji so pred severo-zahodnikom z njimi zaščiteni, zato pa severno od njih ravno severoza-hodnik povzroča ohladitve in tudi nekajdnevne padavine. Temu pojavu pravimo »zastojni efekt«. Alpe delujejo namreč kot ovira zraku, ki bi rad v višinah do 3000, 4000 m nadaljeval svojo pot proti jugu. Čez gre lahko le v višjih zračnih plasteh, nižje pa jih obteče z vzhoda in zahoda, mi pa ostanemo lepo v zavetju (predstavljajte si zavetje pred vetrom za hišo, na primer). Kadar hladni zrak, ki doseže srednjo Evropo, obteče Alpe po vzhodni strani, začne pri nas pihati vzhodnik in burja na Primorskem, kar prinese ohladitev. Ker pa se nam obeta trajnejša sprememba, ne mislimo na ohladitve. Do sedaj je namreč prevladoval zimski tip vremena, anticiklon in bolj ali manj nizke temperature. Kor kaže, pa bo v ponedeljek čez večji del Evrope, po daljšem času, zapihal jugozahodnik. Kaj to pomeni za vreme pri nas, je na splošno že znano. Prišlo bo do odjuge in spremenljivega vremena s padavinami. Namesto na Primorskem se, ob takih procesih, s soncem raje pohvalijo na Štajerskem, v Prekmurju, pa tudi na Dolenjskem. V ponedeljek torej. Do takrat, tudi za konec tedna, pa še po starem. IME IN PRIIMEK SLOVENSKEGA POLITIKA PREBI- VALKA »NOVEGA SVETA« PLAST KOVINE, KI SE DODA Z NALITJEM . 3 SPREMUE- VALEC BOGA EROSA DEL HLAČ ALI KRILA DANE ZAJC MAJHNI RAKI GODARDOV FILM (DVE BESEDI) LES, S KATERIM KAJ OBIJEMO VLADIMIR LEVSTIK ZDAJŠNJI HRVAŠKI POLITIK USMRTI- TEV SPOLNA ZDRU- ŽITEV IME IN PRIIMEK SLOVEN. POLITIKA 6 KOS POHIŠTVA (TRI BESEDE) HRASTOV PLOD H TELESNA TEKOČINA OSCAR ROBINSON 2 GRŠKA ČRKA RDEČA KRVNIČKA DEL TENIŠKE IGRE 8 KARIKA- TURIST GROVE STADION V ZADRU Ž. IME, KLARA ZNAK ZA ALUMINIJ KUMANOVO KOST V PRSNEM KOŠU NAŠ MEJNI PREHOD Z [TALIJO GRŠKA ČRKA, X MITOLOŠKI LETALEC TUJE M. IME OTROŠKO POKRIVALO IZ PAPIRJA IN PRIIMEK POLJSKI AFORIST ČETRTA DIMEN- ZIJA GRŠKI BOG VETROV AVSTR IJ. TISKOVNA AGENCIJA OKRAJŠAVA ZA NEZNANCA DRVARSKO ORODJE OSEBNI ZAIMEK DEL KOČI- JAŽEVE OPREME 5 VRSTA ELEK- TRONSKE KAMERE 1 ŽELEZOV OKSID PREKOP • ČRKA GRŠKE ABECEDE NEKDANJA FRANC. TERORIST. ORGANI- ZACIJA NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 6 Ko boste križanko rešili do konca, črke z oštevilčenih polj napišite po vrsti od 1 do 8 Tako boste dobili geslo, ki nam ga pošljite do 18. februarja 1992 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, p.p. 479, na dopisnici ali v pismu s pripisom na ovojnici: Nagradna križanka št. 6. 12345678 Nagrade so: 1.000, 700 in 500 tolarjev Pravilno geslo križanke št. 4 je: Dohodnina Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 4 1. Lesjak Jože, Trnovlje 16a, 63000 Celje 2. Magda Malovrh, Cankarjev trg 9, 61410 Zagorje ob Savi 3. Andlovec Elin, Kopališka 5, Ljubljana