številka 2. letnik II., oktober 2011 d LjubljaNo Brezplačno glasilo krajanov Četrtne skupnosti Šentvid Uvodnik SPREMNA BESEDA UREDNICE Medtem ko pišem ta uvodnik, zunaj divja nevihta, tudi temperatura se je znatno spustila. Vreme je končno začelo napovedovati jesen, a saj je glede na datum tudi že čas za to. Za nami so poletni meseci, ležerne dni, prežete s soncem in morjem, bo zamenjala jesen. Z njo prihajajo hladnejši dnevi, ki bodo začeli narekovati nov tempo pa naj bo to v vrtcu, šoli, službi ali pa kar v domačem okolju, ko po vrtovih pobiramo še zadnje pridelke, se udeležujemo trgatev in pripravljamo ozimnico za prihajajočo zimo. Po počitnikovanju smo se prebudili tudi mi in konec poletja začeli ustvarjati novo številko glasila. Veseli smo bili vseh pozitivnih in negativnih kritik, ki smo jih prejeli po izdaji prve številke glasila pod okriljem novega uredniškega odbora. In tudi v prihodnje ne bodite skopi z njimi, saj bomo le tako lahko ustvarjali zanimivo glasilo za prav vse prebivalce naše četrtne skupnosti. V jesenski številki smo naslovnico in nekaj več prostora namenili, glede na uporabnike mali, a hkrati veliki pridobitvi, novemu vrtcu v Gun-cljah, ki je svoja vrata malim nadebudnežem odprl prvega septembra. Naslednje leto se že nadejamo, da bo tudi enota vrtca na Brodu dobila nov prizidek, ki bo pravo olajšanje za starše in njihove malčke, ki letos niso dobili prostora v nobenem od enot šentviškega vrtca. Vsem želim prijetno branje in predvsem, da bi se vam to, kar boste prebrali v tej številki, zdelo uporabno in zanimivo. Če pa imate kakršne koli pomisleke ali ideje, pa veste, kje nas najdete in kam nam pišite. Odgovorna urednica Mateja Vertačnik KAZALO Delo sveta Četrtne skupnosti Šentvid...........................................3 Odprtje nove enote Vrtca Šentvid - MIŠMAŠ v Guncljah.............4 Glasbena šola v Zavodu sv. Stanislava..........................................6 Zgodovina naselja Vižmarje in meje naselja, ki jih katastrska občina še danes uporablja..................................7 Festival na gaju.............................................................................8 Dogajanje v dvoranah v ČS Šentvid............................................10 PGD Stanežiče - Dvor se predstavi..............................................11 Predstavitev RUGBY kluba Ljubljana...........................................12 Športno društvo Šentvid o svoji dejavnosti................................13 Novice o zanimivih preteklih dogodkih v Šentvidu.....................15 Napovednik dogodkov jesen 2011.............................................16 SONCNICA Narisala: Lana, stara 5 let, tehnika: lavirana risba, mentorica Helena Pugelj, vzgojiteljica Izdajatelj: Mestna občina Ljubljana Četrtna skupnost Šentvid Prušnikova ulica 106 1210 Ljubljana Šentvid mol.sentvid@ljubljana.si www.cs-sentvid.si Odgovorna urednica: Mateja Vertačnik Uredništvo: Igor Povše Jože Sever Andreja Bečan Marjeta Bilban Lektoriranje: Tjaša Kocjan Oblikovanje: Igor Povše Borut Ekar Številka 2. leto izdajanja II. Naklada: 5000 izvodov Tisk: Tiskarna Premiere d.o.o. Na naslovnici Nova enota vrtca Šentvid v Guncljah (Foto: Tomaž Marinšek) in Svetovni prvak Peter Kauzer (Foto: Nina Jelenc) Svet CS Šentvida DELO SVETA CETRTNE SKUPNOSTI ŠENTVID Poletje, čas ko vsi malo izprežemo in se stvari odvijajo nekoliko počasneje, se je zaključilo. Svetniki sveta Četrtne skupnosti Šentvid smo se nazadnje sestali na seji sveta 30. junija 2011, kar pa še ne pomeni, da smo v vmesnem času počivali. Na omenjeni seji smo se pogovarjali o izgradnji doma starejših občanov na območju stare »Žganjarne« in na korespondenčni seji odločili, da županu Mestne občine Ljubljana posredujemo pobudo za spremembo (zožitev) namembnosti zemljišč, na katerih naj bi dom stal v prihodnosti. Zavedamo se, da je potreb po tovrstnih domovih in možnih lokacij zanje v mestu Ljubljana veliko, po drugi strani pa investicijskih sredstev za ta namen razmeroma malo. A to nam ne jemlje poguma. V številnih razgovorih in posvetih poskušamo pridobiti čim več informacij in idejo spremeniti v delovni načrt. Za vse tiste, ki morda ne poznate izraza »mala dela četrtnih skupnosti«, naj povemo, da gre za drobne izboljšave, ki jih financira četrtna skupnost iz lastnih proračunskih sredstev (za to je namenjenih okoli 4.700 evrov). V preteklem mandatu so bili v tem okviru znižani robniki na prehodih čez prečne ulice vzdolž celotne Tacenske ceste, obnovljena sta bila podhoda pod avtocesto na Prušnikovi ulici in pod Tacensko cesto, v lanskem letu pa je bila urejena okolica spomenika Vižmarske-mu taboru. Za letos smo se svetniki odločili, da ta sredstva namenimo za nakup prepotrebne opreme za uravnavanje reflektorske osvetlitve gledališkega odra v Ljudskem domu, Služba za lokalno samoupravo (ta v imenu Mestne občine upravlja z domom) pa se nam je pridružila z nakupom ozvočenja za dogodke, ki se odvijajo v dvorani. Naša odločitev izhaja iz želje, da bi Ljudski dom postal tudi v zavesti ljudi naše lokalno kulturno središče, v katerem bi vsak krajan vsaj enkrat na teden našel dogodek po svojem okusu. S 1. septembrom smo le dočakali otvoritev enote vrtca Šentvid, ki se imenuje »Mišmaš«. S tem so bila zaključena dolgoletna prizadevanja sveta (ta so se začela že v prejšnjem mandatu), da bi vsaj nekoliko omilili prostorsko stisko v vrtcih in vsaj večini najmlajših krajanov četrtne skupnosti zagotovili predšolsko varstvo. Tako tudi upamo, da bomo v prihodnjem letu dočakali že večkrat obljubljen prizidek vrtca na Brodu. Vrtec Mišmaš, foto: Golavšek Tudi naša prizadevanja v zvezi z vzpostavitvijo redne avtobusne povezave Stanežič in Broda (zlasti dela okrog čistilne naprave) počasi, a vztrajno rodijo sadove. V začetku jeseni smo bili precej razočarani, ko je bil pričetek obratovanja avtobusne proge ponovno prestavljen v začetek leta 2012, ko naj bi bil vzpostavljen večconski sistem mestne kartice Urbana. Svetla plat pa je, da je avtobusna proga uvrščena tudi na »uradne« spiske prog, ki bodo vzpostavljene v (upamo) bližnji prihodnosti. V začetku septembra smo se srečali s predstavniki gasilskih društev in skupaj oblikovali idejo, da bi spomladi organizirali večjo prireditev, na kateri bi gasilci skozi medsebojno tekmovanje pokazali svoje veščine, ostala društva iz četrtne skupnosti (upamo, da tudi šole in vrtci), pa bi se lahko na prireditvi predstavila vam, krajanom, in vas povabila na ustvarjalno delavnico ali morda tekmo... Svetniki si želimo tudi, da bi Ljudski dom v Šentvidu postal prava lokalna kulturna ustanova. V ta namen se dogovarjamo z našimi društvi, ki delujejo na področju kulture, da bi skupno vzpostavili redni program kulturnih prireditev, v začetku morda samo vsako drugo soboto, kasneje pa vse sobote v mesecu, ko bi vas povabili na gledališko predstavo, lutkovno predstavo ali drugo igro za otroke, koncert pevskega zbora, prireditev katere od osnovnih šol in verjetno še kakšen drug zanimiv dogodek. Parkiranje ob šolski poti - Štularjeva ulica, foto: Volavšek Parkiranje na šolski poti - Štularjeva ulica, foto: Volavšek Seveda tudi letos pripravljamo »Dneve četrtne skupnosti Šentvid« -kolaž športnih, kulturnih, izobraževalnih in drugačnih prireditev, ki jih že tradicionalno organiziramo v tesnem sodelovanju z društvi iz naše četrtne skupnosti. Vabimo vas, da redno spremljate našo spletno stran na www.cs-sentvid.si, kjer vas redno obveščamo o prireditvah. Spomladi nam je v sodelovanju z mestnimi službami uspelo razširiti pločnik v ulici Pregnancev ter urediti šolsko pot na Štularjevi ulici, da bi otroci varneje hodili v vrtec in šolo. Žal ugotavljamo, da so med nami vse preštevilni tisti, ki si novi pločnik in šolsko pot lastijo za priročno parkirišče svojega jeklenega konjička in pri tem ne pomislijo, da s tovrstnim ravnanjem silijo otroke na cesto. Zato vas ponovno pozivamo in prosimo, da ste uvidevni zlasti do najmlajših in avto parkirate morda nekaj korakov dalj, pločnik pa prepustite pešcem. Ko ravno govorimo o varnosti otrok, bi vas prosili, da ste v prometu pozorni nanje ne le v prvih dneh septembra, ko jih varujejo tudi policisti, temveč skozi vse leto in da v okolici vrtcev in šol še skrbneje upoštevate prometne predpise. Za zaključek vas ponovno vabim k rednim obiskom naše nove spletne strani na www.cs-sentvid.si, kjer boste lahko redno brali o delu sveta Četrtne skupnosti Šentvid in tudi o vsem dogajanju v naši četrtni skupnosti. Damijan Volavšek, predsednik sveta ČS Šentvid IOTE VRTCA ŠENTVID ODPRTJE NOVE EN V GUNCLJAH O vrtcu Vrtec Šentvid je javni vzgojno-izobraževalni zavod, ki ga je ustanovila Mestna občina Ljubljana. Za izvajanje programov za predšolske otroke imamo z novim šolskim letom 2011/12, ko smo pridobili novo enoto Mišmaš v Guncljah, skupaj tri enote v Šentvidu (Enota Sapramiška, Enota Vid in Enota Mišmaš), eno enoto na Brodu (Enota Mravljinček) in dislocirani oddelek v Kosezah, ki ga zaradi pomanjkanja mest na bližnjih lokacijah še nujno potrebujemo. Različnost prostorskih pogojev na različnih lokacijah kakovostno bogati ponudbo vrtca ter predstavlja izzive za najrazličnejše dejavnosti z otroki. Foto: Tomaž Marinšek Vrtec Šentvid sodi med EKO vrtce in Zdrave vrtce. V okviru obeh projektov, ki sta postala način življenja v vrtcu, izvajamo različne projekte z otroki, kjer ob izvedbenem programu Kurikula za vrtce, upoštevamo otroka kot celoto. V vrtcu izvajamo tudi kakovostne obogatitvene programe, nadstandardni program učenja angleščine in športni program. Oba sta za otroke brezplačna. V Vrtcu Šentvid si prizadevamo za dobro počutje in celosten razvoj otrok, za kakovostno predšolsko vzgojo kot največjo naložbo v otrokov razvoj, učenje in izobraževanje, saj se zavedamo, da je to obdobje, ki ga z vidika razvoja in učenja ni mogoče nadoknaditi. Foto: Tomaž Marinšek Zavedamo se, da so otroci kompetentni in imajo velikanske ustvarjalne možnosti ter moči za odkrivanje in raziskovanje sveta. Pomembno je, da jim prisluhnemo, jih spodbujamo, omogočamo, da se izrazijo. Za otroke iz ČS, ki niso vključeni v vrtec, organiziramo Igralne urice v popoldanskem času, za starše, ki so z otrokom na porodniškem dopustu, pa Odprti vrtec v dopoldanskem času. Več o vrtcu lahko preberete na spletni strani www.vrtecsentvid.si Vpisi v šol. letu 2011/12 V šolskem letu 2011/12 se v Vrtec Šentvid vključuje 185 novih otrok. 155 se jih je vključilo v septembru, okoli 30 pa se ji bo vključilo še v naslednjih mesecih. Čakajočih je ostalo 98 otrok, od tega 75 otrok s stalnim prebivališčem v MOL. Skupno je sedaj v Vrtcu Šentvid 36 oddelkov, ki jih obiskuje 637 otrok, od tega jih je v Sapramiški 199, v Vidu 97, v Mravljinčku 299 in v Mišmašu 42. Nova enota Mišmaš Vrednost pogodbenih del na Enoti Mišmaš: - gradbeno inštalacijska dela v višini 545.581,16 EUR z DDV - notranja oprema v višini 100.829,40 EUR z DDV - inženiring v višini 15.816,00 EUR z DDV - projektna dokumentacija v višini 9.229,20 EUR z DDV Enoto smo za otroke odprli 1. septembra 2011. V tri nove oddelke v novi enoti Mišmaš je sprejetih 42 otrok. Ob velikih in svetlih prostorih za otroke ima vrtec pokrite zunanje terase, na katere je izhod iz oddelkov ter veliko igrišče s funkcionalnimi igrali za najmlajše. Foto: Tomaž Marinšek Igrišče bo po podpisu pogodbe in pridobitvi ustreznega skrbnika igrišča s strani ČS (v času po poslovnem času vrtca do mraka) odprto tudi za mlajše otroke iz ČS, ob upoštevanju pravil in varne uporabe igral in igrišča. Nov prizidek k enoti Mravljiček na Brodu Za nov prizidek k enoti Mravljinček na Brodu je izdelana vsa projektna dokumentacija, v septembru naj bi predvidoma dobili gradbeno dovoljenje, sledil bo razpis za izbiro izvajalca del. Pričetek del je predviden konec novembra, prizidek pa bo predvidoma končan v letu 2012, vendar je vse še vedno zelo odvisno od sredstev v proračunu MOL. Nov vrtec zelo potrebujemo, saj bi s tem dokončno rešili stisko z varstvom za starše na tem območju. S prizidkom bo vrtec pridobil 3 oddelke za otroke od 1. do 3. leta in tri oddelke za otroke od 3. do 6. leta, s kakovostnimi spremljajočimi prostori. Predvidena je tudi ureditev igrišča ki je sicer veliko, a žal večinoma brez igral, saj jih je bilo zaradi novih, strožjih predpisov letos potrebno odstraniti. Ravnateljica Vrtca Šentvid Jožica Pantar Oglasi Mrežar ^Htilnica, (cmvm ica in Fiashcl < Slovenska gostilnica s tradicijo! • Malice in kosila od 4,50 € dalje • Kavarnica odprta od 6. ure, nudimo najboljšo kavico v mestu! • Naročila za zaključene druzbe sprejemamo na 030 250 750 • Lastno parkirišče • Prušnikova 104, Ljubljana Šentvid • Delovni čas: pon - pet: 6 - 22 ure sob: 7 - 22 ure ned: 6 - 20 ure Vljudno vabljeni Ponovno smo za Vas odprli gostilnico in kavarnico Mrezar. Vabimo Vas, da nas obiščete in preizkusite domačo slovensko kuhinjo ter odlično kavico in slaščice! Molilni HlUtiftfa i* rtiipnlr »|i .-.iL-Jluf™ JruiJv k!.:030/150 750 Kllfli n|J fldpfljl. Ui[ IMU. iij pd. □ 17.Ot" naMia oJ £.00 LIJ 17 otr ■1'k !j - tuli.m 1 upfiji Aktivnosti v Šentvidu GLASBENA SOLA V ZAVODU SV. STANISLAVA Glasbena šola v Zavodu sv. Stanislava deluje že 15 let, od septembra leta 1996. V tem razmeroma kratkem času se je izoblikovala v ustanovo, ki je s svojim kvalitetnim delom razpoznavna v širšem kulturnem prostoru. Koncert glasbene šole, vir: Arhiv glasbene šole Že od ustanovitve je cilj našega poslanstva jasno začrtan - poskrbeti za skladen muzikalni razvoj vsakega otroka glede na njegovo starost, talent, motiviranost in ambicije. V 15 letih delovanja so glasbeno šolo vodili trije ravnatelji: prof. Andrej Goričar od ustanovitve do zaključka šolskega leta 2001/02, nasledila ga je prof. Vlasta Doležal Rus, v začetku leta 2008 pa je vodstvo prevzel prof. Drago Arko. Koncert glasbene šole, vir: Arhiv glasbene šole V naši glasbeni šoli se trenutno izobražujeta 202 učenca. Poleg glasbene pripravnice ter nauka o glasbi poučujemo naslednje inštrumente: klavir, orgle, violino, violončelo, flavto, kljunasto flavto, trobento, kitaro, citre, harmoniko, solopetje in jazz-petje. Na šoli delujejo tudi mali in veliki godalni orkester ter kitarski ansambel. Skupinska slika glasbene šole, vir: Arhiv glasbene šole Koncert glasbene šole, vir: Arhiv glasbene šole Naše poslanstvo je predvsem navduševati otroke za estetske vrednote, preko katerih so dojemljivejši za višji nivo in kvaliteto dela. Zato ob rednem glasbenem šolanju redno gostimo ugledne domače in tuje umetnike in profesorje, ki s svojim znanjem bogatijo učence in učitelje. Ker so gostujoči profesorji v veliki meri tudi aktivni koncertanti, smo bili v preteklosti deležni njihovih samostojnih recitalov, ki so jih izvedli v času svojih mojstrskih tečajev. Poleg tega se v okviru Glasbene šole odvija tudi cikel komornih koncertov, na katerih se predstavijo tako mladi obetavni glasbeniki kot tudi tisti bolj izkušeni. Koncert glasbene šole, vir: Arhiv glasbene šole Naši učenci se redno udeležujejo tekmovanj, na katerih se zelo uspešno predstavijo in nemalokrat posežejo tudi po najvišjih mestih. Nekateri učenci so se po končanem šolanju v naši ustanovi odločili tudi za nadaljnji študij in šli na pot poklicnih glasbenikov. Skozi vse šolsko leto naši učenci z glasbo obogatijo več kot 100 prireditev tako znotraj kot zunaj Zavoda. Poleg rednih nastopov v okviru Glasbene šole z glasbo opremimo tudi otvoritve razstav, sodelujemo na reviji ljubljanskih glasbenih šol, prav tako na reviji katoliških glasbenih šol. Večkrat smo gostovali tudi v domu za ostarele v Trnovem. Koncert glasbene šole, vir: Arhiv glasbene šole Vsako leto ob zaključku šolskega leta v velikem atriju Zavoda organiziramo koncert »Pod zvezdnim poletnim nebom«, ki poteka v okviru šentviškega meseca kulture. Marta Močnik Pirc, prof. solopetja Kultura in zgodovina zgodovina naselja viZMARJE IN MEJE naselja, ki jih katastrska občina še danes uporablja Četrtna skupnost Šentvid je bila z Odločbo statuta MOL ustanovljena 15. januarja 2001 kot 16. četrtna skupnost. Meje ČS so skoraj enake mejam župnije Šentvid in obsegajo naslednja naselja: Naselje Število prebivalcev Leta 1754 Leta 1869 Leta1905 Leta1953 BROD 65 87 93 310 DVOR 70 93 63 91 GUNCLJE 85 123 131 428 MEDNO 107 165 120 238 PRŽANJ 52 54 64 245 PODGORA 99 166 201 313 POLJANE 96 133 110 529 STANEŽIČE 195 259 242 325 ŠENTVID 217 361 447 1096 TRATA 38 70 59 276 VIŽMARJE 230 334 445 1756 1254 1845 1975 5607 Vir: Arhiv Republike Slovenije Poleg omenjenih 11 vasi v naši ČS obstajajo tudi uradna katastarsko ledinska imena znotraj vsake vasi. Naj jih nekaj omenim v katastrski občini (K.O.) Vižmarje: Roje, Doberne, Spodnje Senožeti, Delca, Spodnje Zduše, Zgornje Zduše, Groblje, Keržišnica, Prevoje, Herša, Pri Cesti, Šance, Za Deli, Grubelce, Gmajna, Gola Loka, Dovjež, Benško, Kopalnik, Žlebna Dolina, Za Lazom, Na Lazah itd. Iz razpredelnice je razvidno, da se je od prvega popisa prebivalcev l. 1754 do popisa l. 1991 v 237 letih število prebivalcev povečalo za približno desetkrat. Pri popisih je treba upoštevati, da niso bili vedno najbolj skrbno opravljeni. V tem obdobju smo bili priče dveh svetovnih vojn in več vladavin, zato se je bilo treba neprestano prilagajati spremembam oblastnih organov, ki niso bile vedno v korist prebivalstva in so dostikrat zavirale napredek družbenega življenja. Prva upravna ureditev se je pričela v obdobju Marije Terezije (1740-1780), do takrat pa je bil Šentvid pod oblastjo deželnega sodišča v Ljubljani. Za časa Marije Terezije je država prevzela upravo v svoje roke in tako je l. 1748 Šentvid spadal pod okrožje Ljubljane. Leta 1754 se je izvedlo prvo štetje prebivalstva. Leta 1770 se je izvršilo točno oštevilčenje hiš, tako da je vsaka hiša dobila številko povezano s krajem. Kraj s hišnimi številkami je enota, ki je živa še danes in je osnova našega upravnega statističnega sistema. V naši ČS je v tem pogledu deloma prišlo do sprememb, ker je popis hišnih številk prešel na ulični sistem. Taka so naselja Brod, Gunclje, Pržanj, Podgorica, Poljane, Šentvid, Trata in Vižmarje, v naseljih Dvor, Stanežiče in Medno pa je ostal star način oštevilčenja. Marija Terezija je dala izdelati tudi geografski popis zemljišč, ki naj bi služil za odmero zemljiškega davka. To delo je bilo zahtevno in sta ga nadaljevala njena naslednika Jožef II in Franc, zato govorimo o tere-zijanskem, jožefinskem in frančiškanskem katastru, ki je v veljavi še danes. V naši ČS imamo od takrat celotno območje razdeljeno na 3 katastrske občine: - K.O. Šentvid - za naselja Trata, Podgora, Poljane in Šentvid, - K.O. Stanežiče - za naselja Gunclje, Dvor, Stanežiče in Medno, - K.O. Vižmarje - za naselja Vižmarje in Brod. Za vse katastrske občine še iz tistega časa (1826) obstajajo uradni popisni dokumenti o izmeri, legi mejnih kamnov, lastnikih parcel, kulturi zemljišča in drugi podatki. Podatek za K.O. Vižmarje tako kaže, da je postavljenih 107 mejnih kamnov, dolžina K.O. vzhod-zahod po sredini Save meri 2462,3 dolžinskih sežnjev, po širini od severa proti jugu pa 1510,4 sežnjev. (1 seženj = 1,896 m) Vir: Arhiv Republike Slovenije Terezijanske reforme so kot upravne organe oblikovale OKROŽJA. Leta 1780 so nastali še naborni okraji kot pomožni organi okrožij, ki so bili namenjeni predvsem vojski. Šentvid je spadal pod naborni okraj Brdo pri Kranju, leta 1785 pa so ga vključili v naborni okraj Goričane. Francoska oblast (1809-1813) je dala novo upravno enoto - OBČINO. Z vrnitvijo avstrijske vlade je v bivšem avstrijskem okraju Ljubljana nastalo sedem občin, med njimi tudi občina Šentvid. ViZMAMJI AUE Vir: Arhiv Republike Slovenije Vsaka občina je morala imeti najmanj štiri K.O. Ker sta pod občino Šentvid takrat spadali še K.O. Glince in K.O. Dravlje, je Šentvid lahko postal SAMOSTOJNA OBČINA. Kasneje se je organizacija upravnih oblasti neprestano spreminjala in dopolnjevala, toda kljub mnogim spremembam na tem področju je Občina Šentvid v K.O. Glinice, Šentvid, Stanežiče in Vižmarje s prb. 2273 prebivalci ostala samostojna skoraj celih 100 let (1850 -1941). Leta 1945 je dobila bivša občina Šentvid vsa bivša območja, imenovala pa se je 10. mestna četrt. Do razglasitve samostojne države Slovenije leta 1991 je bilo v času SFLRJ še več sprememb na področju občinskih mej. Ena od večjih sprememb je nastala z odredbo 4. januarja 1961, ko je združila doslej samostojna naselja Podgora, Poljane, Trata, Zapuže, Pržanj, Šentvid, Vižmarje in Brod v naselje Šentvid. Sledila je še priključitev občine Šentvid k občini Šiška leta 1963 in sedaj smo priključeni k Mestni občini Ljubljana - MOL. Iz arhivov pripravil Janez Škrbinc Aktivnosti v Šentvidu FESTIVAL NA GAJU Osnovna šola Vižmarje Brod je letos maja že tretjič organizirala Festival na gaju, zdaj že tradicionalno prireditev, ki je potekala v soboto, 21. maja 2011, v šoli in njeni okolici. Festival pripravljajo starši, učitelji in učenci pod vodstvom Šolskega sklada in močni podpori ravnateljice Nevenke Lamut. Priprave so potekale dva meseca. Gasilci so prikazali znanje in opremo za nemoteno delo, vir: Arhiv OŠ Vižmarje Brod Na Festivalu so potekale športne igre, igre brez meja, številne ustvarjalne delavnice za otroke in odrasle. Imeli smo tudi srečelov, za katerega smo zbrali 1186 dobitkov. Ves izkupiček je namenjen Šolskemu skladu. Poskrbeli smo tudi za najmlajše in organizirali otroški vrtec. Obiskal in pozdravil nas je naš župan, gospod Zoran Jankovic. Ogled šole in prireditev z vlakcem, vir: Arhiv OŠ Vižmarje Brod Največji dogodki so se odvijali na velikem odru. Predstavila se je Mala šola rock&rolla, Smleški trubadurji, Zmajčice, plesne skupine Bolera, lutkovna predstava učiteljev. Program je povezovala Janja Pušl iz plesne šole Bolero. Ustvarjanje na delavnicah, vir: Arhiv OŠ Vižmarje Brod Zvečer smo podelili pokale in priznanja zmagovalnim športnim ekipam v badmintonu, odbojki in nogometu. Prijeten pomladanski večer so popestrile glasbene skupine Success, Nore krave in The closhers. Žejo in lakoto so si obiskovalci potešili v kavarnici, kjer so pekli domače pecivo, palačinke in pice. Dogajalo se je tudi na notranjem odru, vir: Arhiv OŠ Vižmarje Brod Še ena gasilska, vir: Arhiv OŠ Vižmarje Brod Starši, otroci in učitelji smo se družili, skupaj sodelovali, delali in se zabavali. Povezovanje šole s starši in krajem je dodatno utrdilo dobro sodelovanje in počutje vseh udeležencev, kar krepi dobre medsebojne odnose. Razvijanje kvalitetnih medsebojnih odnosov je ena izmed prednostnih nalog v vzgojnem načrtu naše šole. Festival je najboljša oblika neformalnega sodelovanja s starši in učenci. Magda Siard Bilobil Vaš um v vrhunski formi. ® i KRKK Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom. Ektltqija REZULTATI LOČENEGA ZBIRANJA ODPADKOV, NOVOSTI NA TEM PODROČJU (SNAGA D.O.O. LJUBLJANA) Nova zakonodaja predvideva, da bomo morali ljudje zbrati znatno več ločenih odpadkov že v svojem gospodinjstvu ali delovnem okolju. Kar 50% zbranih odpadkov bo potrebno reciklirati, zato bomo morali na izvoru ločiti znatno več kot 50% ločenih frakcij. V letošnjem aprilu smo jih ločeno zbrali že približno 30%, do predvidenega cilja nam manjka še nekaj več poguma in odločn osti. Kljub osveščanju analize kažejo, da je v posodah za odpadke še vedno več kot: 75% odpadkov, ki tja ne sodijo, temveč sodijo med ločeno zbrane frakcije. Da bo i uresničili cilj 50% ločeno zbranih frakcij (papir, embalaža, steklo), so v podjetju Snaga d.o.o. Ljubljana pripravili nov način zbiranja komunalnih odpadkov, tudi zaradi neizogibnega zaprtja odlagališč komunalnih odpadkov v Slovenj. v prihodnosti. Namen novega sistema je povečanje količin ločeno zbranih frakcij odpadkov na izvoru in s tem omogočanje ponovne upora- LOČENO ZBRkNI ODPkDKI 40.000.000 35.000.000 30.000.000 w 25.000.000 20.000.000 15.000.000 10.000.000 5.000.000 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 I EMBALAŽA | STEKLO | 2000 do 2010 ¡h fijkcij, zbranih s specialnimi vozili za odvoz odpadkov, od leta be in reciklaže ter maksimalno zmanjšanje koiičin odpadkov, ki so namenjeni končnemu odlaganju na odlagališčih. Eko otoki ostajajo, foto: Bečan, Vižmarje NOVE POSODE ZA ODPADKE (gospodinjstva): V novem sistemu gospodinjstva zbirajo odpadke po posameznih frakcijah doma in jih zbirajo v namenski posodi na svojem zemljišču. Vsako gospodinjstvo bo najprej prejelo posodo za embalažo s pokrovom rumene barve, kasneje pa predvidoma v zgoščenih delih naselja tudi posodo za papir s pokrovom modre barve. Na dan odvoza po urniku posode oddajo na dostopno odjemno mesto ob cesto. Vsak objekt bo lahko imel do štiri posode za odpadke (za ostale odpadke, posodo za odpadno embalažo, gospodinjstva v zgoščenih delih naselij posodo za papir ter posodo za biološke odpadke, slednjo lahko gospodinjstvo nadomesti z lastnim kompostnikom). Embalaža je vse, kar kupimo, odvijemo in ne porabimo, torej volumsko večina naših odpadkov. V posodo za EMBALAŽO odlagamo plastično in kovinsko embalažo. Obstoječim posodam se bosta pridružili še posodi za embalažo in papir, foto: Bečan, Vižmarje Primer kompostnika, foto: Bečan, Vižmarje Posoda za biološke odpadke ali kom-postnik bosta postala obvezna, sajse po novi zakonodaji zahteva natančno ločevanje bioloških odpadkov od ostalih odpadkov. Na redkeje poseljenih območjih naj bi bilo obvezno samo kompostiranje na domu. ODVOZ ODPADKOV: Odvoz odpadkov bo potekal po novem razporedu, za kar boste prejeli nov koledar odvoza odpadkov. Posode se bodo praznile le v primeru, da bodo postavljene na odjemno mesto. Vsem gospodinjstvom na področju Ljubljane in iz okoliških devetih primestnih občin bodo razdelili nove namenske posode za zbiranje embalaže in papirja. Do končanja razdeljevanja omenjenih posod bo potekal odvoz odpadkov še po obstoječem sistemu. Po razdelitvi vseh posod bodo začeli odpadke odvažati po novem urniku, o čemer vas bodo predhodno obvestili. V kolikor se bo pojavila potreba po dodatnem številu posod, bodo v prvi fazi to reševali z oddajanjem na obstoječe eko otoke, kasneje pa z dodatnimi posodami. O vsem boste pravočasno obveščeni. v mešani komunalni odpadki: - gospodinjstva in podjetja v soseskah s pretežno individualnimi objekti: 1-krat na 3 tedne, - večja podjetja in blokovska naselja v strnjeni gradnji: 1-krat na teden, - bloki: 1-krat na teden, v embalaža: - 1-krat na 3 tedne »od vrat do vrat« v soseskah s pretežno individualnimi objekti, - 1-krat na 3 tedne iz obstoječih eko otokov; pobira se takrat kot embalaža iz gospodinjstev na istem območju, kot se nahaja posamezni eko otok, - večja podjetja in blokovska naselja v strnjeni gradnji: 1-krat na teden, v papir: v strnjenih večjih naseljih enako kot embalaža, v biološki odpadki: nespremenjeno, v steklo: nespremenjeno. KOSOVNI MATERIAL: Za odvoz kosovnega materiala je potrebno izpolniti in poslati naročilnico, ki jo dobite v zeleni brošuri »že ločujete ali še smetite«. Brošure so bile razdeljene po posameznih gospodinjstvih. Vsebina brošure je dostopna tudi na spletni strani na naslovu http://www.jhl.si/snaga. Naročilo lahko izvedete tudi z elektronsko naročilnico. Elektronska naročilnica je prav tako dostopna na spletni strani Snage d.o.o. Ljubljana. Obdobja odvoza za posamezni kraj so določena po urniku. Lastnik kosovnih odpadkov mora odvoz javiti najkasneje 10 dni pred navedenim obdobjem odvoza. V naročilnico mora navesti vrsto večjih kosovnih odpadkov. Lastnik mora biti pri odvozu prisoten. NEVARNI ODPADKI: Akcijo zbiranja nevarnih odpadkov bodo tudi v bodoče ohranili dvakrat letno, preko celega leta pa lahko nevarne odpadke iz gospodinjstev oddate na zbirnem centru Barje in na lokaciji podjetja Povšetova ulica 6. K nevarnim odpadkom štejemo motorna in jedilna olja, čistilna sredstva, barve, lake, topila, baterije, akumulatorje, zdravila, pesticide, kartuše/tonerje, žarnice, monitorje, računalniške pripomočke, male kuhinjske aparate, električna orodja, plinske sijalke, elektronske medije, odslužene telefone in električne igrače. Naslednji odvoz nevarnih odpadkov v četrtni skupnosti Šentvid bo 14. 11. 2011 (9.00-17.00) pred trgovino Mercator na Prušnikovi ulici v Šentvidu. Andreja Bečan (vir: Igor Petek, svetovalec direktorja - Snaga d.o.o. Ljubljana) Premična zbiralnica - zabojnik za ločeno zbiranje nevarnih odpadkov, vir: Snaga d.o.o. Ljubljana Dvorane CS Šentvid DOGAJANJE V DVORANAH CS ŠENTVID V Četrtni skupnosti Šentvid se lahko pohvalimo z bogato kulturno, športno-rekreativno, družabno in še kakšno dejavnostjo. Zahvala gre v prvi vrsti številnim društvom in zavzetim posameznikom, gotovo pa k temu veliko prispevajo tudi razmeroma bogate prostorske možnosti za izvajanje teh dejavnosti. Na področju četrtne skupnosti imamo namreč kar tri dvorane, ki jih upravlja Služba za lokalno samoupravo Mestne občine Ljubljana. Najprepoznavnejša in tudi najprestižnejša je gotovo gledališka dvorana v Ljudskem domu (na Prušnikovi 99). Dvorana ima gledališki oder in lahko sprejme 250 obiskovalcev, ko bo ustrezno urejen tudi balkon pa še kakšnih 100. Od pozne pomladi dalje se dvorana ponaša tudi s sodobno tehniko odrske razsvetljave in sodobnim ozvočenjem. Dvorana je namenjena predvsem kulturnim dogodkom: gledališkim in lutkovnim predstavam, koncertom pevskih zborov, recitalom, pogosto pa gosti tudi plesne prireditve. Ne gre prezreti niti prireditev, ki jih pripravljajo učenci osnovnih šol za starše, otroke z vrtcev pa tudi za svoje vrstnike. Ljudski dom, Prušnikova 99 in dvorana znotraj, foto: Golavšek Mnogim je dvorana poznana po Plesni šoli Bolero in njenih plesalcih, ki so se uveljavili tako v državnem kot tudi v svetovnem merilu. Poleg Bolera so v Ljudskem domu našli domovanje tudi člani društva KUD nad Ljubljano, Športnega društva Rašica, Društva upokojencev, Taborniškega društva Beli Bober ter Likovna šola Sovre. Tudi člani društva Blaž Potočnikova čitalnica so redni gostje na odru dvorane. Na gmajni 1 (zraven trgovine Mercator) najdemo manjšo, a zelo svetlo dvorano, ki lahko gosti hkrati do 50 obiskovalcev. Morda v dopoldanskem času deluje nekoliko zaspano, a popoldan dvorana oživi s številnimi dejavnostmi. Društvo upokojencev, ki ima sedež v sosednjih prostorih, redno organizira telesno vadbo za starejše, nekajkrat letno vam zdravstveni delavci lahko izmerijo krvni pritisk, kostno maso in ko dnevi postanejo krajši, se lahko zavrtite na družabnem srečanju, ki ga organizira društvo. Tam boste našli pevke Ženske vokalne skupine Nasmeh ter Ženskega pevskega zbora Svoboda, tudi člani KUD Unikat, ki jih poznate po zelo priljubljenih predstavah za otroke, že zelo dolgo prispevajo k utripu dvorane. Konec tedna KUD Sevdah in Športno kulturno društvo Modrin obarvata vzdušje s folkloro bivših jugoslovanskih republik. Verjetno ste vsi tako ali drugače slišali za društvo »Redeči noski« - Klovni zdravniki. Tudi oni so pogosti uporabniki dvorane, kjer pripravljajo svoje predstave. V dvorani poteka tudi vadba Joge in meditacije. Na gmajni 1 in dvorana znotraj, foto: Golavšek V sosednjih prostorih imajo stalni sedež Društvo upokojencev Vižmar-je-Brod, Združenje borcev in udeležencev NOB KO Vižmarje-Brod ter Športno društvo Arne 69. Tretja dvorana se nahaja v Zadružnem domu v Guncljah na naslovu Kosijeva 1 v prvem nadstropju. Dvorana je bila letos poleti obnovljena v sklopu adaptacije prostorov za potrebe vrtca, tako da je sedaj precej bolj svetla in zračna. V tej dvorani že vrsto let Zdravstveni dom Ljubljana Šentvid organizira telesno vadbo za starejše. Tudi Društvo upokojencev Gunclje-Male Vižmarje organizira podobno vadbo za svoje člane. V dvorani gostuje Skupina »Samo za moške« in tudi društvo D.R.E.A.M., ki prireja plesne delavnice za zainteresirane. Kosijeva 1, Zadružni dom in dvorana znotraj, foto: Golavšek V sosednjih prostorih imajo sedež člani Društva upokojencev Gunclje-Male Vižmarje, društvo Dolomiti, Mladinski center Šentvid in zavod Izriis, ki izvaja svetovanje v okviru projekta »Družinski center Oaza«. Kot sem zapisal v uvodu, je dogajanje v dvoranah zelo pestro. Največji del vseh opisanih dejavnosti je brezplačen za udeležence, tako da se jim lahko pridružite tudi vi. Če vas katera dejavnost posebej zanima, vas vabimo, da pokličete na sedež četrtne skupnosti ali nam pošljete pismo in pomagali vam bomo navezati potrebne stike. Robert Golavšek Naša gasilska društva pgd stanežiče-dvor V letih 1913/1914 je v vaseh Stanežiče in Dvor med napredne ljudi prišla misel o ustanovitvi gasilskega društva, da bi s tem zavarovali svoje premoženje in si medsebojno pomagali pri požarih in drugih podobnih nesrečah. Želja se je uresničila 25. 4. 1914, ko se je vršil tudi ustanovni občni zbor. Prvo ročno brizgalno in gasilski voz so si kupili takoj po vojni leta 1920 in jo v tistem letu tudi že prvič koristili, ko so gasili požar na mežnariji. V naslednjem letu so zgradili orodišče za gasilsko orodje, v obdobju med obema vojnama pa pet vodnih rezervoarjev in leta 1937 kupili novo motorno brizgalno ILo. Po drugi svetovni vojni so leta 1946 zgradili prizidek, ki je bil namenjen osnovni gasilski dejavnosti in kulturnim prireditvam. Leta 1953 je društvo dobilo prvo vozilo, ki je bilo predelano iz vojaškega, nakar ga je leta 1970 zamenjal kombi IMV. Dve leti kasneje so kupili novo motorno brizgalno Rosenbauer, ki deluje še danes. Ves čas je bilo društvo izredno dejavno tudi na kulturno prosvetnem področju in je bilo nosilec proslav, srečanj in igranih del daleč na okoli. Gasilski dom je postal premajhen za vse aktivnejše delo društva in krajanov, zato so morali leta 1978 zgraditi nov in večji dom. Leta 1983 je bil zgrajen vodni rezervoar s 70 m3 vode, leto kasneje pa so IMV kombi zamenjali za gasilski avto znamke TAM. Nekaj časa je bilo pri društvu tudi terensko vozilo LADA, ki pa je bilo kmalu prodano. Ker so bile potrebe vse večje, smo leta 2002 kupili sodobno gasilsko vozilo z vodo GV-V1. S tem je nastala potreba po še eni garaži, ki smo jo zgradili istega leta. Kot dober gospodar je potrebno opremo tudi vzdrževati in tako smo generalno sanirali strešno kritino ter ostrešje, obnovili toplotno izolacijo, popravili žlebove, strelovode in ostalo pripadajočo opremo na domu in ob njem. Kmalu bo 100 letnica društva in dom bo deležen še kakšne prenove ali pa vsaj lepotnih popravil. V te dejavnosti je vloženo ogromno prostovoljnega dela članov, zato smo zelo razočarani, ko opazimo, da je dom in okolica vse prevečkrat tarča neznanih nočnih vandalov. Dve leti nazaj smo okrog doma namestili video nadzor, ki je na srečo pripomogel k malo večjemu redu. Preventivni dan, vir: Arhiv PGD Stanežiče Operativna enota PGD Stanežiče-Dvor je razvrščena v 1. kategorijo enot, kar pomeni, da ima petnjastčlansko operativno enoto usposobljenih gasilcev in je po pogodbi z MOL zadolžena za naloge gašenja in reševanja ob požarih in drugih nesrečah, izvajanje preventivnih nalog za varstvo pred požari na območju Stanežič in Dvora, kakor tudi za pomoč drugim društvom, v kolikor smo poklicani na pomoč. V PGD Stanežiče-Dvor nenehno stremimo k višanju nivoja usposobljenosti, tako s pridobivanjem sodobne opreme kot tudi z izobraževanjem. Naš vozni park sestavljata dve vozili in priklopnik za razsvetljavo in nudenje električne energije. Imamo tudi zaboj orodja za plitko zasute in zaboj za interventno prekrivanje streh. Po kadrovski strani imamo tri višje gasilske častnike, dva gasilska častnika, dva nižja gasilska častnika, 25 izprašanih gasilcev. 7 članov ima opravljen tečaj za uporabo dihalnih aparatov, 8 članov pa ima opravljen tečaj za strojnika. Imamo 9 bolničarjev, 5 tehničnih reševalcev, 7 operaterjev za UKV zveze, enega informatika in dva mentorja gasilske mladine. Operativa skrbi, da naši pionirji, mladinci in člani sodelujejo pri izobraževanju, nadgrajevanju znanja in sodelovanju pri raznih tekmovanjih, ki jih organizira gasilska zveza ali pa kakšno gasilsko društvo. Kot dru- štvo prve kategorije imamo manj intervencij, zato se z veseljem udeležimo sektorskih vaj ali taktičnega tekmovanja, ki je odraz zelo realnih okoliščin. Mesečno imamo tudi obnovitvene vaje za bolničarje, ki jih organiziramo med društvi Medno, Gunclje in Stanežiče-Dvor. V okviru požarne varnosti v mesecu oktobru poveljstvo društva za člane in ostale krajane pripravi ogled praktične vaje gašenja požara ali gorečega avtomobila in prikaz nudenja prve pomoči ponesrečencu. Ker skrbimo za podmladek, smo letos v sodelovanju s PGD Medno organizirali začetni tečaj za gasilca, ki ga je obiskovalo šest članov našega društva. Gasilsko tekmovanje-pionirji, vir: Arhiv PGD Stanežiče Zelo požrtvovalno so se operativci odzvali na poplave, ki so nas doletele v mesecu septembru 2010. Reševali in pomagali so pri sanaciji v Stanežičah ter na območju Viča. Sodelujejo pri različnih nalogah (npr. pregled hidrantov, pomoč pri podiranju visokih dreves, nadzorovanje kurišč ob praznovanjih in črpanje vode iz kleti). Pomagajo, kjer je to potrebno ne glede na čas in uro. Odpravljanje posledic poplav september 2010, vir: Arhiv PGD Stanežiče PGD Stanežiče-Dvor danes upravlja 11 članov upravnega odbora ob pomoči še 11 članov v stalnih komisijah. Nismo zelo številčni, smo pa zelo povezani in vedno pripravljeni na pomoč. Zadnjih nekaj let so se prebudile tudi članice, ki pridno sodelujejo na mnogih področjih. Izobražujejo se, udeležujejo se parad in tekmovanj. Pomagajo pri pripravi veselice udeležujejo se aktivnosti na nivoju sektorja od gasilskih delavnic do tehničnih vaj, udeležujejo se intervencij, učijo se gasilskih del, pomagajo pri pregledu hidrantov, organizirajo razna srečanja, vedno odzovejo pozivu in rade pomagajo v kuhinji. V upravnem odboru jih je kar 6 od 11 članov. Gasilsko tekmovanje-mladinci, vir: Arhiv PGD Stanežiče Naša gasilska društva / Športna stran V društvu imamo 18 veteranov, polovica jih je še zelo aktivnih. Dobivajo se enkrat mesečno in trenutno pomagajo pri obnovitvi zgodovine, saj zgodovinska komisija pripravlja kroniko našega PGD ob 100 letnici društva. Med letom so tudi zelo dejavni. Lansko leto so se ponudili, da bodo prevzeli pobudo za postavitev koša, ki danes stoji na ploščadi pred gasilskim domom, kjer si lahko mladina sprosti odvečno energijo. Poskrbeli so za izkop jame, betoniranje ter postavitev koša na našem plesišču pred domom. Kot predstavniki društva se vedno udeležijo Florjanove maše, pogrebov in obletnic gasilskih društev v naši okolici. Brez veteranov bi bilo težje speljati tudi veselico, saj imajo največ časa v dopoldanskem času, ko je potrebno obiskati donatorje, pokositi travo, počistiti okolico, postaviti mlaj ter pripraviti klopi. Gasilska veselica je dogodek, ki se ga vsi veselimo, a je hkrati zelo velik zalogaj za pripravo in organizacijo. Ob pomoči naše mladine, članov, članic, veteranov, donatorjev ter vaščanov nam jo uspe speljati. Z denarjem od veselice pa društvo pridobi del finančnih sredstev za svoje delovanje. Za pridne delavce na veselici in udeležence tekmovanj organiziramo izlet. Mlajši gasilci se po navadi najbolj razveselijo kopanja v Čatežu, malo starejši pa si izlet organiziramo tako, da si ogledamo gasilsko brigado oziroma društvo v nekem kraju, potem pa še znamenitosti in posebnosti po okolici. Tudi na najmlajše ne smemo pozabiti, čeprav so še premajhni za gasilska tekmovanja. Za njih organiziramo pustno rajanje in razne delavnice, za katere upamo, da bodo jeseni spet zaživele. Ob koncu leta v sodelovanju s PGD Medno, Četrtno skupnostjo Šentvid in donatorji pripravimo predbožično obdarovanje otrok. Veselih nadebudnežev iz Medna, Stanežič in Dvora je skoraj 70. Otroci so tega vedno zelo veseli in komaj čakajo naslednje leto, ko jih Božiček spet obišče pri nas. Naj ob tej priliki sporočimo prošnjo zgodovinske komisije pri PGD Sta-nežiče-Dvor, kjer zbiramo zgodovinske drobce o delovanju gasilcev in o obeh vaseh. Vse občane ČS Šentvid, še posebej pa vaščane Stanežič, Dvora in Medna, prosimo, da za knjigo »Oris zgodovine vasi Stanežiče in Dvor, gasilstva na našem prostoru in kroniko delovanja PGD Stane-žiče-Dvor« posodijo fotografije hiš, skupinske družinske slike, gasilske slike in slike gasilskih dramskih skupin za objavo v naši knjigi ob stoletnici PGD Stanežiče-Dvor, ki jo bomo praznovali v letu 2014. Originale bomo skenirali in vam jih takoj vrnili. Kontaktna oseba je predsednik komisije za zgodovino pri PGD Stanežiče-Dvor Albert Zore, 041 770 512, albert.zore-g@evj-kabel.net. Gasilsko tekmovanje-člani in članice B, vir: Arhiv PGD Stanežiče Na koncu bi se v imenu društva radi zahvalili vsem gasilkam, gasilcem ter vaščanom Stanežič in Dvora, ki ste nam na kakršen koli način pomagali in nas podprli tudi s finančnimi sredstvi. Iskrena hvala in naj vas pozdravimo še z našim gasilskim pozdravom: Na pomoč! Predsednica PGD Stanežiče Barbara Bratuša s pomočjo ostalih aktivnih članov PGD PREDSTAVITEV RUGBY KLUBA LJUBLJANA Rugby klub Ljubljana, ustanovljen 1962 kot prvi slovenski rugby klub, je ves čas svojega delovanja najuspešnejši slovenski klub. Pred letom 1991 je nastopal v prvi zvezni rugby ligi, po osamosvojitvi pa je osvojil kar 14 naslovov državnega prvaka (vse, razen enega). Danes ima klub preko 300 članov v veteranskih, članskih, mladinskih, kadetskih in otroških ekipah. Tekma državnega prvenstva, vir: Arhiv Rugby klub Ljubljana V začetku je RK Ljubljana domoval na stadionu ŽAK, po preureditvi stadiona za Balkanske atletske igre 1984, pa je kar nekaj časa gostoval po vsej Ljubljani. Svoje sedanje »domovanje« so si člani uredili v Sta-nežičah, ob Kolesarski poti. RUGBY V SVETU Uradna letnica nastanka tega športa je 1823, čeprav so podobne igre igrali že stari Rimljani, imenovali so jo harpastum, stari Kitajci in tudi po srednjeveški Evropi. Zgodba pravi, da se je vse začelo v mestu Rugby v osrednji Angliji. Ko so študentje igrali igro, predhodnico današnjega nogometa, je William Webb Ellis kljub drugačnim pravilom žogo prijel z rokami in stekel proti nasprotnikom. Ti so se, najprej za šalo, začeli metati za njim, tekmo pa so končali kar po svojih pravilih. Nova igra jim je bila tako všeč, da so kmalu sestavili uradna pravila in število športnih društev, ki je gojilo novo športno zvrst, se je hitro večalo. V nekaj več kot 100 letih, se je igra razširila po vsem svetu in je danes eden najpriljubljenejših športov. Od Britancev so jo hitro prevzeli Francozi, oboji pa so jo nesli v svoje kolonije. Značilno je bilo, da je rugby za razliko od drugih športov zahteval popoln amaterizem, ki se je obdržal do pred nekaj leti, ko je nov položaj športa v sodobni družbi zahteval profesionalizacijo tudi v rugbyju. Tekma DP, vir: Arhiv RKL Veteranska tekma, vir: Arhiv RKL Rugby je bil štirikrat tudi olimpijski šport, zadnjič v Parizu leta 1924. Danes je največje tekmovanje svetovni pokal vsaka štiri leta, ki je za olimpijskimi igrami in svetovnim nogometnim prvenstvom po gledanosti tretji športni dogodek. V Evropi je najpomembnejše tekmovanje Pokal 6 narodov, kjer se merijo britanske ekipe (Anglija, Škotska, Wales in Irska) ter Francija in Italija. Najboljši klubi nastopajo v pokalu Heineken, organiziranem po vzoru nogometne lige prvakov. Med najboljše reprezentance na svetu sodijo Nova Zelandija (s svojimi znamenitimi »All Blacks«), Avstralija, Južna Afrika, Argentina, iz Evrope pa udeleženci Pokala 6 narodov ter Romunija in Gruzija. Prav zdaj Športna stran na Novi Zelandiji poteka svetovno prvenstvo. Nekaj najzanimivejših tekem prenaša tudi ena izmed slovenskih športnih televizij. NAČRTI V PRIHODNOSTI Usoda RK Ljubljana je tesno povezana z usodo slovenskega rugbyja, saj je ves čas delovanja vodilni klub v Sloveniji. Iz njihovih vrst prihaja večina državnih reprezentantov, ki zastopajo Slovenijo na tekmovanjih v članski in mlajših kategorijah. Veteranska tekma, vir: Arhiv RKL Veteranska tekma, vir: Arhiv RKL Z izgradnjo športnega centra v Stanežičah so vzpostavljeni pogoji za organizirano delo z mlajšimi kategorijami, ki že daje prve sadove, saj so slovenska mladinske reprezentance, sestavljene v glavnem iz članov RK Ljubljana, uspešne tudi na mednarodnem področju. RK Ljubljana je in želi ostati najboljši klub v regiji in se v vsakem tekmovanju, kjer nastopa, vedno potegovati za prvo mesto. RK Ljubljana je in želi ostati društvo, kjer se vsi člani in simpatizerji dobro počutijo, kjer dober rezultat za vsako ceno ni vedno na prvem mestu, saj s pravilnim pristopom, strokovnim delom in dobrimi medsebojnimi odnosi dobri rezultati vedno pridejo, pa četudi malo kasneje. Zato vabimo vse, da si ogledajo kakšno tekmo, da se po njej družijo z igralci in drugimi člani kluba in se nam morda celo pridružijo med člani kluba. Miha Mahkota ŠPORTNO DRUŠTVO ŠENTVID - LJUBLJANA Bokalova ulica 14 Športno društvo Šentvid Ljubljana je verjetno eno največjih in najaktivnejših društev v naši četrtni skupnosti. Tudi z novim šolskim letom so pripravili nekaj novosti, seznanili pa vas bomo tudi z aktivnostmi, ki se v ŠD Šentvid že vrsto let uspešno odvijajo. SRC SD Šentvid, vir: Arhiv SD Šentvid Gonilna sila društva je prav gotovo podpredsednica društva ga. Jožica Markovič. Ga. Markovič nas je v razgovoru povabila, da se jim v čim večji meri pridružimo pri izvajanju aktivnostih društva in obenem poskrbimo za boljšo kondicijsko pripravo svojega telesa: »V našem društvu imamo že vrsto let delujoče rekreativne dejavnosti za mlade in starejše: tenis (možnost igranja tudi pozimi pod že postavljenim šotorom), košarka, mali nogomet in odbojka. Poleg tega organiziramo še naslednji aktivnosti: SPLOŠNA REKREATIVNA VADBA za ženske (vadba se prične v ponedeljek, 3. oktobra 2011 ob 19.30 in bo v nadaljevanju potekala ob ponedeljkih od 19.30 do 20.30 in ob sredah od 19.40 do 20.30 v mali telovadnici OŠ Šentvid, Prušnikova 98) in letošnjo novost REKREATIVNA TELOVADBA za ženske in moške nad 65 let - mešana skupina (telovadba se bo pričela po prijavi najmanj 10 oseb - predvidoma oktobra 2011 in bo v nadaljevanju potekala ob sredah od 18.45 do 19.40 in ob petkih od 19.00 do 20.05 v mali telovadnici OŠ Šentvid, Prušnikova 98). Prijave za obe aktivnosti sprejemamo na e-mail: jozica.markovic@sd-sentvid.si ali info@sd-sentvid.si. Posebno skrb v našem društvu poskušamo že vsa leta delovanja posvetiti našim otrokom, zato vse otroke VABIMO K VPISU V ŠOLO KOŠARKE, kamor lahko pridejo tako deklice kot dečki, ki se nam lahko pridružijo na treningih in v okviru naše košarkarske šole naredijo prve košarkarske korake. Ob samem treniranju košarkarskih veščin, je pri nas v ospredju druženje in spoznavanje vrstnikov iz drugih šol, mest in držav. Program vadbe je namenjen tako začetnikom kot tistim, ki že poznajo osnove te dinamične kolektivne igre. Otroštvo je namreč obdobje življenja, v katerem se na najboljši način povezujejo družabni, vzgojni in športni cilji. Skozi atraktivno igro kot je košarka, skušamo otrokom približati šport kot način življenja. Z žogo bo vaš otrok zapolnil prosti čas, se ob tem učil in užival, kar pove tudi moto naše šole »IGRAJ KOŠARKO TUDI TI«. Pomagati želimo pri vzgoji otroka v zrelo, odgovorno osebnost, ki bo pripravljena na vse izzive, ki jih prinaša življenje. Skupine, kamor se lahko otroci vpišejo v našo košarkarsko šolo, so: - »Pionir U14« fantje rojeni leta 1997 in 1998 - »Pionir U12« dekleta in fantje rojene-i leta 1999 in 2000 - »Ciciban U10« dekleta in fantje rojene-i leta 2001 in mlajše-i Za vse dodatne informacije glede košarkarske šole se lahko obrnete na vodjo šole Markota Markoviča (GSM 040-172-560) ali po elektronskem naslovu: ksola@sd-sentvid.si. Košarkarska šola na pripravah v Savudriji, vir: Arhiv ŠD Šentvid Torej, z veseljem vas vabimo, da se nam priključite pri različnih vadbah in vaše telo vam bo prav gotovo kmalu hvaležno«, je zaključila najin razgovor ga. Markovič. V samem športnem parku se poleg zgornjih aktivnosti po novem dogaja še veliko več, kar sicer ni v direktni domeni društva, ampak vseeno je vredno ogleda, saj boste kakšno od dodatnih aktivnosti v parku morda tudi sami poizkusili - kaj je to, pa si pridite ogledat kar sami. Sicer pa lahko več o samem delu in ostalih aktivnostih v ŠD Šentvid izveste na spletni strani: www.sd-sentvid.si ali naslednjih telefonskih številkah: 01 518 50 57, 031 745 795 (samo tenis) in 040 209 340. Igor Povše Stran za najmlajše jurcek tece v solo Jurček teče, teče v šolo, zjutraj pozno vstal je, JOJ! Ko pa pride do križišča, rdeča luč zasveti: STOJ! Jezno Jurček vanjo gleda: »Nimam časa stati tu!« Pomežikne luč rumena in takole reče mu: »Malo še potrpi, glej: Luč zelena, BRŽ NAPREJ! UGANKE Ima rdeče, rumeno in zeleno oko. Če te z rdečim pogleda, Takoj ustaviš se, seveda. Ko zeleno se prikazuje, Pot pod noge, ti ukazuje. (ROFAMES) Na pločniku, na cesti nevarnost preži, najbolj na pešca, ki preveč se mu mudi. Le po belih črtah čez cesto se podaj, kadar v šolo greš in iz nje hitiš nazaj! (ARBEZ) Če kdaj ponoči greš na pot, ta reč naj spremlja te povsod! Ko te vozilo osvetli, ta predmet v noč se zaiskri. (ANJOBDO AKČUL) Lahko je trikoten, okrogel, oglat, modro-bel, črn, rumen, rdeč, ploščat. Da res boš na cesti zaščiten in varen, ravnaj se po njem in ne bodi nemaren! (INTEMORP KANZ) Marjeta Bilban natecaj za vesel december Mladi ustvarjalec, vabimote, da ssvojimi likovnim delom sodeluješ na likovnem natečaju, katerega tema je: Veseli december. V decembru nas obiščejo trije dobri možje, hiše so obdane z lučkami in sneg pobeli zeleni breg. Vse je tako pravljično, skrivnostno in polno pričakovanj. Nariši te trenutke pričakovanja in jih deli z nami. Prve tri najboljše slike bodo nagrajene,zato ne pozabi: na hrjtnistraninaj bo ime in priimak, starostin tvoj naslov Svoje umetnine pošljite na naslov: Uredništvo časopisa Šentvid nad Ljrblrano,Prušnikova106,1210 LJ. Šentvid (pripis za likovni natečaj Veseli december). Dovoljene so vse likovne tehnike na papirju. Velikost formata naj ne presega velikosti risalnega lista. Pretekli dtqtdki oratorij v župniji šentvid nad ljubljano V tednu od 27. junija do 1. julija je v župniji Šentvid nad Ljubljano potekal oratorij z naslovom V Tvojo smer. Udeležilo se ga je skoraj 70 otrok, vodilo pa ga je 25 animatorjev s pomočjo duhovnega pomočnika Martina Zlobka in diakona Jureta Koželja. V dopoldanskem času nas je skozi ves teden spremljala zgodba o Jonu, izdelovali smo različne izdelke, v popoldanskem času pa smo imeli različne športne igre. V torek smo se odpravili na izlet na slovensko obalo, kjer smo se po vročem sprehodu dobro ohladili v morju. Teden smo zaključili s sveto mašo in se razšli z željo, da se kmalu spet vidimo na naslednjem oratoriju. Udeleženci oratorija, vir: Tonja Robida TO SO GADI Tonja Robida Za gledališko zasedbo ŠODR teater je uspešna sezona, v kateri so pripravili predstavo To so gadi. Po premieri 5. marca so igro ponovili še šestkrat v Ljudskem domu Šentvid, šestkrat v Šentjakobskem gledališču, igra na prostem na dvorišču Škofjeloškega gradu pa je zaradi slabega vremena žal odpadla. Igralcem čestitamo. Izsek iz gledališke igre To so gadi, vir: SODR Teater spoznaj rugby iN se pRiDRuži! Na rugby igrišču Oval v Guncljah je tamkajšnji Rugby klub Ljubljana v sodelovanju s četrtno skupnostjo Šentvid organiziral t.i. tryout (preizkus sposobnosti) v ragbiju z naslovom dogodka Spoznaj rugby in se pridruži! S tem dogodkom smo želeli povečati število igralcev mladinskih kategorij in posledično privabiti mladino k športu ter zdravemu načinu življenja na območju četrtne skupnosti Ljubljana Šentvid. Preizkus je bil sestavljen iz šestih področjih, ki so pokrivala različne elemente ragbija, na primer: pravilna podaja žoge, strel na branke (gol), porivanje Scrum naprave, obaranje nasprotnika, udeleženci pa so z različnimi preizkusi (šprint, skok v daljino, vzdržljivost, vzgibi) preverjali tudi svoje fizične in atletske sposobnosti. Preizkusa se je udeležilo 18 novincev, ki so prejeli majico Rugby kluba Ljubljana in nam potrdili, da se bodo pridružili treningom. M Scrum, vir: Arhiv rugby klub Ljubljana Preizkus novincev, vir: Ivan Sček Vsi tisti, ki bi se še radi začeli ukvarjati z rugbyjem, ste vabljeni, da se oglasite na rugby igrišču v Guncljah v torek ali četrtek ob 19 uri in povprašate trenerja, kako se priključiti ekipi. Lahko pa pošljete tudi e-poštno sporočilo na naslov: info@rugby-klub-ljubljana.si. Lep športni pozdrav. Rugby klub Ljubljana, Ivan Šček RAZiGRANi NAJMLAJŠI V sredo, 28. septembra dopoldan, je bilo živahno na rugby igrišču. Kot vsako leto, so se tudi tokrat najmlajši učenci OŠ Franc Rozman Stane na športnem dnevu zbrali na rugby igrišču Oval v Stanežičah. Učitelji so jim pripravili nekaj aktivnosti in tekmovalnih dejavnosti, svoje pa je prispeval tudi Rugby klub Ljubljana. Trener mlade ekipe je zagnanim učencem pokazal nekaj osnovnih vaj in prvin in jih uvedel v skrivnosti te športne panoge. Vsi so se zelo zabavali v jesenskem soncu, ki je že zjutraj predrlo nočno meglo. ..m v A?? i ¡ 1 Športni dan OŠ FRS; vir: Miha Mahkota Rugby klub Ljubljana in OŠ Franc Rozman Stane že nekaj let zgledno sodelujeta na igrišču ter tudi pri dejavnostih v šoli. Spomladi se že veselijo novega srečanja. Miha Mahkota SLOVENSKI SLALOMISTI ZNOVA BLESTELI V TACNU Kot vsako leto doslej, so se tudi tokrat ob savskih brzicah od 24. - 26. junija zbrali glasni kajakaški navdušenci, ki so z vsem srcem podpirali svoje favorite na tekmi svetovnega pokala v kajaku in kanuju. Slovenski ljubitelji slaloma na divjih vodah prizorišča v Tacnu niso zapuščali sklonjenih glav. Na prvi tekmi svetovnega pokala v sezoni 2011 so slovenski reprezentanti namreč osvojili komplet kolajn. Peter Kauzer in Jure Me-glič sta v elitni konkurenci kajakašev osvojila zlato in srebro, dan kasneje pa se je bronaste kolajne veselila še kajakašica Urša Kragelj. Ob tem sta četrto mesto osvojila kajakašica Eva Terčelj in kanuist Anže Berčič, v finalu pa je veslal tudi Benjamin Savšek. Nekoliko manj uspeha so imeli slovenski predstavniki v dvojcu, saj nobenemu ni uspel preboj v finale, sta bila pa zelo blizu Luka Božič in Sašo Taljat, ki sta z 11. mestom ponovila lanskoletno uvrstitev s svetovnega prvenstva v Tacnu. Nina Jelenc Zmagovalna trojka s Kauzerjem in Megličem, foto: Nina Jelenc Zmagovalna trojka z Urško Kragelj, foto: Nina Jelenc Napcvednik - Kaj dcgaja PRIREDITVE V LJUDSKEM DOMU Gledališke predstave: TO SO GADI v izvedbi KUD Šentvid nad Ljubljano - ŠODR Teater 5. in 26. oktobra, ter 12. novembra 2011 ob 20. uri. vsi MoJi MoŠKI v izvedbi Ane Marije Mitic v soboto, 19. novembra 2011, ob 20. uri. Koncerti pevskih zborov: revija šentviških pevskih zborov v organizaciji KUD Šentvid nad Ljubljano - ŽePZ Rozke Usenik v soboto, 22. oktobra 2011, ob 19:30 uri. božični koncert v organizaciji KUD Šentvid nad Ljubljano - ŽePZ Rozke Usenik v soboto, 10. decembra, 2011 ob 19. uri. Predstave za otroke: OD KOD SI, KRUHEK? v izvedbi Gledališča Unikat v sredo, 30. novembra, 2011 ob 18. uri. JAKA IN SRAKA v izvedbi Gledališča Unikat v sredo, 28. decembra 2011, ob 18. uri. MIKLAVŽEVANJE v organizaciji Društva Blaž Potočnikova čitalnica v ponedeljek, 5. decembra 2011, ob 17. uri PREDAVANJA > r NEMoC NAsiLJA; Zavod Izris - predavatelj Matic Munc, psiholog, dvorana Na gmajni 1, v četrtek, 13. oktobra, ob 18. uri. družina, KAJ JE to?; Zavod Izris: Predavatelj Marko Juhant, spec. pedagog, dvorana Na Gmajni 1, v četrtek, 17. novembra, 2011 ob 18. uri. PREDSTAVE ZA OTROKE (Na gmajni 1) OD KOD SI, KRUHEK? v izvedbi gledališča Unikat v petek, 14. oktobra 2011, ob 18. uri pravljična ura babice pra, ki sploh NE pričakuje tigra... v izvedbi gledališča Unikat v petek, 11. novembra, 2011 ob 18. uri. JAKA IN SRAKA (in prihod Dedka mraza) v izvedbi gledališča Unikat v petek, 30. decembra 2011, ob 16.30 in 18. uri. KONCERTI KLASIČNE GLASBE Učenci in delavci Glasbene šole Zavoda sv. Stanislava vas vabijo na: KONCERT IZ CIKLUSA KOMORNIH KONCERTOV: FINSKI KOMORNI ANSAMBEL v torek, 18. 10. 2011, ob 19.30 uri (dvorana Matije Tomca) slavnostni koncert gš ob godu sv. stanislava v četrtek, 10. 11. 2011, ob 19.00 uri (dvorana Matije Tomca) KONCERT IZ CIKLUSA KOMORNIH KONCERTOV: VioLINsKI RECITAL GoRJAN KoSuTA v četrtek, 17. 11.2011, ob 19.00 uri (dvorana Matije Tomca) ADVENTNI KONCERT v torek, 13.12.2011, ob 19.00 uri (cerkev sv. Stanislava) RUGBY W- 19.11.2011 12.11.2011 15.10.2011 Rugby klub Ljubljana vabi na ogled tekem: RK Ljubljana:KARC (HUN) Regionalna liga Slovenija:Andora Državna reprezentanca v skupini 2B RK Ljubljana:RAK Olimpija Državno prvenstvo ZA NAŠE ZDRAVJE LEKARNA BROD in osnovna šola VIŽMARJE-BRoD DROBNI NASVETI ZA ZIMSKE DNI in ŽABJA ŠoLA KAŠLJA - Brezplačno predavanje za starejše in poučno-zabavna delavnica za naše otroke, ki bo 26. oktobra 2011 z začetkom ob 18. uri v avli OŠ Vižmarje-Brod. Ob 19. uri bo tudi degustacija naravnih sokov in žitno-sadne kave. Udeležbo potrdite v Lekarni Brod ali po telefonu 01/512 0357. Več o dogodkih na www.cs-sentvid.si