Slavko K rem enšek, L ju b ljan sk o n ase lje Zelena ja m a k o t etnološki p ro ­ blem . Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Razred za zgodovinske in družbene vede, Dela 16, Ljubljana 1970, 145 strani, 23 slik. Kremenškova študija o Zeleni jami, ki je v bistvu avtorjeva doktorska disertacija, se v dveh pogledih po svojem pomenu dviga nad poprečno raven naših disertacij. Najprej že zato, ker je avtor svojo proučitev tega svojevrstnega ljubljanskega predmestnega naselja že v naslovu označil kot »etnološki problem«. Kremenšek namreč spada med tiste, zaenkrat še redke mlade etnologe, ki menijo, da se etnologija ne sme več omejevati samo na svoj »tradicionalni« predmet, to je samo na poučevanje starih, podedovanih, povečini kmečkih elementov duhovne in materialne »ljudske« kulture in ustreznih življenjskih načinov in navad, tem več mora poseči tudi v novo nastale ali nastajajoče živ ljenjske načine in navade neagrarnega. zlasti tudi še mestnega in predmestnega prebivalstva. Etnolog torej ne bi smel a priori ločiti staro »ljudsko« od novejše »civilizacijske« kulture, saj sta v resnici obe »ljudski« in se razen tega v sodobnem dogajanju marsikdaj še močno prepletata med seboj. Nedvomno je ravno ta novi vidik napotil Kremenška, da si je za primer, na katerem bi to lahko nazorno prikazal, izbral ravno ljubljansko Zeleno jamo, naselje, ki ima kaj malo opravka s staro »ljudsko« tradicijo, saj njegov nastanek celo ni bil v nikakršni zvezi z nekdanji­ mi kmečkimi naselji ljubljanskega obmestja, tudi ne s staro vasjo Vodmatom: res je sicer vzrastlo na nekdanjih »dolgih njivah« te vasi, a čisto osamljeno, saj ga je železniški pas, v zvezi s katerim je nastalo, celo povsem odrezal od nje. Vsekakor je ta Kremenškov poskus zelo uspešno dokazal koristnost takega posega etnologije na mestne in predmestne četrti. Zato bi bilo vsekakor odveč morebitno razpravljanje o tem, ali s tem ni etnologija posegla na raziskovalno področje, ki si ga lahko z enako pravico lastita sociologija, predvsem tako im e­ novana »sociologija lokalnih skupnosti« ali pa tako imenovana »socialna geogra­ fija«, ki naj bi ji bili elementi socialne strukture naselij in še posebej različne »socialne skupine« če že ne edini, pa vsaj poglavitni proučevalni problem. Vsekakor tega posega Kremenšku oziroma etnologiji ne gre šteti v greh. Nasprotno, njena zasluga je, da se je prva lotila predmestne četrti tega tipa, ki je živela in še živi dokaj sam osvoje živl jen je in je bila »kot naselbina s samo­ svojo fiziognomijo tudi v zavesti ljubljanskim meščanom«. Pri tem se toliko ne čudimo, da se podobnih konkretnih mikroregionalnih nalog še ni kaj prida lotila naša sociologija, saj se pred njo na njeni mladi poti očividno postavljajo važnejša splošna razglabljanja. Pač pa lahko geografi kar odktrito in spokorni­ ško ter na naše lastno presenečen je priznamo, da smo to stran mestne geografije doslej docela zanemarili, saj smo se šele zadnji čas sistematsko lotili tudi pro­ učevanja »socialno šibkih« četrti naših mest. kar dokazujte Pakova proučitev nekaterih predmestnih četrti Ljubljane in Maribora, v tem »Geografskem vestni­ ku« obajvljena Škerjančeva razprava o ljubljanskem Krakovem ter še nekatere podobne, ki so na poti. In če ie Krakovo le prišlo do izraza tudi v naših dose­ danjih, pretežno morfogenetsjjih študijah o geografiji Ljubljane, ker je pač fiziogomsko in funkcijsko značilen zgodovinski »relikt«, smo na Zeleno jamo enostavno pozabili, ker pač ni tak relikt, čeprav ni nič mani samosvoja, ne samo po svoji socialni strukturi in načinu življenja, temveč tildi po svoji fiziogno­ miji. Saj se npr. v Melikovih študijah o razvoiu in rasti Ljubljane Zelena jama komaj kje omenja, pa tudi drugje (npr. v članku podpisanega o Ljubljani v »Geografskem horizontu« 1959) samo mimogrede kot — z Mostami vred — se­ stavni del industrijske četrti starejšega tipa. zarojene v železniški dobi. Na tem mestu ni mogoče podrobneje poročati o vsebini Kremenškove študi­ je. to pa tudi ni potrebno, saj io mora vsak naš geograf sam vzeti v roke. Pri tem se bo srečal z nenavadnim obil jem v terenu pridobljenih navedb etnološkega značaja v smislu Kremenškovega pojm ovanja etnologije in sicer od preostan­ kov elementov, ki so jih prvotni doseljenci prinesli s seboj do vključevanja njihovih potomcev v življenjske navade in življenjsko raven prebivalcev da­ našnje Ljubljane. Poudarim naj posebej, da nam je Kremenšek vzorno prikazal tudi ožjo geografsko karakteristiko razvoja Zelene jame, pa naj bo to »socialno- geografska« ali »fiziognomsko-geografska« in to za vsa tri razvojna obdobja. V prvem razdobju je Zelena jama nastala v glavnem kot železničarsko naselje, v katerem so se »na razmeroma osamljeno mestno obrobje, v neprijazno bližino nekaterih industrijskih obratov, med gramoznice in umikajoče se njive naselje­ vali ljudje določenih pok licov .. .« in ki so mu »ločenost. . . in razlike v odnosu do mesta in nekaterih drugih, starejših in zato tudi po svoje izoblikovanih predmestnih naselij dajale poseben ton« (str. 128). Za drugo razdobje, med obema vojnama, je značilen prodor neželezničarskih poklicev, predvsem de­ lavcev iz starejše, vzhodne ljubljanske industrijske četrti,pa tudi že nameščencev in intelektualcev, pri čemer pa se Zelena jama gradbeno le malo razširi, pre- vsem pa ne izgubi svoje fiziognom ije naselja s povečini pritličnim i hišami. Tretje razdobje, po osvoboditvi, pa označuje razen pojemajoče socialne dife­ renciacije in vključevanja v sodobni življenjsk i način tudi sprememba v fizio­ gnomiji, predvsem vključitev stanovanjskih blokov v staro pritlično naselje. Naj za zaključek ponovim: Kremenšek je s svojo študijo dal tudi nam geo­ grafom ne samo pobudo, ampak kar dober pouk. To velja na splošno, še po­ sebno pa glede upoštevanja fiziognomskih elementov v proučevanju naselij. Imam vtis, da je v tem Kremenšek bolj geografski od marsikaterega današn jega geografa pri nas in drugod, ki na te elem ente le prerad pozabi ali pa jih name­ noma omalovažuje in potiska ob stran, pri tem pa morda celo preveč sili na področja, ki jih vsaj nič manj uspešno lahko opravi sociolog ali — kot je lepo dokazal Kremenšek — celo etnolog. Svetozar Ilešič K r a j š a p o r o č i l a Igor V rišer, M ala m esta v SR S loveniji. Problemi njihovega obstoja in na­ daljnjega razvoja. Inštiiit za geografijo Univerze v Ljubljani. Interna publi­ kacija, razmnožena na Zavodu za statistiko v Ljubljani v 50 izvodih. Strani 169, 22 kart in grafikonov, 40 tabel, dodatni zvezek s prilogami (tabelami), strani 32. Izdelavo raziskovalne naloge je financiral Sklad Borisa Kidriča. D a u v rš č a m o p o ro č ilo o V r iš e r je v i š tu d i j i o m a lih m e stih v S lo v e n iji m e d » K ra jša p o ro č ila« , n ik a k o r n i z n a k p o d c e n je v a n ja . N a s p ro tn o , de lo po sv o ji iz re d n i te h tn o s t i , p o n o v ih m e to d o lo šk ih p r i je m ih in po r e z u l ta t ih , n a d v s e p o m e m b n ih n e sam o z a g e o g ra f i jo n a š ih m a lih m est, tem v eč za g e o g ra f i jo vse n a š e u rb a n iz a c i je in s u b u rb a n iz a c i je te r ce lo tn e re g io n a ln e s t r u k tu r e za s lu ž i in bo n ed v o m n o tu d i d o ž iv e lo n a d p o p re č n o p o z o rn o s t. Z a e n k ra t se g a d o ta k n e m o sam o s k ra tk im p o ro č ilo m p a č iz r a z lo g a , k e r je iz šlo sam o v 50 iz v o d ih , več a l i m a n j za in te rn e n a m e n e , in k e r p a č d o s le j s k o ra j n i b i l a n a v a d a , d a s tro k o v n e re v i je p o ro č a jo o p u b lik a c i ja h ta k e g a z n a č a ja . C e sm o to re j p re lo m il i to p ra v i lo , že lim o s tem sam o p o d č r ta t i iz re d n o p o m e m b n o s t ra z p ra v e , h k r a t i p a iz ra z i to o b ž a lo v a n je , d a se, p a č z a ra d i p o m a n jk lj iv e in p re m a lo p ro ž n e o rg a n iz a c i je n a š e g a z n a n s tv e n e g a t i s k a n i n a š la ta k o j m o ž n o st, d a iz id e v d o k o n č n i, ja v n o s t i d o s to p n i o b lik i. V p r e p r i č a n ju , d a se b o to n a k n a d n o k m a lu zg o d ilo in d a bo ta k r a t r a z p ra v a v z b u d ila v s tro k o v n e m tis k u š ir š i o d m ev , se o m e ju je m o z d a j le n a k r a tk o b e ležk o o n je m . V n je j b i p a le rad i p o u d a r i l i , d a r a z p ra v a n i b o g a ta sam o p o sv o jih k o n k re tn ih iz s le d k ih , ko n am p o vseh m e rilih k i j ih u p o r a b l ja , p o k a ž e , k a k o so ra v n o n a š a m a la m e s ta p o le g d v e h v e l ik ih (L ju b lja n e in M arib o ra ) n a jm o č n e jš i , v s a j p o lo v ičen n o s ile c n a č e u r b a n iz a c i je , k a k o n am p r i tem m a n jk a s re d n jih m est, k a k o je v se to iz ra z z a S lo v en ijo ta k o z n a č iln e in m a lo k je d ru g je iz o b lik o v a n e » su b u rb a n iz a c ije « in k a k o n a s to d e js tv o p o s ta v l ja p re d d ilem o , a li n a j to svo jo » la s tn o p o t v u rb a n iz a c i jo « še n a ­ p r e j d o p u šč a m o in jo ce lo » in s titu c io n a ln o « p o d p ira m o , a l i p a p o sk u ša m o o d p re t i v r a t a b o lj zgo ­ ščen i u rb a n iz a c i j i v s re d n je v e l ik a m e s ta a l i s o m e s tja , če že n e p o p o ln i z g o s titv i v » m e tro p o li ta n ­ s k a p o d ro č ja « . R az en p o te j sv o ji v seb in sk i s t r a n i p a je r a z p r a v a ze lo p o z i tiv n a tu d i v m e to d o lo šk em p o g le d u : n e sam o z a ra d i sp lo šn o o k re p lje n e u p o ra b e so d o b n ih k v a n t i ta t iv n ih m e to d , te m v eč z a ra d i p o s k u so v č im k o m p le k sn e jš ih k v a n t i ta t iv n ih ocen » u rb a n iz a c i je « , » d ru ž b e n e g a p o m e n a m est« in s tem tu d i o p re d e l itv e m e s tn ih » fu n k c ij« . M aks W raber, Pflanzengeographische S tellung und G liederung Sloweniens. Vcgetaiio Acta Geobotanica, Organe officicl de l’Association internationale de phytosociologie. Vol. XVII, Fase. 1-6, The Hague 1969, str. 176-199, s karto fitogeografske razčlenitve Slovenije v prilogi. D elo , k i je b ilo n a g ra je n o z n a g ra d o S k la d a B o risa K id r ič a za le to 1969, je p o k su s n a j iz r a ­ z i te jš e g a z a s to p n ik a f ito so c io lo šk e in v e g e ta c i js k o g e o g ra fs k e sm eri m e d n aš im i b o ta n ik i p o d a ti , v g la v n em n a osnov i sv o jih la s tn ih d o lg o le tn ih ra z is k a v , v e g e ta c i js k o g e o g ra fs k o re g io n a liz a c i jo S lo v en ije , ta k o p o tre b n o tu d i n a m g e o g ra fo m . A v to r r a z d e li S lo v en ijo n a šes t v e g e ta c i js k ih p o d ro č i j: a lp sk o , d in a r s k o , s u b m e d ite ra n s k o , s u b p a n o n s k o , p r e d d in a r s k o in p re d a lp s k o . V z a d o šč e n je n am 9 G e o g ra fs k i v e s tn ik 129