SiSV. 15.
Mo umio tss k po^a
Izbi*1

Posamezna štev?, stane 25 stotink.
četnik IV.
za inozemstvo 25. L. Oglasi, za 1 mm. višine in širokosii 1 kolone (65 mm): za trgovske in obrtne oglase 50 stol., za osmrtnice, zahvale, poslana, vabila L. 1'2Q, oglase denarnih zavodov L 2-— Mali oglasi: 30 stot. _____za besedo, najmanj L 3'—
Pravdarstvo
O vseh mogočih predmetih je pisalo že naše časopisje vseh barv in struj.. Obravnavali so se resnično važni problemi našega vsakdanjega življenja, ki živo režejo v naše meso. Dotaknili smo se že gospodarskih in kulturnih problemov, načela so se vprašanja duhovne obnove in moralne povzdi-ge, toda vsi smo pozabili dosedaj dotakniti se slabe in šibke strani, ki šibi našo gospodarsko moč in daje zraven tega povoda neštetim zlom: sovraštvu, obrekovanju, nevoščljivosti in večnemu razkrajanju.
Pravdarstvo — zli duh.
Kdor si ogleda po raznih sodnijah kupe aktov, takoj ugotovi da je vsaj četrtina takih tožb vloženih, ki bi se jih dalo rešiti brez sodnije in posredovalcev, — zagovornikov tožečih in toženih strank. Kolikokrat pade v oči človeku, ki gre po hodnikih sodnij, cela vrsta ljudi, ki stojijo od jutranjih pa do prvih popoldanskih ur pred vratini in vhajajo in izhajajo. Če jih poprašaš kaj pomeni to njihovo čakanje, čemu so tu, prideš le pre-mnogokrat do naravnost smešnih informacij.
Tožita se dve ženski radi «razgaljenja» časti. Ena je rekla drugi — «copernica», pa je že ogenj v strehi, hajd na sodnijo iskat časti. Priče romajo, dokazujejo, da «žaljena» ni coprnica, sodniki se smejejo in sodijo, koleki, razsodbe, zagovorniki in kdove še kaj pa so le odnesli lepe svotice iz žepov.
Poznam dva dobro stoječa gospodarja v gorah. Razumna možakarja sta, pridna kmeta, skrbeča za blagostanje svojih družin in posestva. Toda tudi ta dva je premotil zli duh. Začela sta se tožariti radi neke gmajne, oziroma samo za del gmajne, ki ni bila vredna niti par' stotakov, kakor sta sama priznala. Vzela sta si odvetnike, vsak svojega. V prvi ištanci je zmagal eden, drugi se ni zadovoljil z razsodbo, vložil je priziv proti razsodbi in v drugi istanci je zmagal on. Sedaj pa ni bilo zopet prvemu prav in je ta vložil priziv na kasacijsko sodišče v Rimu. Izid te tretje razsodbe mi ni znan.
V teku tožbe sta možakarja zapravila po par tisočakov. Vedela sta, da nima del gmajne, za katero se tožita skoraj nikakega pomena za njiju nadaljni gospodarski razvoj, a nobeden od njiju ni hotel zgubiti svojega veljaštva v vasi in zato tako žalostne posledice.
Nešteto je takih slučajev, ki so na dnevnem redu in ki ne prodrejo v javnost. Ostanejo'znani le najbližji okolici, ki se smeje in že iz prirojenega nagona z veseljem podžiga pravdarje naj vzdržijo in nadaljujejo do zmagovitega zaključka.
Neglede na to, da predmet pravdanja nikakor ne odgovarja gospodarski zgubi pasameznika, ki pa tvori del celote — naroda, in bi že radi tega morali prizadeti iskatk pametne rešitve, pa nastane iz tega položaja po navadi smrtno sovraštvo; užaljen ponos in krivo pojmovanje pravice dovedeta nadalje do tega, da si obljubljajo nasprotniki javno in pa skrivaj v svojih srcih maščevanje. Komaj čakajo prilike, da morajo zopet razvneti strasti ter jih razpaliti do skrajnosti.
Kam dovede tak pravdarški čut med nami, vsakdo uvidi in ni zato potrebno, da opisujemo to do skrajnosti žalostno stanje.
Kaj nam je storiti?
V očigled tem, dejstvom moramo stremeti za tem, da širimo med narodom čut spravljivosti; čut nepristranskega ocenjevanja a predvsem, da gojimo bratsko čustvova-vanje Slovenov.
Vse te dobre in lepe lastnosti za-dobimo šele, če bomo vzgajali sebe najprej in potem našo okolico v tem smislu.
' Ali nam je potrebno, da razkrivamo svojo nagoto pred vsem svetom in dajamo vsem našim odkritim in prikritim sovražnikom kom orožje v roko, s katerim v Hitijo nad nami svojo palico.
Vsak nasprotnik špekulira s po-
greški sovražnika, da ga zato tem lažje stisne in kloni k tlom. Tembolj je nevarna taka grda lastnost kot je ravno pravdarstvo, če je tako vkoreninjena kakor ravno pri nas Slovencih, ker s pomočjo rega zla se vstvarja za narod še hujše zlo.
Žrtvujmo zato na ljubo narodu naše malenkosti, ki v teh hudih j dneh potrebuje enotnosti v hote-inju in dejanju, izrujmo iz svojih j src vse maščevalne naklepe, za-■ v ist, nevoščljivost, zveste sprem-1 ijevalke pravdarstva, a namesto njih z sadimo v naša srca resnično ljubezen, katero Kristus uči.
ek.
Novice iz vsega sveta
VELIKO ZAHTEVA, A NE ZASTONJ spred najvišji sodni dvor, ki se je postavil Amerikanski večkratni milijonar Harris on jstališče, da se je proces pravilno vršil, je samac. Pred kratkim je dal v chicaške • radi česar ni ostalo Cnapmanu drugega, časopise o^las, v katerem išče gospodinje- j kakor sesti na električni stol in zadostiti služabnice s sledečimi lastnostmi: Postrežba '	pravici. -	^
mora hiti brez vsake graje; z oči mora znati	. .....______ . _
brati želje in zahteve svojega gospodarja. NASTAV~JENKA Z NAJBOLJŠO P^,AcO Vedno veselo razpoloženje je prav tako V Zedinjenih državah se je te dneve iz-predpogoi kakor vzorno vedenje. V kuhinji sledila nastavljenka, ki ima največjo plačo, mora biti umetnica na svojem mestu, sta-j Je to gospodična Mary Fulgent v nekem novanje mora pospravljati brez vsakega šu-; elegantnem new-yorškem modnem salonu, ma, da tega gospodar niti ne opazi. Služab-, Jma izboren umetniški okus in nariše vsaki niča mora biti vedno lepo, okusno in čedno i ocljemalki posebej obleko upoštevajoč pri oblečena, ne sme imeti nobenega znanstva, i ttm njeno postavo, barvo, starost itd. Kar da ne nastanejo kake, čeprav neutemeljene, j ona ustvarja v ženskih oblekah, je prava -govorice, in ne sme nikdar pozabiti, da je 1 umetnina. Seveda hodijo v ta modni salon uslužbenka. Za vse to, kar zahteva Harrisoa, Lamo bogate gospe in gospodične, ki lahko pr. ponuja lepo plačo in če bi ostala služab-| pia£uj0. Ko je hotela Fulgent iti v drugo niča pri njom do njegove smrti, ji. zapusti !siužbo in sicer h konkurentu, je napravil cel milijon dolarjev. Vsi listi to- m onstran | tedanji gospodar z njo pogodbo, po kateri oceana so zelo radovedni, bodo li imeli nje-!.: ibiv-a 100.000 dolarjev mesečne plače. Iz
govi oglasi kaj uspeha in. bo li debil Rarr,-son -služabnico z vsemi orej navedenimi lastnostmi. Večina časopisov dvomi!
BANDIT CHAPMAN
Dolgo časa je strašil bandit Chapman po Zedinjenih državah. Bil je menda najeleganl-nejši zločinec Amerike, Sedaj je bil umorjen, posadili so ga na električni stolec. Še preden so ga umorili, se je vršila razburljiva razprava, ali se on -sploh sme usmrtiti. Kakor že znano, je bil obsojen Chapman na pet in dvajset let ječe. Posrečil se mu je beg iz ječe. Na tem begu je ustrelil policista, drugega je ranil. Po dolgem času se je posrečilo policiji ga ujeti Pri ponovni razpravi je bil obsojen na smrt. Chapman je tedaj zahteval, da bo najprej odsedel j>et in dvajset let ječe, na katere je bil obsojen pred svojim begom. Predsednik Ceolidge mu je to kazen s posebnim pomiloščenjem pregledal. Chapnian je zopet ugovarjal, da nima nobeden pravice koga pomiloščati, če la sam noče biti pomiloščen. Vsa zadeva je prišla
i*“!.- se'pa tudi vidi, koliko mora stati vsaka taka obleka.
Z LETALOM 12 KM VISOKO
Jz New-yorka poročajo, da je amerikanski letalec poročnik Mac Cready zopet postavil nov rekord. S svojim letalom se je vzdignil 12.987 m visoko. Do sedaj je dosegel Francoz Callizo višino 12.066 m.
ŠEST MESECEV V SMRTNEM SPANJU
V Londonu izhajajoči list «Sundey Express» poroča o zanimivem slučaju, s katerim se ukvarjajo premnogi angleški zdravniki že pol leta. Sedemnajstletna deklica, Doris Hinton iz mesteca Chigwell pri Nottin-gham-u, je pred šestimi meseci zaspala, ne da bi se do sedaj količkaj vzbudila. Telo mlade deklice je odrevenelo, postalo trdo, negibčno. Hrani se umetno. Mnogi zdravniki bi jo radi vzbudili iz te mrliške odrevenelosti, a vsi tozadevni poskusi so se izjalovili. Učenjaki stoje pred medicinsko uganko. Srce bije bolnici popolnoma redno.
TEDENSKI PREGLED
JUGOSLAVIJA.
Vzroki, razvoj in rešitev vladne krize. Nova vlada. Odstop prometnega ministra. — Imenovanje finančnega in prometnega ministra. Seja glavnega odbora radikalne stranke. — Sokolska slava v Beogradu.
Shodi.
Odkar so na vladi radikali in radičeve!, je dnevno opozicijonalno časopisje govorilo P neenotnosti v vladi sami, s posebnim ozirom na različne poglede notranje politike. Težki dnevi so nastali za vlado šele tedaj ko je vstopil kot prosvetni minister sam vodja HSS g. Stepan Radič. Vsi se še spominjamo njegove izjave o priliki potovanja papeškega nuncija Pelegrinettija-v Dalmacijo in ki je spravila vlado, posebno zunanjega maci st ra dra. Ninčiča v veliko zadrego. Nadalje je napadel finančnega ministra dr. Stojadino-viča ob priliki njegovih pogajanj za poravnavo dolgov v Ameriki.
Sicer so se ti spori izravnali in g. Stepan Radič je popravil zagrešeno krivico. Toda stvar se je pletla dalje in vodile so se ostre zakulisne borbe. Spomniti moramo na dvomesečno trajajočo razpravo v proračunu, ki je bila zaključena s sprejetjem istega z veliko večino 186 :90 glasovi. Nato so vlada in večinski poslanski klubi zaključili v svojih sejah, da se zbornica odgodi do 5. maja, kar je bilo tudi sprejeto v zbornici.
In sedaj je zopet nastopil Stepan Radič. Poslal je pismeno ultimativno noto min. predsedniku Pašiču, v kateri je zahteval, da se zbornica skliče že 8. aprila, da nadatjuje svoje zakonodajno delo. Ta zahteva Stepaca
Radiča se je zdela vse.n nerazumljiva in je imela pač edini namen, da zruši vlado. Radič je namreč opiral svojo zahtevo ca okolnost, ker se je vnela med sinom predsednika Pa-šida g. Radetcm Pašičem in zetom Ljube Jovanoviča g. Dragišo Stojadinovičem strastna polemika v dnevnem časopisju'in to radi korupcije, ki jo je baje uganjal Pašičev sin Rade. Opozicija je vložila dve interpelaciji na ministrsko predsedništvo in druga prizadeta ministrstva. Radič se je zato bal, da bi te interpelacije ne bile obravnavane pred skupščino. Verjetno je pa, da je bil Radiču ta dogodek le zunanji povod za izzivanje krize in da je on špekuliral na notranje dogodke v radikalni stranki, predvsem na poostreno nasprotje Pašiča in Ljube Jovanoviča. Boj med tema dvema prvakoma se bije že dalj časa. Znano je namreč, da je Ljuba Jovanovič velik pristaš sporazumaške politike, medtem ko je pa Pašič vedno gledal na sodelovanje z Radičem z nekakim dvomom. Z dš se, da se je uklonil šele kralju Aleksandru, ki je želel to sodelovanje. Kot rečeno je spor teh dveh politikov že star in Pašič je računal s tem dejstvom, ker mu je Pašič vedno odveč in na poti pri izvrševanju njegovih namer, ki jih pa skrbno prikriva.
Ker Pašič ni hotel in ni mogel sprejeti Radičeve ultimativne note gledč sklicanja narodne skupščine, je Radič podal skupno z drugimi radičevskimi ministri ostavko. Na Velikonoč je min. predsednik Pašič odnesel v dvor pismeno ostavko celokupne vlade. Kralj Aleksander je začel takoj posvetovanje z vodilnimi politiki. Poklical je k sebi najprej predsednika skupščine Marka Trifkoviča, a nato vse šefe parlamentarnih skupin.
Novinarjem so dali posebno Ljuba Davido-vič in Spaho odločne izjave, da ne morejo sodelovati v nobeni vladi, kateri bi načeloval Pašič. Po raznih posvetovanjih je nato kralj poveril mandat za sestavo vlade radikalu Nikoli Uzunoviču, tesnemu in dobremu prijatelju odstopivšega premijerja. Politični krogi smatrajo, da je padla odločitev kraljeva na Uzunoviča vsled Pašičevega nasveta.
V novo vlado so stopili vsi prejšnji ministri, razven Pašiča in pa linančnega ministra dr. Stojadinoviča. Ministrstvo javnih del je prevzel Milorad Vujičič, prijatelj in somišljenik Ljube Jovanoviča. Portfelj finančnega ministra pa si je pridržal začasno g. Uzuno-vič sam.
Toda že po enem tednu je podal ostavko prometni minister Krsta Miletič. Vzrok tej nenadni demisiji Krste Miietiča so bile hude obdolžitve Stepana Radiča, ki jih je izrekel na svojem shodu v Pakracu. Rekel je, da se gode pri železniški direkciji v Zagrebu velike nerodnosti s porabo premoga in kljub temu, da Krsta Mileiič za to ve, noče ničesar ukreniti. Ta obdolžitev je dala imenovanemu ministru povod, da je podal ostavko na svoj položaj. Izjavil je, da s Stepanom Radičem ni mogoče delati.
Po ostavki prometnega ministra je Uzuno-vič spopolnil vlado. Prometno ministrstvo je zasedel dr . Vaša Jovanovič, finančno pa dr. Ninko Perič, oba radikala.
Predvideva se pa kratko življenje tudi tej tako sestavljeni vladi. Politični krogi namreč sumijo, da bo Pašič hitro ko uredi svoje od-I nošaje s svojimi nasprotniki v radikalni stranki izzval novo vladno krizo. Prvotno določena seja širšega glavnega odbora radikalne stranke, ki se je imela vršiti 17. aprila se bo vršila 25. aprila t. 1.
Pred tem najvišjim strankinim ioiumom bo Pašič začel svojo borbo proti odkritim in prikritim strankinim sovražnikom. Večkratni poskusi, posebno od strani mlajših radikalov, da bi izravnali spor med odličnima strankinima prvakoma, so ostali brezuspešni. Vsa javnost napeto pričakuje tega razvoja ir. sklepov glavnega odbora, v katerem ima Pašič ogromno večino. Predvideva se izključitev Ljube Jovanoviča in prijateljev iz stranke. Če se to dogodi, bo to tretji radikalni poznati politik, td podleže Pašičevi spre-nesti, veljavi in ugledu. Prvi je til pok, d.. Stojan Protič, drugi je bil Nastas Petrovič, minister notranjih del v Davidovič-Koroščc-vem kobinetu. S tem korakom pa bi bila tudi resno ogrožena edinstvenost radikalne stranke, ki v teku svojega štiridesetletnega obstoja ni nikoli preživljala tako hude krize.
S! * *
V Beogradu se je te dni vršila velika in pomembna sokolska slava. Izročen je bil namreč sokolskemu društvu Ljubljana Dušanov meč, ki ga je podaril kralj Aleksander kot vsakoletno prehodno darilo najboljši sokolski telovadni vrsti. Lansko leto na Vidovdan so se vršile v Beogradu medzletne tekme jugoslovenskega sokolskega saveza. Tedaj je tudi kralj določil to svoje darilo najboljši sokolski vrsti. Sliko Dušanovega meča prinašamo v prilogi med slikami.
Slavnostni izročitvi meča so prisostvovale razne osebnosti izmed vladnih krogov. Prisostvoval je tej svečanosti tudi kralj Aleksander.
* * :S
Politični vodje nadaljujejo s svoji v i zborovanji. Posebno živahen in neumoren 'e šef samostojno-demokratske stranke Svetozar Pribičevič, ki je imel v nedeljo že svoj 66. javni zbor, odkar je v opoziciji. Tudi Radič ima svoje zbore. Na Velikonočni pondeljek je govoril na Sušaku, kjer se mu pa ni posebno dobro godilo, v nedeljo pa v Pakracu.
Kljub vsem notranjim težkočam, strankarskim borbam pa napreduje, počasi sicer, konsolidacija Jugoslavije. Enkrat za vselej pa mora biti pribito, da strankarske borbe nikakor ne pospešujejo razvoja v državi, temveč ga zadržujejo. In zato bi bila vsekakor velika sreča za Jugoslavijo, če bi imela svojega Mussolinija.
Po slovanskem svetu
Don Juraj Biankini zopet zdrav
Kakor javljajo iz Splita je don Juraj Biankini, znan narodni borec, ki je bil več mesecev težko bolan, ozdravil ter prošli četrtek prvič zopet zapustil svojo sobo.
Sprejem carističnih oiicirjev v rdečo armado.
Kot poročajo sovjetski listi, je sklenila sovjetska vlada, da se dovoli odslej bivšim earističnim oficirjem vstop v vodilne funkcije rdeče armade. V poštev pa bi prišli samo oficirji s specijelno vojaško znanstveno ali vojaško tehnično izobrazbo. Do tega sklepa je privedlo kompetentne faktorje pomanjkanje strokovnjakov v sovjetski vojski, pomanjkanje, ki je vojni pripravljenosti rdeče irmade zelo v kvai'. Oficirji, ki se bodo dali vpoklicati na taka mesta, si bodo morali dati kajpada dopasti strogo politično nadzorstvo.
Kako je postal Čićcrin buržoj
Francoski dnevnik «Cri de Paris» objavlja zanimiv člančič, ki je, če ne resničen, vsaj dobro izmišljen. Čičerin se je pred časom udeležil nekega banketa, katerega je priredil francoski ministrski predsednik Briand na čast sovjetski delegaciji. Blizu palače, v kateri se je vršil banket, je nagovoril Čičerina prosjak. Hotel je imeti od njega nekaj miloščine. Prosjak je izgledal precej drzno in ni bil nič kaj štedljiv in obziren z besedami, ki so bile namenjene pasantom. Vsakomur, ki je šel mimo je pomolil roko pod nos in ga prosil milodara. Čičerinu se je zelo mudilo na večerjo. Šel je mirno mimo prosjaka, ki je brez povoda postal osoren. Jezen je začel preklinjati in psovati Čičerina, katerega seveda ni poznal. Kako ga je obdeloval, o tem je pripovedoval Čičerin sam svojemu sosedu pri večerji.
«Veste, kaj mi je rekel?» je dejal sovjetski komisar za zunanje posle. «Rekel mi je, da sem proklet buržuj, debela svinja in da bom
že dobil delež, ki mi pritiče, kadar pridejo v Franciji na vlado sovjeti».
Atentat na sovjetskega notranjega ministra
Pred par dnevi je neki dijak streljal z revolverjem na ljudskega komisarja za notranje zadeve Bjcloborotova, kateri je bil udeležen pri umoru carske rodbine. Redarji so po kratkem zasledovanju prijeli napadalca, sina bivšega dvornega uradnika. Sovjeti molče o atentatu in nameravajo izdati uradno poročilo šele v par dneh.
Rusija ponuja pogodbe Poljski in Baltskim državam
Sovjetska vlada je ponudila Poljski, Finski in Baltskim državam pogajanja, ki naj se nanašajo na te-le točke: obojestransko jamstvo za sedanje meje, pogodba o obojestranski neutralnosti, nobena pogajanja s tretjimi državami, ki bi napadli eno pogodnic, razsodišče in trgovinske pogodbe. To so pravcate Locarnske metode!
DNEVNE NOVICE
Zveza upravičenih posestnikov.
Ker se vedno bolj približuje 6. ju-
nij, ko zapade rok za vložitev prijav na komisarja za ureditev občinskih užitkov v Trstu, se polašča našega ljudstva vedno večje razburjenje. In to ni nikako čudo, ako pomislimo, da vsebuje novi zakon določila, ki so povsem različna od dosedaj veljavnih agrarnih zakonov in nikakor ne odgovarjajo dejanskemu stanju iusov v naših krajih.
Treba bo, da pristojne oblasti natanko informiramo o dejanskem stanju občinskih užitkov v naših krajih, o željah in gospodarskih potrebah upravičenih posestnikov. To pa se da doseči le potom enotne organizacije upravičenih posestnikov, ki bo zastopala njih interese pred pristojnimi oblastmi in na tak način vzdrževala potreben stik med državno oblastjo in prizadetim prebivalstvom.
Preteklo nedeljo je že bila ustanovljena Zveza upravičenih posestnikov v Trstu. One skupine, ki niso pristopile k Zvezi, naj se obrnejo na tajnika Zveze: dr. Jože Dekleva v Trstu, ulica Carducci 8/II. ter naj prijavijo svoj pristop.
V	to svrho naj zastopniki upravičenih posestnikov, ki so že organizirani v zadrugah ali gospodarskih odborih, pošljejo zvezi naslednjo prijavo:
Občina......... Vas ......
Pošta......... Dne..................
PRIJAVA
Podpisani izjavljamo v imenu Zadruge upravičenih posestnikov v . . .
.......... da pristopamo k Zvezi
društev upravičenih posestnikov v Julijski Krajini.
Za zadrugo upravičenih posestnikov:
Načelnik:	Tajnik:
V	onih krajih pa, kjer še ne obstojajo organizacije upravičenih posestnikov, se morajo ti organizirati v društvo, katero pristopi potem kot član k Zvezi. V to svrho je samo potrebno, da se vsi upravičeni posestniki zberejo in soglasno izrazijo voljo se združiti v društvo, katerega namen je zaščita pridobljenih pravic na skupnem zemljišču. Pravil ni treba nobenih in spričo velikih razlik v krajevnih običajih bi bilo tudi zelo težko podati enoten vzorec takih pravil, ki naj bi veljala za vse kraje. Društvo naj posluje enostavno na podlagi dosedanjih šeg in navad, tako da ostane pravzaprav vse pri starem, samo da so upravičeni posestniki organizirani v društvu. Prijava glede pristopa k Zvezi upravičenih posestnikov naj se v teh primerih glasi tako:
Občina......... Vas.................
Pošta ......	Dne.........
Podpisani upravičeni posestniki iz
vasi.............. se na podlagi
dosedanjih šeg in navad združujemo v društvo za obrambo in zastopstvo svojih pravic do skupnega zemljišča, pristopamo s tem društvom k Zvezi društev upravičenih posestnikov v Julijski Kraijni in gosp. ....... za
tajnika, ki naj zastopata društvo v Zvezi.
To prijavo naj podpišejo vsi upravičeni posestniki in vpošljejo nato Zvezi.
Le v trdni organizaciji, razširjeni preko cele dežele bodo upravičeni posestniki krepko branili svoje pravice in jih tudi rešili.
potu, mnoge družine so si pa že kupile posestvo v Jugoslaviji posebno v Bosni, v banjaluškem okraju.
Kot navadno kadar večja skupina ljudi izvrši isto delo, enako zamisel, ne izvrše tega vsi enako. Premnogo jih jc med njimi, ki to Izvrše na
predvideval najpopolnejšo izčrpitev soških vodnih sil načrt elektro-želez-ške družbe v Rimu (Societa Nazio-nale Elettroferroviaria di Romal. Temu podjetju je zato tudi vlada dala koncesijo za izrabo soških vodnih sil.
Načrt zamišlja izrabo cele doline gornjega teka Soče od rabeljskega rudnika pa do soteske pri Sv. Luciji. Napi'avili bodo 7 električnih central; vsaka centrala bo imela svojo umetno napravljeno jezerce, iz katerega bo v času potrebe črpala stalno množino električne sile. Ker so doline gorenje soške doline precej stisnjene in ozke, ne bo pač težko podjetju napraviti potrebne jezove, da se voda zajezi. Na tak način se začenja izrabiti kakih 60.000 konjskih sil. Denarja bo treba 200 miljonov za zgradbo zidov, jarkov, tunelov, jezov itd. Soška dolina se bo na ta način spremenila v neke vrste veliko delavnico.
Za izrabo vodnih sil Soče v njenem srednjem teku, to je od Sv. Lucije pa do Solkana pa so se tudi oglasila razna velika podjetja. Srednji tok Soče bi dal popolnoma izrabljen, približno 40.000 Hp (konjskih sil).
Kdo je izgubil 500 lir?
Izgubil se je bankovec za 500 lir.
bruhnila v Solunu vojaška usiaja proti sedanjemu režimu, ki jo je pa Pangalos v kali zadušil. Prav gotovo je gonilna sila vseh vstaj, ki se pripravljajo in tudi te zadnje general Plastiras. Na glavo tega generala je razpisana nagrada pol milijona drahem. Ta general se je nahajal dalj časa po Jugoslaviji, v Beogradu in Skoplju, odkoder je pa tajinstveno izginil. Brž nato je nastala solunska ustaja, ki pa se je ponesrečila.
Dopolnilne volitve za predsednika republike, ki so se vršile v nedeljo v nekaterih volilnih okrajih, so doprinesle popolno zmago sedanjemu diktatorju Pangalcsu, ki pa bo gotovo imel še nemirne ure v svojem diktatorstvu.
Karikatura & Alberta Sraka
režiserja dramatičnega odseka Šentjakobske „Čitalnice“.
lahkomiseln način, v naglici, ne daj^e Je sreča, da ga vsak izmed bi preučili celo zadevo. Plane med | ^as lahko najde med stranmi kole-ijudstvom misel: Proč od tod, izseli
darja Goriške Matice za 1. 1927. Vsak
Izseljevanje v Jugoslavijo.
Ni je skoraj na Goriškem vasi, kjer bi ne bilo par družin, ki se resno pečajo z mislijo prodati svoje zemljišče in izseliti se v Jugoslavijo. Nekatere že prodajajo, druge so na
mo se! Ni nam obstanka v teh krajih. Izseli se par družin in takoj se polasti tudi stotin in stotin drugih družin ista misel. Slediti ostalim, se izseliti. In kot slede brez pomisleka drugim v misli glede izselitve, tako tudi slepo slede drugim pri nakupovanju posestev v novo ■— izbrani domovini. In premnogo izmed njih je bilo opeharjenih za lep denar pri nakupu posestev, ker so nasedli slepo kar prvim posredovalcem in mešetarjem.
Mnogo sitnosti so pretrpeli mnogi naši izseljenci tudi radi tega, ker si niso preskrbeli pravočasno potrebnih listin za izvoz svojega blaga.
Svetujemo vsem našim ljudem, naj temeljito premislijo predno se-odločijo za selitev. Ako so se pa ločili, da se za stalno izselijo v Jugoslavijo, naj se drže sledečih navodil, ako nočejo trpeti prevelike škode:
1)	Priskrbi si pravočasno potrebne listine za izvoz svojega blaga v novi kraj.
2)	Bodi do skrajnosti oprezen pri nakupovanju v novem kraju in ne zaupaj nikomur, tudi že naseljenim domačinom ne, dokler se nisi sam trdno prepričal o umestnosti nakupa bodisi glede cen zemljišč in pa drugih okolnosti.
Katero glasilo je najbolj koristno za našega kmeta?
Poleg neobhodno potrebnih «Novic», ki ga seznanjajo s potekom dogodkov po širnem svetu, mora imeti vsak naš kmet še Gospodarski vestnik, tega edinega učitelja, ki mu stoji ob strani pri izvrševanju njegovega poklica. Ne eden in ne drugi ne staneta posamič več kot 10 lir, skupaj 20 lir. Kdo bi se torej ne naročil na oba lista!
Bela nedelja.
Bela nedelja Je nekako pričetek poletnega družabnega življenja. Na-polne se ob nedeljah popoldne dolgi «borjači» z igralci na krogle, mlado zelenje na drevju že odraža jasno senco na belo cesto. Srečujejo se družbe mestnih izletnikov, gruče mladih šetajočih deklet. Gostilne niso več tako zadušeno napolnjene s kvartopirci.
Par dni pred belo nedeljo napolnijo žalibog zeleni plakati zidove go-riških ulic:	Šempeter, Vrtojba in
Podgora, te tri naše vasi prednjačijo v prirejanju javnih plesov. Javen ples, mladina, odbor, te besede se ponavljajo na plakatih. Za vsem tem pa stoji gostilničar, ki dela mastne dobičke z zapravljivimi plesalci.
Ni pa povsod tako. Posebno letošnjo belo nedeljo smo opazili v gotovih predelih vipavske doline in pa Tolminskega vesel pojav. Vas je tekmovala z vasjo, katera bo napravila lepšo prireditev. Vrstile so se deklamacije, predstavljale resne dramske predstave in pele naše prelepe pesmi. Čut in hrepenenje po boljšem sta odsevala iz vseh teh prireditev. Letos je bila bela nedelja res — bela nedelja.
O soških električnih centralah.
Prepolno kapitalističnih podjetij se je zavzelo za to, da bi izkoristilo vodne sile Soče. Izmed'načrtov je
koledar bo namreč nosil posebno številko. Te številke bodo izžrebane in izžrebanci bodo dobili poleg knjig še razna darila, tako tudi bankovec za 500 lir. Rok za nabiranje naročnikov za Goriško Matico poteka. Kdo bi se torej še nadalje pomišljal in se obotavljal naročiti na Goriško Matico, ko so knjige same neprimerno več vredne kot tistih borili 5 lir; zatorej naročite se na Matico in nabirajte naročnikov tudi med svojimi znanci in prijatelji!
Neupravičena bojazen.
Premogi naši kmetje po Brdih in pa tudi v goriški okolici so po nepotrebnem vznemirjeni in se bojč, da ne bodo mogli radi nemškega iDojko-ta prodati letos sadja. Kot pa je razvidno iz dosedanjega poteka kupčije z zelenjavo in pa posebno s šparglji, ne obstoja prav nikako zavračanje naših pridelkov na nemških trgih, ker so ti iz Italije. Zato je po našem mnenju prav nepotrebno vsako vznemirjenje v tem oziru. Da bi le bilo letos prav mnogo črešenj, marelic in pa breskev.
VOJAŠKA USTAJA V SOLUNU Grčija preživlja neprestano težke notranje boje. Imeli smo že priliko zasledovati v našem listu razne laze teh dogodkov. Izmed najzadnjih je bila proglasitev Pan-galosove diktature. Sedaj pa je iz-
S. Przybyszewski: «Za srečo»
Dramatični krožek «Čitalnice» uprizori v nedeljo zvečer silno dramo iz poljske moderne literature «Za srečo». Przybyszewski je pri nas le malo znan, vendar velikan, ki je imel velik vpliv na nemško in rusko moderno literaturo. «Za srečo» je ena izmed najmočnejših njegovih dram in bo dana v nedeljo prvič v slovenskem jeziku. Prevod je izvršil Karlo Kocjančič. V štirih silnih vlogah nastopijo najboljši člani dramatičnega krožka. Igro režira A. Širok. Originalno inscenacijo izvrši slikar A. Černigoj. Opozarjamo, da bo to edina večerna predstava te igre.
DROBNE NOVICE Z DEŽELE
PODGORJE.
Čudne družinske razmere. — Cerkveno petje.
Tu so razmere posebno zadnji čas že take, da človek res ne more biti več tih. Mnogo razburjanja so povzročili zadnji dopisi. Krivci se čutijo najbrž prizadete, zato pa toliko robantijo in grozijo, češ eden je že moral bežati z naše vasi naj se pazi, da ne bo še kdo drugi. Stvar s tistim, ki je prvi bežal z vasi, je sledeča:
Pred časom se je priženil v Podgorje iz sosednje vasi neki mladenič. S svojo pridnostjo in skrbnostjo je kmalu uredil zanemarjeno posestvo. To pa ni bilo najbrž po godu črnogledi tašči; pričela je godrnjati in iskati prepir. Kljiib temu, da je on delal ves božji dan, mu ona ni privoščila niti večerje. No, sčasoma je prišlo tako daleč da ni smel niti v svojo lastno hišo več. Nekega večera, ko se je vračal truden od dela domov, ga kar naenkrat napadejo v veži štirje najeti in nahujskani možje s poleni v rokah. Ni preostalo drugega kot da je urno zbežal, da je le zdravo kožo odnesel. In ti se še bahajo, češ enemu smo pa le pot iz vasi pokazali. Vse to si je zamislila ženska, ki bi morala drugače ravnati, če resnično časti Boga, katerega moli. Kaj takega se je zgodilo prvič v naši vasi in upam, da tudi zadnjič.
Na Velikonočni pondeljek sem bil pri sv. maši. Bil sem presenečen neveselo ampak žalostno. Peta sv. maša s takšnim petjem kot sem ga takrat slišal je bilo zame nekaj novega. Pri
«Gredo» so jo ženske tako zavozile, tako nesoglasje, da so še tisto malega kar je bilo dobro pokvarile. Ljudje so strmeli in so nestrpno pričakovali konec petja. Ženske so popolnoma odpovedale. Ne vem zakaj imamo sploh harmonij. Da bi vsaj ž njim intonirali, če že ne spremljajo petja.
IZ SV. KRIŽA.
Ker se je v zadnjih «Novicah» pisalo o naših razmerah, — hvala inicijator ju — hočem se oglasiti tudi jaz z opazko, da imamo dva pometača, ako se ne motim od tržaškega magistrata plačana, a namesto, da bi skrbela za snago, zasipajo cesto, ki pelje k postaji z gramozom. Odpadki, blato in druge smeti pa ležijo po cestah.
V «davnih» časih so obstojale zdravstvene komisije, ki so se potrudile na lice mesta na ogled, a danes, ko plačujemo mastne davke, se potapljamo v greznicah. Oblastva, pobrigajte se in napravite konec tem nevzdržnim razmeram!	—i—
IZ LAZARETA PRI KOPRU.
Na Velikonočno nedeljo se je pri nas pripetilo nekaj zelo neprijetnega. Pokopali smo 221etnega uzomega mladeniča «Bonin-a». Nad 1000 ljudi je prišlo, da počasti na zadnji poti vrlega mladeniča. Toda prišli so tudi nepotrebni gostje, ki so kalili že itak žalostni in bridki dogodek. Povzročitelja poznamo, pa za danes zamolčimo njegovo ime, ker upamo, da bo oblastvo samo poiskalo krivce.
Spomnite se „Šol. društva'
ILIRSKA BISTRICA. Lesna trgovina. — Društveno življenje. — Za slogo. — Sport.
Malokdo se oglasi iz našega kraja. Zdi se mi kakor da bi bil naš kraj popolnoma nepoznan širom Julijske Krajine. Opogumil sem se vsled tega, gospod urednik, in Vam zato pišem par vrstic od tu.
Trg II. Bistrica se nahaja ob železniški progi Šentpeter-Reka in šteje 167 hiš oz. približno 1000 duš. Je sicer to izmed manjših trgov v Julijski Krajini ali vsled zelo razvitega trgovanja z lesom je pa- na glasu. Iznad Pivke, izpod Snežnika in od vseh krajev se dovaža les v precejšnjih množinah. Imamo dve parni žagi. Tu in
blagoslovljenje zastave, ki bo poklonjena tuk. karah, postaji, popoludne pa prosta zabava v Boljuncu, pri kateri bodo sodelovale vse domače godbe.
RICMANJE.
Požari. — Smrt.
Pogosto slišimo o požarih v tem ali onem kraju.
Tudi pri nas smo imeli v presledku par dni kar dva požara in sicer je gorelo v sredo 31. marca v hiši št. 54, ki je last gospe Josipine Švara. Ker je bilo vreme precej ugodno, brez vetra, je bilo mogoče pogasiti ogenj v eni uri. Gašenja se je udeležilo precej ljudi. Del hiše je pogorel, škoda znaša približno 8000 lir, ki je pa krita z za-
pa pri drugih podjetjih je zaposlenih varovalnino. Nekaj škode trpijo tudi
sosedje mejaši.
Na Velikonoč je izbruhnil ogenj v hiši Ivana Komar, na Logu, št. 32. V hiši ne stanuje nikdo, pogorela je do tal. Hiša je bila zavarovana za zelo majhen znesek. Gašenje je trajalo do brili pet ur.
Dobro bi bilo, ko bi ustanovili gasilsko društvo ter si nabavili gasilsko opremo. Le tako se bomo čutili bolj varne pred požari; gotovo bi priskočile tudi zavarovalne družbe na pomoč pri nabavi orodja, saj je v njihovem interesu.
Na velikonočni pondeljek se je vršil pogreb Luka Petarosa iz Boršta. Živel je pa v Ricmanjih, št. 49. Pred približno mesecem dni so mu pogrebli ženo in otroka.
Pri pogrebu je svirala godba iz Lo-njerja žalostno koračnico. Mir njegovi duši!
precejšnje število delavcev.
V	naši Bistrici razsaja bolezen, ki je v takem obsegu gotovo drugod ne poznajo. Fantov se posebno drži ta bolezen. Spori in prerekanja v društvu. čitalnica uspeva prilično dobro, a zato gre zahvala in priznanje vodstvu «Čitalnice».
Svoječasno smo imeli tudi tamburaški zbor, toda mesto, da bi vadili in se spopolnjevali, so «vrli» fantje instrumente prodali v Vrbno.
Kasneje ustanovljeno «Godbeno društvo» je sicer nekaj časa uspevalo, pa lotila se je fantov bolezen, začeli so se med seboj prepirati in društvo je razpadlo.
Fantje oprostite eden drugemu vse, ne uničujte napredka radi malenkosti, v slogi je moč. Pokažite, da znate složno nastopati in vsi Vas bomo veseli.
Svoječasno smo čitali v «Novicah» poziv na sestanek Telovadnega društva. Sestanek se je najbrže vršil, a mi o uspehu sestanka nič ne vemo. Prostori so delali in še delajo preglavice, tako se sliši. Kaj nimamo svojega doma? Ali ni mogoče dobiti tam prostora? Kajni dom last tel. dr.?
V	«Sok. domu» telovadijo miši, po gostilnah pa fantje. Na noge, skrajni čas je, da se zbudite. Pomlad je tu!
Mladina-se tudi dobro giblje. Sport je pač vabilo. Napredek je že precejšen, v tem vidimo dobro voljo naših mladih športnikov.
Le naprej po začrtani poti in gotovo dospete do zaželjenega cilja. Dajte vzgled starejšim, kako se snuje in kako se gre preko ovir, če je volje zadosti. Zdravo!	—r—
IZ BREGA.
Velikonočne praznike smo v vseh naših vaseh praznovali prav lepo. Nedolžno domače veselje je vladalo povsod. Vstajenje se je vršilo — kakor običajno — v Borštu soboto večer, a v Dolini, Ricmanjih in Boljuncu v nedeljo zjutraj. Nove, pomnožene godbe po 20 mož so v Boljuncu in v Dolini večale pobožnost. Ravno-tako so tudi pevski zbori zadostili v polni meri najsvetejši nalogi. Velikonočno nedeljo po sv. maši je v Dolini na trgu igrala domača godba nekaj koncertnih komadov ob veliki udeležbi občinstva, ki se je o napredku nove godbe zelo laskavo izražalo. Taki koncertni nastopi bi bili zelo priporočljivi, plese pa opustimo! V pondeljek popoludne se je pa na isti način vršilo v Boljuncu tudi z domačo godbo v dvorani g. Sancinove. Ob nabito polni dvorani je domači zbor izvajal naše pesmi in mlada čvrsta godba je udarjala vesele koračnice.
*	#	-'r
O žalostni bilanci občinske uprave, ki jo je zapustil bivši komisar Sciaipi, sem že zadnjič na kratko poročal. Novega g. komisarja čaka precejšnja nehvaležna naloga. V prvi, vrsti bi ga iskreno prosili, da se potrudi za popravo naših zelo zanemarjenih cest. Cesta, ki veže ves Kraš in Istro, to je od Ključa do Ža-velj, naj bi se podržavila. To je pot, ki jo rabi cela dežela. S popravljenimi potmi se bo zopet vzpostavil nekdanji promet. Dočim je pred leti prišlo vsako nedeljo in praznik do 100 kočij in avtomobilov, so ti sedaj radi slabih poti zelo redki.
Govori se, da je komisar Sciaipi zapustil samo pri korjerah 70 tisoč lir dolga. Kje pa so še druge «grinte»
ki bodo sčasoma prišle na dan!
* * *
Minulo nedeljo se je vršil v Dolini pod predsedstvom sedanjega komisarja g. Radovanija sestanek gospodarjev iz Doline in Boljunca za snovanje konsorcija, ki bi prevzel avto-bilsko progo Trst-Dolina-Boljunec. Izvolil se je v to svrho odbor. Kdor želi pristopiti v ta konsorcij, naj se javi do prihodnje nedelje pri g. komisarju.
* * *
25. t. m. se bo vršila v Dolini slav nost v velikem obsegu. Dopoludne
ali železno orodje, ker se navadno ga- K lica zje in nima nobenega učinka.
Toliko kot prvo kratko navodilo in opomin, da ne ostanemo tudi letos nepripravljeni na boj proti temu po-gubonosnemu sovražniku naše vinske trte.	R. G.
:«
Odgovorni urednik : JANKO KUN ČIČ.
...............
KHJIGSRNA IN PAPIRNICA
J. ŠTOKA
Trst, Via Milano 37
se priporoča sl. občinstvu v mestu in na deželi, župnim, občinskim in šolskim uradom, pisarnam, obrt nikom, trgovcem in zasebnikom.
Lastna knjigoveznica
Založba VEDEŽA, Kleinmayerje-vega italijansko - slovenskega in slovensko - italijan. SLOVARJA.
Ima v zalogi vse najnovejše slovenske knjige. Naročila po pošti se izvršijo točno in hitro
Zobozdravnik
D= D. Sardoč
specijalist za ustne in zobne bolezni
perfekcijonlran na dunajski kliniki
ordinira v TRSTU
Via Imbriani 16 1. (prej Via S. Giovanni)
od 9—12 in od 3—7 ure
Čebele
v eksportiranih panjih se prodajo po 200 lir komad. - Naslov pove upravništvo „Novic“ v Trstu.
Alojzij Robni, Ilirijo §
Gospodarske novice
Pripravimo se na boj proti peronospori.
Da je peronospora ali strupena rosa najhujši in najnevarnejši sovražnik naših vinogradov, ni treba posebej povdarjati, ker je ta bolezen znana že i vsakemu vinogradniku. Posebno v zadnjih dveh letih se je ta bolezen pojavljala prt nas z vso njeno strahoto. Ne samo, da je uničila skoro ves pridelek v naših vinogradih, ampak je trto tako oslabila, da je tudi letošnji pridelek dvomljiv — posebno tam, kjer je peronospora močnejše napadala. Izkušnje dveh let so pokazale, da se ni več zanesti in pre-j mišljevati ali naj bi bilo letos trte škropiti ali ne. Zato sem prepričan, da bo vsak pameten gospodar skušal zabraniti razvoj peronospore s pravočasnim in pravilnim škropljenjem trt. Povdarjam pravočasnim, kajti če smo pravi trenutek zamudili in se nam je peronospora v vinogradu že naselila, jo s škropljenjem ne moremo več pregnati in v najlepšem slučaju zabranimo le, da nam ne napade doslej še zdravih in morda še nerazvitih trtnih delov. Ponavljam tedaj, kdor bo šele takrat škropil, ko se bolezen že pokaže, ta je izgubil že polovico pridelka.
Seme peronospore t. j. zimski trosi prezimijo v odpadlih listih in na suhem grozdju. Spomladi v drugi polovici maja ali najkasneje koncem maja letajo trosi po vinogradih in padajo na trtno listje in grozdni zarod. Če imajo tam dovolj vlage, izkalijo in se koreninica peronospore zarase v list, ali v grozd, tam sesa trtni sok in povzroči, da se dotični list ali grozd posuši. Ko je list napaden, iz-rase na spodnji strani iz lista ali jagode koreninica in napravi tu novo seme — letne trose — ki se spoznajo s prostim očesom, kakor da je list oprašen z belo moko. Ti letni trosi okužijo zopet novo listje ali grozdje ki se med tem časom razvija.
Škropljenje.
Proti tej bolezni poznamo najboljše sredstvo škropljenje z raztopino modre galice. Prvič moramo škropiti, ko so trtni poganjki zrastli, kakih 10—15 cm dolgo, predno se bolezen pokaže. Drugič je treba škropiti 10—12 dni za prvim škropljenjem, tretjič v istem presledku. Ako je leto mokro in vlažno, je treba škropiti večkrat in vedno po dežju.
Za škropljenje zadostuje, če vzamemo k večjemu l'A kg modre galice na 100 litrov vode. Apna vzamemo navadno, ako rabimo ugašeno, 2 do največ 2A kg. na 100 litrov vode. Če vzamemo preveč apna, je tekočina pregosta, gre težko skozi škropilnice in dela na trtnem listju debelo skorjico, ki na solncu razpada in odpada. Ako pa denemo premalo apna ostane galica kisla in je nevarno, da trto ožge.
Pri napravi tekočine modre galice naj se nikdar ne rabi železna posoda
Obesna Materija
V smislu sejnega sklepa z dne 27. decembra 1924., potrjen po pristojnih oblasteh ustanavlja se v Materiji začenši z majem 1926.
mesečni semenj
za živino in druge predmete in sicer na 14. vsakega meseca.
Ako pride ta dan na praznik, tedaj se semenj prenese na naslednji dan.
Župan:
Rihard bar. Marenzi.
: □□□□□□annnooiaDoiannaannDDOon
S............... . -----------S
'□
□ ö 1	priporoča svojo	Jj
□	svojo bogato zalogo pristnega □
§	vipavskega in istrskega g
□	.. . m* •	n
VINA
Amerikanske žage
nemškega izvora kakor tudi prave Žirijske sekire, plan-kače prodaja pod garancijo
JOSIP BRINŠEK
trgovec
Trnovo pri II. Bistrici
IVAN KERŽE
Ima v lastni zalogi najraznovrstnejše
kuhinjske In druge hiine potrebščine
Iz aluminija, steklovine, lesa, emajlirane prsti Ud. .■ . CENE NIZKE.
TRST, RIAZZA S. QIOVANNI St. 1
g Na drobno. Na debelo, o □ □
□□opaaan □oiiioBood □□□□oupo
rguitfiisi
MILAN KUTIN
trgovina jestvin In kolonljalnega blagu na debelo in drobno
POSTOJNA
Prva parna pekarna. — Porcelan, železnina. — Zastopstvo petro- w leja, kvasa ter Porland-cementa itd. [f
oamiiiias
na □ pod □ ao □	ui i iddo nnooi
*!••> ❖❖❖•M1	1 ❖(❖❖❖❖❖❖❖•fr ❖❖ v
<■
•>
*
*
•>
*
❖
❖
•>
*
•>
❖
L. DIETRICH
POSTOJNA
zn
na drobno In debelo
❖
•a*
•:*
•>
«:•
•>
•>
<•
<•
•>
❖
V
❖
❖
•:* Zastopstvo Portland Cementa itd.
X Točna postrežba.
j. a.vK-K.	•>
IG.PIKEL*
POSTOJNA
Trgovina z mešanim blagom železnino in steklom na drobno ♦ in debelo.
r
Hill
Valentin Blazina
delavnica pohištva
ulica Pier Paolo Vergierio 232 (vis-a-vis Coiorificio Zonca)
Izdeluje vsakovrstno pohištvo, navadne in fine spalne in
jedilne sobe.
Cene zmerne.	WW' Solidna izdelava
j ^1
Prva odlikov. tovarna in zaloga pohištva
na Gorišk©m «a ustanovij m i. im
Geriču, ul Med 11 (pr. Gosposko ulico)
Tvrdka ustanovljena 1. 1898.
50 spalnih in jedilnih sob na izbero od najnavadnejših do najbolj luksurjoznih. - Cene zmerne. - Solidna izdelava. Lastno izdelano pohištvo od najboljših profesionistov.
ANTON BREŠČAK
GORICA, Via Carduccl 14 Cprej Gosposka ul.}

Tržaška kmet. dražba v Trstu
ima v zalogi:
Krmske pese rdeče Mamut in rumene Eckendorf, mirnov za krmo, zelja Brunšvicarskega, majarona, špinače, vrzot, peteršilja in novo izbero cvetličnega semena.
Vsa gornja semena so sveža, zadnjega pridelka in najboljše kakovosti, dospela iz Nemčije.
Trave in detelje Najbolje kakovosti, preiskane in zajamčene brez predenice.
Umetna gnojila
Mešanico za krompir že pripravljeno po 80 lir za 100 kg.
Čilski soliter
najbolj pripraven za spomladansko dodatno gnojenje. Vzpodbuja raščo vsem rastlinam, posebno žitu, krompirju, ošibelim in mladim trtam in vsem vrtnim rastlinam.
Razno vrtno in poljsko orodje,
pluge, slamoreznice itd.
Škropilnice
znamke «Vermorel» originalne, Ferari in drugih domačih znamk.
Plužne glave
Te dni nam dospe iz Češke kakili 100 komadov plužnili glav za lesene gredlje. Kdo se zanje zanima', naj si jih ogleda koncem prihodnjega tedna v naših skladiščih.
Krmila
Orehove in sezamove tropine
mlete in v kosih odpošiljamo tudi po naročilu po železnici; laneno seme, klajno apno itd.
Gornje blago imajo v zalogi naši zastopniki v sledečih krajih: v Sežani: v trgovini Goljevšček; v Rodiku: g. Ivan Čeh; v Dolini: g. Josip Jer j an; v Roljuncu: g. Ivan Kraljič.
Za blagu, katerega nimajo v zalogi slučajno naši zastopniki, se lahko pri njih predznamujejo in naročijo. Naročila za žveplo in modro galico sprejemalo za svoj okraj vsi navedeni naši zastopniki in naša centrala v ulici Torre bianca št, 19.
MODRA GALICA Angleška modra galica znamke «Maple Brand» zajamčena 98/99% nam je dospela.
Naročnike, vabimo, da jo čim-preje dvignejo. Posebnih obvestil ne bomo razpošiljali.
Angleško modro galico imajo tudi v zalogi:
v Sežani: trgovina Goljevšček, v Dolini: g. Josip Jerjan.
TRŽ. KMET. DRUŽBA V TRSTU ulica Torre bianca 19 - Telef. 44-39
□□□□□□□□□□□□aaaaancinaacjaanDn
D
a
a
a
□
□
□
a
a
a
a
□
a
a
a
a
a
□
a
I
a
m
a
a
i
ZOBOZDRAVNIK
Specijalist In zobne
za ustne bolezni.
Ordinira
oG0SlClRaTraonlku5.1l.
od 9. do 12, in od 3. do 5.
□□sanaoanianaisaansaDDaaaBa
Zobozdravniški ambulaforij v Trstu
ulica Sette Fontane 6
posluje ob delavnikih od 9—12 in od 15—19 ure.
I
Ljudske cene.
nanoonnoDooooHODDDonnonDnDDD
§ ZOBOZDRAVNIK §
Dr. LOJZ KRAIGHER
specialist za zobe in usta sprejema
v Gorici na Travniku št 20
in
v AJDOVŠČINI (Mi pesiiiliti)
FiliCIilül
..«F Atabarda“
TRIESTE, Via dei Giuliani 42
priporoča cenjenemu občinstvu sledeče specijalitete:
Eiizir China. Jako okusen - Vzbuja tečnost in je najboljše zdravilo proti želodčnim šibkostim in za rekonvale-scenco. Steklenica L 6.—.
Voda proti izpadanju lasi. Steklenic3 L 6"—.
Sredstvo proti revmatizmu. Zajamčen vspeh. Popolno zunanje in notranje zdravljenje L 40. - Enomesečno zdravljenje.___
Živinozdravniška sredsii/a.
Lekarna je preskrbljena z vsemi sredstvi proti živalskim boleznim.
Cevljarnlca Forcessln
Odlikovana na mcfesraAii razstavi v Seriovi z „Diploma di jraa premio"
TBST Vi® Giuseppe Caprlus Ste». S pri Sv. Jakobu ■ TRST
Kdor išče obuvalo cesö a vendar lepo, ta bo pomislil malo, ss kupil kar na slepo I
in šel bo k „FORCESSINU®, ki v Trstu vsem od kraja — ubožca ai’ bogatinu — najboljše čevlje daja .. .
□□oaoaaanamjEaonEapaoaDODaaa
H
fSS POSTOJNA ♦♦♦♦
Notranje Holeznl in operacije.
ŽARKI X
hitro zdravljenje jetičnega vnetja vršcev.
□ □□□DODDnDaDniaiaanaaanDaoaan
Josip Klun
trgovina porcelanastih predmetov
TRST, ui. Mazzini 40, prej ai. Nuova
SKLADIŠČA:
Piazza Scorcola št. 1 in v prosti iuki skladišče št. 6, I. - Telefon 29-84. B. Velika izbira porcelana, gline, stekla emajliranih in aluminijastih ku-hinjskih posod in bogata izbira ::: predmetov za poročna darila :::
Izključna prodaja cilindrov za luči št. 3, 3, 8, 11 na debeto za Trst, Furlanijo, Istro in Dalmacijo iz najčistejšega kristaliziranega stekla. Cilindri oviti v kartonastih škatljah mesto v slami. Cene brez vsake konkurence ! I
rspistrom» »slraßs z omejscim porošivcm
uraduje v svoji lastni hiši
ulica Torre klanca 19. L nad.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge za ček. promet ter obrestuje
4%
PO -r/o
večje in stalne vloge po dogovoru.
Sprejema Dinarje na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru. Ka razpolago varnostne celice (safes)
iraieiiis MhOVIIM
Ob .nedeljah je urad zaprt Telefon štv. 25-67.
Haistorolli slom denarni zavod
NA OBROKE!
Novi dohodi tu- in inozemskega blaga. Obleke po meri, površniki, prvovrstna .	izdelav a do nai-
zmernejsih cenah. - Deio solidno. - Najtočnejša postrežba.
SCrolačnica Mario Zanardo
Trst — Corso ¥itt©rIo Emanuele lil. štev. 2@/l — Trst
I
ea
«■*
is
T3
(O
>§
ra
ss
,MOLOS* šivalni sirofi
j
„Görlcke“
dvoMeso, motorio! „FIRM" m belgijske puške se vdobe le pri
S.
ea
Josipu Kerševaniju i
GORICA — Piazza. Cavosar 9 — GORICA
S
I
I
^ K* “r*	"C* K*	0!a	K* •** *8* "*a	0n*1	^	•fr*#'	IS «Z0	***	^ <t-* a** ^	*»***a
BUFET PRIMC
Trst, ulica XXX Ottobre 19, nasproti kavarno Commercio
Točim najboljše istrsko in vipavsko vino ter kraški teran herjevo pivo. Mrzla in gorka svinjina, sardine itd.
Za obilen obisk se priporoča
Lastnik IVAN PRIMC.
Vedno svele ere»
POSTREŽBA TOČNA.
«j.
<■
&
❖
I
❖
:•
<•
❖
•>
<•
•>
«•

ODLmOMSkWÜ DESTILACIJA
TRST - F. ŽAGAR - TRST
ULICA STPRANtlftO 18 - TELEFON 38-72
Zaloga domačih vin, istrske fropinovke, slivovke, brinjevca, ruma in vsakovrstnih likerjev.
ooaDĐPnpaaoaĐOPoanooaaaoooaDliaDaaopaaooggpopnoonooaaaaaaE!
Odlikovana tovarna kisa
FRANC KRALJ
GORICA, ul. Cappuccini štev. 9
Edina tovarna kisa na Goriškem, ki izdeluje alkoholni kis po odredbah novega zakona od 15. oktobra 1925 št. 2033.
appaaaaaDPOOQPPPOPPDPPPPPPD!iDPaDPaPPPPPDaaDaaDaciaaDDaaaQa
r
i
JAKOB BE¥C - TRST
urama in zlatarna
Trst - Čampo S. Giacomo št. 5 Podružnica: S. M. Magdalena zg. št. 1
ZLATO kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah KRONE plačuje više kot vsi drugi ZALOGA raznovrstnih ur in zlatenine
hmI
I
i
i