-.—    360   ------
Šolske stvari.
Pomislek duhovna o predsedstvu v krajnem
šolskem svetu.
Bralo se je po več časnikih, da so po druzih deželah krajni šolski sveti župnike za predsednike volili. *)
To je očitno znamenje, da imajo ljudje zaupanje do duhovnov; vendar pa je menda duhovnu nekoliko pomisliti treba, predno to čast sprejme. Ali ne merijo nove šolske postave prav očitno zoper upliv duhovnov pri odgoji in odreji mladine ravno nasproti cerkvenemu nauku?    Dokaz je to, da so duhovne kar skoz duri iz
*) Kakor duhovni niso  zavezani župani j stva prevzeti,   tako tudi ne predsednistva v krajnem šolskem svetu.                       Pis.
šol potisnile, da zavirajo mašo in sploh cerkvene ter duhovske reči, da od kranjskega deželnega zbora prvič izdelana šolska postava od vlade ni bila potrjena, ker jej je bilo preveč duhovnov v šolskih svetih itd. Predsednik šolskega sveta se bo pač mogel potegovati za te veri in cerkvi nasprotne postave, sam jih bo moral spolnovati in izvrševati ter še druge k spolnovanju siliti. Ali bi pa s takim ravnanjem ne potrjeval njihovega duha, ali bi jih ne podpiral celo in pospeševal? Sme li katolišk duhoven po svoji vesti kaj tacega storiti? Tako daleč naj se pa vendar tudi nikar noben ne zamisli, da bo ravno z veljavo predsednikovo te postave z dobrim duhom napolnil in napake njene popravil. Vlada bo vedela in znala vse take poskušnje po sto in sto potih prestreči in ovreči. Dokaz temu so nam vsiljeni direktorji normalke in realke v Ljubljani, še bolj pa vsiljeni profesorji gimnazije novomeške in poslednjič vsi od kranjskega deželnega zbora tolikrat storjeni pa po vladi ravno tolikrat ovrženi sklepi o resnih potrebah in zadevah naše dežele. Vsi naši upi so bili dozdaj — veše; toraj ne dajmo se več slepiti.
Pa še drug prav važen pomislek se mi sili zoper predsedništvo duhovnov v krajnem šolskem zboru. Kteri? Predsednik je odgovoren za vse delovanje in ravnanje svojega zbora; najbolj njemu se bodo pripisovale od vseh strani nerednosti, pomanjkljivosti itd. v šolskih zadevah. Ako bodo tedaj župniki predsedovali šolskim svetom, bodo zopet duhovni krivi vsega pri šolah, kakor so dozdaj krivi bili, in nasprotniki jih bodo zopet križali, kakor so jih že križali in jih križajo še zdaj. Ravno tako bodo nasprotniki kričali, da imajo duhovni vso oblast v šoli, ker so predsedniki v šolskem svetu, kaj hočejo neki še več tirjati?
Tretji važen vzrok zoper predsedništvo duhovnov v krajnem šolskem svetu pa zadeva dušno pastirstvo. Ljudstvo v fari bo vse, v šolskem svetu storjene sklepe najbolj ali celo popolnoma samo predsedniku župniku pripisovalo. Ti sklepi bodo dostikrat mnogim zoperni in grenki, in zamere ne bo konec, zamera in nevolja tudi upori bodo najbolj merili župniku in ob tla bo zaupanje cel6 v duhovskih in dušnih rečeh, brez zaupanja pa je duhovsko pastirstvo nemogoče.
Duhoven naj kot ud krajnega šolskega sveta svojo dolžnost goreče in neprestrašeno spolnuje, kršansko od-gojo sebi izročene mladine z vsemi dovoljenimi pomočki prepričavno brani in zehteva; naj za poduk v krščanskem nauku pa za pošteno krščansko vedenje mladega rodii iz vsega srca skrbi. Vse drugo naj pa v nemar pušča, ker nima nobene dolžnosti več, kakor jo je po-pred imel, tudi ne za priganjanje starišev ali otrok k obiskanju šole. Take reči ima zdaj vlada v rokah, po-mozi jej Bog!