2O
Vojskovodno povelje iz Milane
15. prosenca 1848.
Njih Veličanstvo9 presvitli Cesar Ferdinand, ki Lojnbarško - Beneško kraljestvo, kakor vsako drugo svojih dežel, vseskozi hudiga varjejo in se slehernimu sovražniku, naj pride od kadar hoče, na vso mod v bran stavijo, so mi po predstojniku c. k. dvorniga vojništva ukazali, to Njih terdno voljo vsim armadam, ki se zdej na Laškim znajdejo, s tem pristavkam na znanje dati, de ta Njih nepremakljiva volja se posebno na ser eno junaštvo in zvesto vdanost Njih armade vpira.
„Vojaki! slišali ste tedej glas svojiga Cesarja, — jez pa si v nar veči čast štejem, de mi je dano, ga vam na znanje dati. Na vaši zvestobi, na vašim junaštvu se bo razdrobilo bedasto sanjanje in zaničevanje starih pravic, kakor perhlo steklo na terdni skali. V krepki roki mirno zdej še počiva meč , kteriga sim 65 let v marsikteri vojski častno sukal; — pa potegnil ga bom, če bo treba, zopet iz nožnice, varovati mir Laške dežele, ki jo nekteri brezpametni puntarji v neizrečeno nesrečo pahniti hočejo.
Vojaki! naš Cesar se zaneso na nas! Vaš sivi vodja vam zaupa, — to naj vam bo dovelj!
De bi nas pač protivniki ne primorali, bandero dvojoglavniga orla razviti! — moč njegovih perut še ni oslabela. Naša prisega naj bo: Bramba in mir pokojnim, zvestimpodložmikam, — poguba pa sovrai-nikam, ki si prederzno prizadevajo, mir in srečo ljudstev podkopati!
To povelje se ima vsim armadam in sicer sleherni v njenim maternim jeziku na znanje dati.
R a d e c k i s./r.