Štev. 212. (Posamezna itefia > itojer.) t liirMt a. w*wMm m/ Letnik Xiii. Izhaja dan, se ne tudi ob nedetfali I ob 5 zjotni. UredntStvo: Ulica Sv. FnaCUka AsUkcga |L 30, deplsi naj k poilljajo uredalihm UsU. •prejemajo in rokopdai IrJaJateii ta odgovorni urcdnJk Štefan H«ti — Tisk tiskarne .Edino*!* otr ejenlm poroihrom v Trste, uUca Sv. F: Telefon uredništva tal upnve Mor. 11*6/ Naročnina anala: Za celo leto Za pol leta............... ga tri mesece....... . • • • • • |< nedeljsko liiijs m celo Wii • • • • • ca pel lds............ . • . asd*. — Val ptsaa sa M K 91-38 . 1H0 I rm i .Edinosti" se prodajalo po S vinatjev, Kevttke po 10 ItoafrT Oflaal se raStmaJo na milimetre v Brokostl ene kolon* Cene: Oglasi tiguvtcv In obrtnikov.....mm po 10 vlat Osmrtnice, tahvale, poslanke, oglasi denarnih zavodov .....'...*. T «-»•» . mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst ,.......K vsake nsdaljna vrsta............. Mafl oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inserstni oddslek .Edinosti". Naročnin« In reklamacije se poiiljajo upravi Usta. PlaCuJe se Uključno la upravi .Edinosti- — Plač« tn toll se v Trstu. Uprava In inseratal oddelek se a. sol — v ulld §v. Frančift/ račun «L '41.851 DanainJI polltltal položni (Od našega posebnega poročevalca.) Dunaj, 31. julija. Včeraj sem poročal o dogodkih, ki se vrše med vplivnimi dostojanstveniki^ lfl zastopniki parlamentarnih in pohtišiuh strank, in sicer v ta namen, da bi čun prej nastopila stalna vlada, izvenparla-mentarna ali pa pol parlamentarna, pod vodstvom sedanjega ministrskega predsednika dr. Seidlerja. Današnji jutranji listi potrjujejo to vest v polnem obsegu in dostavljajo, da Je namen dogovorov pred vsem zagotovitev delovne večine v parlamentu. V ta namen bi seveda najrajši imeli napol parlamentarno vlado, ki bi taka večino držala lepo vkup, posebno tedaj, ko bo vlada zahtevala od parlamenta velikanskih finančnih operacij in novih davčnih zakonov. V tem oziru iznenadi vlada takoj na početku jesenskega zasedanja poslansko zbornico z ogromnimi načrti in predlogami. Ali ker se ta gospodarska in finančna vprašanja ne dajo več odkladati in je zmagajo v merodajnih krogih prepričanje, da se take velike in trajne obremenitve ne dajo drugače izvesti, kot v sporazumlje-nju z narodi, ki bodo morali plačevati. — zato ta mrzlična delavnost za neko stal-nejšo vlado, kateri naj se umaknejo sedanji uradniki voditelji. To'a brezmejna je naivnost teh dunajskih mešetarjev. V današnjih listih sanjarijo že o delovni večin?, ki bi jo tvorili. — Nemci (naciio Talci, krščanski sociiaici in socijalni demoKratje), Poljaki in Jugoslovani. Danes je bi! dr. Seidler dolgo časa v parlamentu, kjer je konieriral z nemškimi nacijomdci in krščanskimi sociiaici. pa tudi s Češkim soc. demokrat, m dr. Mineralom. Popoldne ob 3 je pričakoval predsednika Češkega Svaza Stanjeka. — Ta mu pač ne more nič razveseljivega poročati, kakor stoje danes stvari v češkem taboru. — Ali rnešeiarji pričakujejo, da se Cehi razcepijo. Prazne marnje! To se ne zgodi, ker se zgoditi ne sme. Kako pa morejo računati na— Jugoslovane. te nepojmljivo! Dr, Seidler še ni konferlral z Jugoslovanskim klubom, torej nihče ne more vedeti, kako se ti odločijo. — V > Edinosti« je bilo že dovoljno označeno naše jugoslovansko stališče, ki je in osta ic: ne vstopimo v nobeno vlado, ki načeioma ne prizna našita temeljnih zahtev v smislu državnopravne izjave 30. maj.lika t. 1, O načinu, o kakšnem redu in času izvršitve se da govoriti. V tem j>ogledu bi sporazum z Jugoslovanwie bil težek. — Ker torej v tem pogleau Jugoslovanski klub še ni dal nikake izjave, je vsaka kombinacija ž njim brez resne podlage. » c i? Poljsko stališče. Iz sobotnega poročila v »Edinosti« se je že .n. v:*o posneti, da kuha Kolo Polskie v Krakovem nekaj docela — presenetljivega. V nedeljski »Edinosti« pa se je poročalo, da bo afera zalega generala PiisuJ^kega vplivala na naš notranji poli- | lični in parlamentarni položaj. Dostavljeno je bilo. da je nemška vojaška uprava na Poljskem napravila z rečeno aieio slab j uslugo naši državi. Vse to se je uresničilo. Kolo Polskie je včeraj sklenilo, da stopi v najtrožjo opozicijo, dokler se ne odpravi vojaška uprava v Galiciji in ne uvede zopet civilna politična uprava. V resnici pa je odpor Poljakov globlji in sihiejši, kot kaže omenjeni sklep. V celi Poljski danes — vre, kar hočejo Nemci zadušiti. \retirali so generala PiUudskega in šc druge visoke častnike, razorožili cele oddelke legijonarjev in jih — internirali, ker niso hoteli priseči. Vsem častnikom, ki niso prisegli, so s 1. avgustom ustav ili plače. Povelj ništvo poljskih legij je demisijoniraio! — V mestnem svetu varšavskem so hoteli izpregovoriti o aretaciji Pifsudskega, pa je to nemški guverner prepovedal. Mestni svetovalci so zapustili dvorano s klici: »Živela Poljska!« — Vse to so le posamični prizorčki iz vsega najnovejšega vrenja y Poljski, ki kažejo, da je — celotno poljsko vprašanj* stopilo v docela nov, nevaren položni Pod mogočnimi vtisi tega novega položaja je zborovalo včeraj Kolo Polskie v Krakovem — in sklep je bil: opozicija! — Opozicija proti sedanji vladi, proti sedanjemu sistemu, opozicija v glasen protest in memento vladajočim krogom v tej monarhiji, — opozicija, ki se je pričela pod vtisi silnega ogorčenja in ni mogoče presoditi njenih konečnih stremljenj in ciljev! Pod vtisi takih pojavov se dogovarja danes ministrski predsednik dr. Seidler v parlamentu z vo-itelji raznih st/ank. Da položaj zanj ni lahek, je umevno. Soparno, dušljivo ozračje vlada danes v teh sferah naše politične zmešnjave! Danes že govorč tukaj, da je dr. Seidler prešibek mož za take težke čase in za tako velike naloge. In zopet odmevajo po parlamentu imena raznih bivših državnikov in docela novih mož, ki naj bi imeli več sreče in več sposobnosti kot dr. SefcMer. »Senzacionalna novost«. Hip pred zaključkom mi je došla vest, da so današnji razgovori v parlamentu prinesli tole — novost: Ministrski predsednik dr. Seidler ima zagotovljeno večino, po priliki tako, kakor je povedano zgoraj, pa tudi na del Cehov računa. Ko se uvede v Galiciji civilna uprava, računa na zmeren del Poljakov. ' * * Program nove vlade bi bil pred vsem: reforma ustave; češko vprašanje bi bilo eno prvih v okvirju ustavnih reform. — S posebnim cesarskim patentom bi se sklical tudi češki dežel ii zbor. V novi vladi bi biii: 7 Nemcev, med temi Dobernig in Paclier), 6 nenemcev (5 Slovanov in 1 Romun) in 4 uradniki, namreč: Seidler, Toggenborg, Hoier in Czapp. — torej ne 7 ampak — 11 Nemcev proti G ostalim. Pri krščanskih socija'cih je križ, ker tu igrajo precejšnjo ulogo osebnosti. Preveč kandidatov in premalo ministrskih mest! Ta novica je povsem — resna in bo jutri v listih. In dr. Seidler misli, da pojdejo Cehi in Jugoslovani za njim m podlagi? Cemu se vara samega sebe! Pripomba uredništva: Vse to so pač le pobožne žeije tistih krogov, ki mislijo, da se bodo avstrijski narodi zadovoljevali tudi še nadalje z drobtinicami, ki bi naj jim padale tupatam z vtodne mi-ze, v.x katero naj bi slej ko prej gospodarili Nemci. Torej le pobožne želje, ne pa resna dejstva! Milijonar, ki je izginil. Roman. Francoski spisal E\gen Cbavstia- — Ne, povem vam vnovič, da ste pil že dovolj; b!lo bi bolje, da se vležete, — je svetoval Colard. — Vina ! je ponavljal Brichet z nestrpnim poudarkom. — Bodite vendar pameten... — Vina, tristo strel, vina ! — je zavpil jezno pij ni odvetnik ponovno. Tedaj je nastal strahovit žvenket razbija-joćih se steklenic. Žvenket je povzročal brichet, ki je prazne stekle niče drugo za drugo metal po sobi in kri al z vztrajnostjo do besnosti opi: ga človeka: — Vina, vina! — Ha, ha! To postaja vedno hujše! — si je rrislil kapitan, poslušajoč hrup in k ik. Zvezna mmM poročila. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 1. (Kor.) Urafoo se razglaša: 1. avgusta 1917. Vzhodno bojišče, — Severno Jollne Casimi so se srditi napadi sovražnika zopet razbili. Segedinski pešoolk t. 82 se bojuje tu s priznano silo. V ozemlju troiieželn^gs kcia so naše čete nenadoma napadle po Rusih zasedene višine; sovražnik je b'I vržen. V južni'Bukovini orodiramo proti Ki^poluiiga. Jugozapadno in severozapaftio Ceroovic ie bil novi, s protisu®?- i podpirani odpor sovražnika po srditih bojih strt. Tudi v izli-v nem kotu Zbruča so zavezniki močno napredovali. italijansko in h a ! k a >i s k o bojišče. — Neizpreinetjeno. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BE^OLIN, 1. (Kot.) Veliki glavni stan, I. avgusta .1917. Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: Velika b!t' stavljene, so napadli Angleži in v n}!ho-vem spremstvu Francozi včeraj na 25 km široki fror.ii med Noordschodtom in War-uetonom. Vi ho v cilj je bil velik; šlo |e za — Bodite tiho! Molčite vendar! — je mrmral prestrašeni Colard proseče. Brichet, kateremu je jeza še podvojila pijanost, in mu še bolj nagnala kri v glavo, pa nikakor ni hotel razumeti teh pametnih opominov. • — Vina prinesi, ali si pa grem sam ponj tja doli! — je kričal kot blazen. — Kaj vam vse prihaja na misel! Ali sc upate tak-le pokazati ljudem.... Pav-iini! S temi besedami je pač hotel Colard zadržati svojega gospodarja, dočkn pa je ravno to ugovarjanje še bolj razburilo besnika, kajti nenadoma se je začul strahovit udarec in dotlej temni salon je bil hipoma razsvetljen. Brichet je namreč z nogo bacnil v vrata. da so se odprla na stežaj, in planil v salon, da bi si sam šel poiskat vina v klet. Hanibal ie imel ravno še toliko časa, da se je skril za zagrinjalo pri oknu. Toda Brichet je komaj dospel do srede salona, ko je hipoma obstal, se hitro po- uničujoč udarec proti pod vodnikov, ki iz-podkopnjejo iz flandrske obali angleško gospodstvo na morju. Ogromni napačni valovi tesno sklenjenih divizij so sledUi drug za drugim. V boj so posegli številni oklopni avtomobil in konjeniške skupine. Z ogromno silovitostjo je prodrl sovražnik po 14 dnevnem topovskem boju. ki se Je zgodaj zjutraj 31. julija razvil v bobnajofi ogenj, v naš obrambni pas. Sel je v nekaterih odsekih preko naših v li-jastib postojankah ležečih črt in pridobil začasno na posamičnih točkah znatno na prostoru. V divjih protinapadih s© se vrgle naše rezerve sovražniku nasproti in so sa tekom dneva po sr litih bojih iz bližine potisnile zopet iz našega bojnega pasu e!i pa v najspredneiše lijasto polje. Severno in severovzhodno Yperna leži od nasprotnika obdrža lo lijasto polje globlje. Tu Ditschoota ni bilo megoče trajno držati Zvečer na široki fronti ponovljeni napadi niso dovedli do nikake iz-premembe sovražniku na korist. Izjalovili so se pred našo novo razvrščeno bojno črto. Naše čete naznanijo velike krvave -«be nobenih žrtev strašečih se nasprotnikov. Sijajna hrabrost in napadalna sila naše pehote in pijonirlev, neustrašno vztrajai.je in izborno delovanje artiljerije, strojnic in minovk, drzi ost letalcev in najzvestelše Iz poln jevanje dolžnosti poročevalskih čet in drugih pomožnih orožij, še posebno pa zavestno mirno vodstvo so bili trdno jamstvo za ugodno zaključitev bojnega dne. Polni ponosa na lastne čine in veliki uspeh, ki so ga deležne vse države in plemena Nemčije, pričakujejo voditelji in čete nad?!inih bo-iev. — Armada nemškega cesarjeviča: Na Cheminu des Dames so Ft?ncozi zopet Izčrpavali svoje si!e v štirikratnem brezuspešnem navalu na naše trdne po-s južno Fiiaina. Calie vzhodno je prizna ia westia|ska 13. pehotna divizija prizr -ejala sovražniku zopet oi>čuten poraz. V krepkem sunku so polki po kratke!« uničevalnem topovskem ognju iztrgali Francozom jarke na planoti južno La Bo-vella. Nad 1500 Francozov je bilo ujetih Šele zvečer so b«li izvršeni sovražni pro-tinapadi, ki so bili odbiti v doseženih črtah. Na vzhodnem bregM Moze so hrabri bade.iski bataljoni zopet zavzeli pred kratkim izgubljeno postojanko na obeh straneh ceste Malancourt—Esnes. Francozi so bili tamkaj vrženi v širini dveh kilometrov in globočlni 700 m. Nad! 500 mež je bilo ujetih. Vzhodno bojišče. — Fronta prin-;a Leopolda Bav.-(Bohmova armada): Naše severno Dnjestra proti jugovzhodu prodirajoče čete so potisnile sovražnika, ki se ie za potokom PiiHjem postavil v bran, v rečni kot pri Chotinu. Med Dnje--trotn in Prutom so napadne čete prebAe ruske postojanke ob progi Horod-^nka — Černovice. dočini ie njihovo južno krilo pri Ivankovcih o. bilo močne razbremenilne L. pade. — Fronta nadvojvode Jožo-ia: Ob severovzhr .'riiii predgorjih in v sredtijem delu Gozdnatih Karpatov so prispele nemške in avsiro-ogrske divizije po bojih v žilavo branjeno celino. Na Mgr. Casinului so gorske čete odbile več napadov sovražnika. Prvi generalni 'kvartirmojsters dL Ludendorff. . - — SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 31. julija. — Na vsej fronti zmerne topovske akcije. V travignolski dolini je ena naših patrulj zadela na trikrat močnejši sovražni oddelek in ga pognala v beg, pri čemer je ubila par ljudi, med njhni poveljujočega oficirja. Danes zjutraj je bilo v zračnem boju sestreljeno eno sovražno letalo, ki je padlo na tla pri Podgori. — Albanija: V noči na 30. t m. so naši izvidniki prekoračili Vojušo, odbili sovražne patrulje tn jun prizadejali izgub in uplenili več orožja in vojnega materijala. Položai na gališkj in italijanski fronti DUNAJ, 1. (Kor.) Črte zaveznikov gre»_o od Mlelnice preko Zastave in Oze-hlibov k višinam vzhodno Mihove, potem ———» grabil z rokama za glavo, se zavrtel in se zgrudil na tla, zakričavši še enkrat: — Vina! Za njim je pritekel Colard, ki se je pre-vrgel preko na tleh kot mrtvega ležečega trupla. Z močjo, ki mu jo }e dajal edino le obup, je starec vzdignil truplo. — Mrtev, ali je mrtev? — je jecljal prestrašeno, noseč svojega gospodarja iz salona v spalnico. Ko ga je položil končno na posteljo, je z veliko skrbjo opazoval nepremično ležečega Brichteta, čigar lice je skraj popolnoma posinjelo. — Kaj naj storim sedaj? Kako bi ga rešil? — je jecljal zvesti sluga, napol blazen vsled bojazni. Hipoma pa se je domislil nečesa. — O, — je zaklicaJ, — doktor Gardie jc obljubil, da ostane čez noč pri gospe Brichetovi____ponj stopim. •Colard je hitro dišd. Ko je ostal sam, se je Hanibal prib! !al postelji in si ogledal bolnikovo T je. preko 1300 m visokega presečnega grebena v dolino Sučave, kjer se bojujejo avstro-ogrske čete jugozapadno Frasina za vhod v radavško kotlino. Potem gre fronta preko 1400 m visokega gorovja v dolino Moldave zapadno Kimpolunga, da se nato okoli 20 km južno Dornevatre strne s staro rusko karpatsko postojanko. Armade zaveznikov proiiirajo torej koncentrično proti Cernovicam, radavški kotlini in mestu Seretu. Na planoti med Dnjestrom in Prutom skuša nasprotnik ojačiti svoj odpor z zastavljanjem oja-čenj. Toda zvezne čete razbijajo postojanko za postojanko trdovratno braneče-ga se sovražnika. V gorovju se Rusi, kjer Ie mogoče, poslužujejo vseh ugodnosti obrambe. Kljub temu jim iztrgavamo višino za viŠfho. — Na italijanski fronti je zvečer topovski ogenj presegal običajno mero. Vzhodno Arabbe so hrabri strelci napadli neko sovražno stražo in ubili 6 mož. Pri Prezzu v Judikarijah so ujele naše čete 2 oficirja in 39 mož. . " DOGODKI NA MORJU. ^^ LONDON, 31. (Kor.) Admiraliteta poroča: Angleška vojna ladja »Ariadne« je bila torpedirana in se >e potopila. Vsi oficirji in mornarji so bili rešeni, razven 38 mož, ki so bili ubiti pri eksploziji. (Op. ured.: Glasom angleškega poročila je bila torej potopljena oklopnica »Ariadne« in ne »Diadem«. Ladja je sicer istega tipa, le zgrajena je bila dve leti poprej.) BALFOURJEV EKSPOZE O STALIŠČU ANGLIJE NAPRAM VOJNI IN MIRU. LONDON, 30. (Kor.) Odgovarjate na razna vprašanja o politiki vlade glede nadaljnih akcij, je državni tajnik za vna-nje stvari Baiiour v spodnji zbornici izjavil. da se mu obsežna izjava ne zdi umestna. Splošno načelo, ki vodi angleško politiko, so postavili bivši in sedanji ministrski predsednik in bivši državni tajnik za vnanje stvari. Baifour je opozarjal na to, da se je debata pričela s tem, po kakih metodah naj se postopa z Avstrijo, in je nadaljeval: Mi želimo, da bi zamogli narodi, iz katerih obstoja ta država, samostojno raz-vilati-svojo lastno civilizacijo in si določiti pot, po kateri nai se vrši njihov razvoj. To je splošno načelo. Času primerno je, da se kak minister za vnanje stvari peča z mirovnimi razmotrivanji. Ko smo stopili v vojno, je nadaljeval Baifour, smo mislili predvsem na možnost, da branimo Belgijo in preprečimo, da bi bila Francija pred našimi očmi razbita. Oba ta dva vzroka sta nas spravila v vojno in mi takrat niti odiialeč nismo mislili na velike probleme, ki so se razvili tekom vojne. Le to je bilo jasno, da nismo šli na vojno iz pohlepnih oztrov. Vedno in vedno je slišati frazo: »Nobene hnperijalistične politike in nobenih odškodnin.« Mi gotovo nismo šli v vojno za imperialistične cilje, ali da bi dobili kako odškodnino; mi smo storili to in ostanemo pri tern, da dosežemo cil-ie, o katerih nesebičnosti ne more nikdo dvomiti, ki pozna Anglijo. Zato nam ni treba niti za las odnehati od tega stališča. Mi se nahajamo v drugačnem položaju kakor mnogi naših zaveznikov in sicer zato, ker ni nikdar nobenemu angleškemu državniku prišlo na misel, da je treba vojne, da se pomnoži angleška posest na celini. To nam daje napram Ameriki stališče, ki bi si je težko zamogel prilaščati kak drugi vojujočih se narodov. Mi vsi želimo, da izkle Evropa iz te vojne s kolikor mogoče manjšim Številom spornih snovi, ki ločijo človeštvo in učinkujejo neprestano kot dražila na narodni ponos, častihlepnost in narodno ničemurnost. Mi želimo zmanjšati izglede za bodočo vojno s tem, da zmanjšujemo število njenih vzrokov, ki silijo narode v vojno. Mi vsi smo mnenja, da srno se izvaibi te misli znatno približali, ako zadovoljimo u-jravičena narodna stremljenja. Ako hočemo po tej vojni izboljšati evropski zemlievid, potem želimo zemljevid, ki bo trajal dalje kakor vsi, ki so bili ustvarjeni na kakem kongresu. Kajti, zamore li kdo dvomiti, da ni povrnitev ozemija, ki je bilo Franciji pred 40 leti nasilno iztrgano, potrebna izprememba ozemlja? Kako bo ravnotežje, ko prt le enkrat do mirovnih pogajanj, ne bo odvisno samo od špekulacij ali želj posamičnikov, ampak od posebnih želj tega ali onega naroda. Nemogoče je zanesljivo prorokovati, v kako obliko bodo končno one sile preobrazile usodo človeštva. Zahtevati od vlade, naj natančno določi, kaj moramo zahtevati in kaj želeti, ali kaj nam je vseeno; naj klasificira dalje cilje in napore, ki se jih hočemo poslužiti v dosego vsakega posameznega cilja, se pravi, zahtevati od vlade, da krene na pota, po katerih nobena vlada ne bi mogla hoditi uspešno. Mi želimo mir ravnotako resno, kakor kaka druga država, ki trpi sedaj pod vojnimi bremeni »n tragedijami. Mir, po katerem hrepenimo mi, je mir. ki naj ne traja samo toliko časa, da pozabijo narodi strahote in izmučenje, ampak mir, ki bo deloma zrastel iz narodne moralnosti, deloma temeljil na pomenu mednarodnih odnošajev, ki bcKlo vsako nepotrebno kršitev svetov-eaa miru proglasili za zločin, za kate- rega bo kaznovan vsak zločinec in potem preko vsega tega mir, ki bo vseboval tako preureditev^ tako preobrazbo političnih strani Evrope, da ravnotežje vlasti ne bo obstojalo v natančnem starem smislu besede, ampak tako ureditev skupnosti Bv-rope, ki bo kalilcem miru znatno otežko-čila najti tla, kjer bi zamogli sejati grenko, usodepolno setev.' Kako pa je mogoče doseči tak mir in kako hočemo postopati z velikimi, starimi državami, kakor je Avstro-Ogrska? Kako boste Avstro-Ogrska in Nemčija rešili svoje, notranje probleme, ki jih morate rešiti same in nihče drugi? Nikdo ne more razpravljati tega v sedanjem stanju vojne. Minister se je pečal nato z demokratiziranjem Nemčije in prišel do zaključka, da evropski mir ne more biti zagotovljen poprej, dokler Nemčija glede stališča trgovinskih in političnih interesov ne doseže nivoja Združenih držav in Velike Britanije, dokler ni Nemčija osvobedena in oproščena. Nič mi ni jasnejše, kakor to, da je v slučaju, ako hočemo izvesti ono politiko, naša neposredna dolžnost, da ne razpravljamo, kake mirovne pogoje bomo zali te vali, ko bo končana vojna, ampak da z vso razpoložljivo energijo nadaljujemo vojno. Ako naj ne bo ta vojna predigra za novo vojno, ako naj se vojna ne konča z nemškim mirom, ampak m trem* ki odgovarja bistvu Amerike in Velike Britanije, potem nastane mir, ki bo morda koračno prinesel blagoslov ravnotako nam kakor ostalemu svetu; na vsak način pa nastane mir, ki ne bo trajal samo za življenjsko dobo oniii generacij, ki so zapri-čele to strašno vojno, ampak bo učinkoval trajno, dokler ne dosežemo stanja mednarodnega razvoja, ki bo onemogočil obnovitev te strahote. Po Balfourjevern govoru je vprašal liberalec Kolt, ali bi zamogla vlada sporazumno z zavezniki v točni obliki vprašati Nemčijo, ali ie pripravljena izprazniti Belgijo, Francijo in druga zasedena ozemlja in jih odškodovati. Snovvden je izjavil, da se zdi, da je angleška vlada kakor ktera druga nasprotnica skorajšnjega miru. Ni upali, da bi zamogel postati vojaški oo!o-žaj v 12 mesecih boljši kakor sedaj. Zato zahteva v imenu človeštva, da naj sc konča vojna že sedaj. Liberalec Lars je govoril proti trgovinskemu in gospodarskemu bojkotu po vojni. KANCELAR DR. MICHAELIS NA DUNAJU. DUNAJ, 1. (Kor.) Nemški državni kancelar dr. Michaelis je prispel danes zjutraj v spremstvu državnega podtajnika Stumma in Iegacio-poldne in v večernih urah. Konferencam so prisostvovali tudi nemški veleposlanik groi VVedel, državni podtajnik pl. Stuinin in avstroogrski veleposlanik v Berolinu, princ HohenJohe. Da sta dr. Michaclis in grof Czernin v velikih temeljnih političnih vprašanjih enakega mnenja, je razvidno iz njunih načelno strinjajočih se govorov, ki sta jih imela 28. julija pred zastopniki časopisja. Z ozirom na to je zamogel dr. Michaelis porabiti svojo navzočnost na Dunaju v svrho, da se orijentira o kompleksu drugih političnih in gospodarskih vprašanj, ki obstojajo tekom sedan}e vojne med Avstrijo in Nemčijo. Na razgovorih obeh voditeljev vnanje politike je bil dosežen popolen sporazum. p@ii3S€ne vesti. Madjari in Slovaki »Narodnim Listom« M} pisaji te dni iz Budimpešte: Madjari zahtevajo od Slovakov protičeške izjave. Češki politiki so bili, ko so izdali svojo državnopravno Izjavo v avstrijskem parlamentu, gotovo pripravljeni na razne, za Slovake —ki se jim usoda tudi pod novo vlado ni izpremenila — več ali manje neugodne posledice. Pričakovali so^ da bodo Slovake silili, naj podpišejo kako izjavo, da so zadovoljni na Ogrskem in da ne hrepene po kakem zboljšanju svoje usode. Tako je tuda prišlo. Pred vsem so ministri ■ n različni poslanci vladne in opo-zicijonalnih strank pozvali oba slovaška poslanca, župnika P. Jurigo in dra. Pavla Blaho, naj podasta kako izjavo v ogrskem parlamentu. Tudi sivolasi predsednik slovaške narodne stranke, Matuš Du-Ia, je moral prestati celo kanonado prošenj in groženj, od strani Madjarov. V hvalo in čast jim bodi povedano, da so se hrabro držali in da so odrekli podpise na reverze in javne izjave. Poslanec Juriga je imel nedavno v državnem zboru govor, v katerem je srčno govoril, ali ni rekel tega, Jvar so zahtevali gospodje od njega. Dr. Pavel Blaho se je smejal ministrom v obraz in Dula jih je s pravico opozarjal na zadnji dve enuncijacijl narodne stranke: ob smrti starega in nastopu novega vladarja.. Ministrstvo, oziroma kr. kabinetna pisarna ni niti z eno samo besedo reagirala na lojalni dopj« btran IL .EDINOST- ftev. 212. V Trstu, dne 2. avgusta 1917. ogrskih Slovakov vkljub temu, da so na'ođpustć, ker tačasno ne pridejo v poštev izjave raznih društev prišli dolgi odgo- j za službovanje z orožjem. v ori____ Dula je rekel: veliki gospodje j Tudi ako kdo ne odrine aH ako pre- smatrajo Slovake za nekaj inferijomega.' kasno odrine v službovanje, se kaznuje Čemu naj bi se torej ti sedaj izjavljali, če po zgoraj oznamenjenem zakonu, bi njihov oJmev itak našel prostora edino-j Ugodnosti: le v slovaških in čeških listih. u Pozivni razglas Na podstavi Najvišjih sklepov, s katerim: se je sklicala cela c. kr. in kr. ogr. črna vojska, se poživljajo s tem ernovoiai zavezanci rojstvenih letnikov 1899, IS98 in 1897 r.a vnovično prebiranje teh roistver.Ki letnikov, ča se dožene, ali so sposobni za C rr. o vojno službo z orožjem. Dolžnost p; iti na prebiranje: Na prebiranje morajo priti vsi v zgoraj ijZiiamenlenih letih rojeni črnovojni zavezanci (avstrijskih in ogrski državljani ter ludi tisti, ki ne morejo dokazati inozemskega državljanstva) brez ozira na to, ali so b-:ji že doslej zavezani priti na prebirali;, r i oma ali so izpolnili svojo dolžnost Ugodnosti: Tisti črnovojni zavezanci, ki spadajo med osebe, imenovane v § 29 vojnega zakr *!, se ne privzemajo na čmovojno službovanje z orožjem; pravfco do te ugodnosti moraio v zmislu obstoječih predpisov dokazati pred komisijo za pre-! biranje. . Crnovojnim zavezancem, ki dokažejo j na prebiranju po vojnem zakonu za ugod-1 nost enoletne prezentne službe določeno znanstveno usposobljenost, se podeli dovoljenje nositi znak enoletnih prostavolj-eev v času svojega čmovojnega službovanja. Tistim, ki so bili na prebiranju spoznani za sposobne, je tudi dano na volio, da vstopijo na podstavi vo nega zakona prostovoljno v skupno vojsko, vojno mornarico ali v deželno brambo. Gle '-e izbire vojaškega krdela veljajo v tem oziru ukrenjene obče omejitve. Po vojno službo-z < rcžtem, pri prezentaciji, za črnovojnika. ali pozneie pa so bili zopet puščeni na dopust, ker niso V:\ sposobni. Izvzeti oi ti ;;nosti priti na prebiranje so zgolj: . . , ... I. tisti, ki tačas itak ze pripadajo aktivni vojaški zvez* kakor črnovojni zavezanci, vštevši ude c. kr. strelišč na Tirolskem in Fredarelskem (vpisani strelci); i- IJe drugih črn; vojski zavezanih korpo-racij pa inoraj: priti na prebiranje; 2 tisti, ki so bili že na kakem prejšnjem Poziv in prebiranje brensko - herce«o- vinskih dežeianov: Naznanja se, da se poživljajo na službovanje z orožjem tudi zgoraj oznamenjenim crnovojnim zavezancem ustrezajoče skupine v razvidnosti reserve službi zavezanih bosensko-hercegovinskih deželanov. Avstriji, Kolikor bivajo v Avstriji, se morajo zglasiti do 11. ene avgusta 1917. 1. občm- J .------_ -------------------- skeni uradu (na magistratu) občine svo- prebiranju ali n; boru spoznani, da so spo- jegra bivališča. ter prinesti seboj v tem . „; cinvtin v ornaipTTi oži- razgiasu -imenovane listine, kjer dobijo izkaznico, ki jo je treba skrbno hraniti in s katero moraio priti v času od 27. do 31. dne avgusta 1917. 1. na prebiranje k c. m kr. dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu, v čigar področju je njihovo bivališče. Službenim zavezancem v razvidnosti reserve se dovoljuje na podstavi izkaznice brezplačna vožnja po železnicah (iz-vzemsi brzovlake) in parnikih k c. in kr. dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu in nazaj. 4/M_ V Trstu, dne 1. avgusta 1917. Ces. kr. namestništveni svetnik._ sobni za črnovrvno službo z oročiem. ozi- razglasu imenovane listine, kjer roma so bili po.rjeni, ki so pa tačasno ve- * -—=— -- — cWKnft h liavno obvezani, ako prebiralni ali naborni sklep, ki izreka sposobnost, ni postal brezpredmeten vsled vnovičnega zdravstvenega pregleda, ki se je izvršil odtlej; 3. (v kak Činovni razred uvrščeni) vo-;aški gažrsti v pokoju in v razmerju izven službe; 4. tisti, ki so v krajevni preskrbi vojaške invalidnice; 5. tisti, ki so šele po 30. dnevu aprila 1917. 1. po vnovičnem zdravstvenem pregledu ali bili odpuščeni Iz skupne vojne moči ali deželne brambe ali so bili kakor črnovojni zavezanci puščeni na dopust: (5. tisti, ki očividno niso sposobni za Crnovojno službo z orožjem (to so taki. ki nimajo ene noge ali ene roke, ki so oslepeli na obeh očeh, gluhonemi, bebasti, sodno proglašeni za blazne, umobolne ali slaboumne ali ki imajo drugačne duSe/ne bolezni), ako je o dotični hibi, oziroma bolezni na prebiranju predložen primeren liokaz. Ho/Justrii morajo priti na prebiranje; d< vaze o njihovi bolezni je predložiti najdalje do prebiranja. Zgfasitev: Vsi, ki so po spredaj stoječih določilih d i/ ;i priti na prebiranje, se morajo med 6. in 11. dnem avgusta 1917. 1. zglasiti v občinskem uradu (r.a magistratu) svojega bivališča ob času izdaje tega razgla a. - I > Jižiiost se zglasiti se razteza tudi na tiste, ki imajo v občini svojega bivališča » i iiiovinsko pravico. črnovojni zavezanci se moraio ob zgla-si; v i izkazati s primernimi listinami (krst-nim ali rojstnm listom, domovnico, delavsko ali poselsko knjižico, -črnovojnimi iz-kazn cami o dosedanjih prebiranjih i. dr.); tisti črnovojni zavezanci, katerim se je podelil »Izkaz o osebi in zglasitvi« v zmislu razglasov z dne 6. marca 1916., I. morajo prinesti to listino seboj k zglasitvi. Vsakdo, ki se zglasi, prejme čmovojno izkaznico, ki jo mora skrbno hraniti in pro-ložiti na prebiranju. Izkaznica služi tudi za potrdilo njegove zglasitve in mu daje pravico do brezplačne vožnje po železnicah (izvzemši brzovlake) m parnikih na prebiranje in nazaj kakor tudi, ako se na prebiranju spozna za sposobnega, do brezplačne vožnje, kadar odrine na službovanje. Ako se kdo ne zglasi, kaznujejo to strogo politična oblastva. Izvršitev prebiranja: Crnovojne zavezance prebirajo, da se 'Jožene njihova sposobnost za čmovojno siužbo z orožjem, komisije za prebiranje črne vojske, ki bodo uradovale v ča*ii od 3. do 22. dne septembra 1917. I. Kraj. dan in ura u radovanja teh komisij se razglase s posebno objavo. Kateri komisiji je odkazana posamezna prebiranju zavezana oseba, se ravna po Razdeljevanje tobaka. Tukajšnje c. občini, v kateri se je morala zglasiti po finančno ravnateljstvo naznanja, da se bo » «_: i;-vršilo potom tobačnih izkaznic peto razdeljevanje tobaka za mesto Trst v četrtek. dne 2. avgusta t. 1. Vsak lastnik tobačne izkaznice prevzame tekom petih dni proti izkaznici materijal tobaka največje vrednosti šestih (0) kron pri prodajalni tobaka, h kateri spada kakor spodaj navedeno. Odrezek št. 5 naj trafikant sam odstriže in zadrži. Na pu-lagi že ločenih odrezkov se ne sme oddajati materijal. Za enakomerno oddajo kakovosti in vrste razpoložljivih izd e i kov tobaka na vse odjemalce brez razlike, so dostavljena trafikantom tozaJevna določila. Lastniki tobačnih izkaznic so nakazani naslednjim trafikam: Tobačna izkaznica št. 1 do vštevši 264 Via Valdirivo 27, 265 do 528 Ponte d. Fabbra 1, 529 do 792 Pa. Pozzo del Mare 6, 793 do 1056 južni kolodvor, 1057 do 1320 Via Ponte rosso 1, 1321 do 1584 Via Acquedotto 2, 1585 do 1848 Pa. d. Borsa 2, 1849 do 2068 Via Cassa di Risparmio 3, 2069 do 2288 Via Tor rente Eommš® vesli. Smrtna kosa. Na Prošeku je umrla gospa Ivanka Nabergoj, soproga gospoda Antona Nabergooa, najstarejšega sinu pokojnega viteza Nabergoia in gospodarja na domu nepozabnega voditelja naše okolice. Pokojnici bodi ohranjen blag spomin; žalujočim številnim družinam Na-bergojevih pa izrekamo iskreno sožalje. Odlikovanje. Tačasno v rezervni bolnici št. 1 v Celovcu nameščenima črnovoj-ništvu obvezanima civilnima zdravnikoma dr. Edvardu Komike;ju in dr. Ervmu Rcser.bergerju iz Trsta je bil v priznanje izvrstnega in požrtvovalnega službovanja v sanitetni službi v vojni podeljen zlati zaslužni križcc s krono na traku hra-brostne svetinje. Petroleja z kurilne svThe ne bo. Vsled velike j orabe petroleja za vojne svrbe bo tudi priborijo zimo jedva mogoče, da bi se oddajal petrolej za kurilne svrhe. Da torej prebivalstvo ne bo imelo nepotrebnih izdatkov, se opozarja, da naj si ne nabavlja peci, ki so prirejene za kurjavo s petrolejem. Šolska refekcija. Jedilnice za Vedenjske šole se otvorijo prihodnji ponedeljek. — Za barkovljanske šole — kakor za razne druge — se bo o jutri razdeljevale nove kontrolne znamke za Šolsko refek-cijo. Kdai in kje se bodo te znamke razdeljevale, se objavi natančnejše jutri. Pozor, ključavničarji! Mestni magistrat razglaša: Da se izvrše dela, potrebna za zamenjavo medeninastih kljuk po hišah v mestu in spodnji okolici, se pozivajo vsi lastniki ključavničarskih delavnic, ki so še oJprte. da do 7. dne meseca avgusta napovedo natančne naslove svojih delav nic ter število zaposlenih delavcev. Ta naznanita naj se izvrše ali potom dopisnica ali ustmeno pri občinskem anagrafič-nem uradu v ulici Saiwta št. 25 III„ soba štev. 53. , „ Mestna zastavljalnica. V petek, 3. t. m., se buio od 9Vz do 1 pop. in od 3V2 do 6 pop. prodajale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene meseca oktobra leta 1915. na rdeče listke serije 138 in sicer od št. 17.501 do št. 20.400. Razdeljevanje tobaka. Tukajšnje c. kr. svojem bivališču. Tisti, ki so jih nepremagljive ovire za-drzale priti na prebiranje ob dneh, ki so bili »določeni zanje, se morajo predstaviti komisiji za dodatno prebiranje. Kiiaj hi kje bodo poslovale Komisije za dodatno prebiranje, se objavi posebej. Ce kdo ne pride na prebiranje, se to kazuuje po zakonu z dne 28. junija 1890. 1. (drž. zak. št. 137# o kaznovanju, ako keo ne sluša vojaškega pozivnega povelja in zapelje k temu. Odhod v siuzbovanie Kdai in kam bodo morah odriniti v službovanje z orožjem tisti, ki so bil: na ^reoiranju spoznani za sposobne, zvedo i'a prebiranju. Tisti, ki niso prišli na prebiranje ob dneh prebiranja, določenih zanje, in morajo torej priti na dodatno prebiranje, se s tem poživljajo, da odrinejo na službovanje takoj po dodr.tnetn prebiranju: v ozi-ia vrednih okolno stih pa jim more komi- 3608 Via del Rivo 44, 3609 do 3828 Largo Santorio 4, 3829 do 4048 Via Giulia 39, 4049 ido 4268 Via S. Antonio 7, 4269 do 4402 Via Raffineria 9, 4403 do 4488 Via Fabio Severo 2, 4489 do 4708 Via delle Poste 7, 4709 do 4884 Via L. Bernini 2, 4885 do 5060 Via S. Marco 26, 5061 do 5236 Via Amalia 32, 5237 do 5412 Via So-litario 16, 5413 do 5588 Via Boschetto 14, 5589 do 5764 Via Sette Fontane 34, 5765 do 5940 Via Istituto 28, 5941 do 6116 Via U. Foscolo 15, 6117 do 6292 Via Stadion 10, 6293 do 6468 Via Acquedotto 29, 6469 do 6644 Via Torrente 5, 6645 do 6820 Riva Thegetthoff 10. 6821 do 6996 stara prosta luka - pomol II., 6997 do 7172 Via S. Giacomo 4, 7173 do 7348 Via Montorsino 5, 7349 »jo 7524 staTa prosta Inka - pomol IV.. 7525 do 7700 Via di Rojano 8, 7701 do 7876 Via C. Ghega 8, 7877 do 8052 Via Miramar 1, 8053 do S228 Via B. Cellini 1, 8229 do 8404 Campo Belvedere 1, 8405 do 8580 Pa. Caserma 1, 8581 do 8756 Via Barriera vecchia 25, 8757 do 8932 Via Moiingrance 34, 8933 do 9108 Via Molin-piccolo 14, 9109 do 9284 Pa. Caserma 6, 9285 do 9460 Via delle Acque 12, 9461 do 9636 Via delle Poste 3, 9637 do 9812 Via Stazione 3, 9813 do 9968 Via delle Poste 1, 9989 do 10164 Via S. Giovanni 2, 10165 do 10340 Via Canaie 15, 10341 do 10516 Via Maria Teresa 42, 10517 do 10692 Via Riborgo 20, 10693 do 10868 Via Maria Teresa 7, 10869 do 11044 Via S. Caterina 2, 11045 do 11220 Piazza S. Carlo 1, 11221 do 11396 Via S. Sebastiano 3, 11397 do 11572 Via Muda vecchia 5, 11573 do 11748 Via Orologio 4, 11749 do 11924 Via Mer-cato vecchio 2, 11925 do 12100 Via S. Mi-chele 43, 12101 do 12276 Via Sadita 9, 12277 do 12452 Piazza Cavana 3, 12453 do 12628 Via S. Michele 4, 12629 do 12804 Piazza Giuseppina 4, 12805 do 12980 Piazza S. Lucia (koča), 12981 do 13156 Via Cavana 18, 13157 do 13332 Via Cavana 14, 13333 do 13508 Piazza della legna 3, 13509 do 13684 Riva Gruimila 20, 13685 do 138G0 Passeggio S. Andrea 36, 13861 do 14036 Via Lazzaretto vecchio 44, 14037 do 14212 Via S. Nicolč 34, 14213 do 14388 Via deir Ohno 21, 14389 do 14564 Via Barriera vecchia 17, 14565 do 14740 Via Barriera vecchia 2, 14741 do 14874 Via Piccardi 2a, 14875 do 15008 Via Ros-setti 33, 15009 do 15142 Via deli' Istituto 4, 15143 do 15276 Via Sette Fontane 14, 15277 do 15410 Via Media 15, 15411 do 15544 Via Media 41, 15545 do 15678 Via Conti 40, 15679 do 15812 stara prosta lu'ka pomol L, 15813 do 15946 Via Riborgo 1, 15947 do 16080 Šalita di Gretta 30, 16081 do 16214 Via Commerciale 14, 16215 do 16348 Via Boroevič 57, 16349 do 16482 Via Montorsino 15, 16483 do 16616 Via Boroevič 3, 16617 do 16750 Via Coroneo 7, 16751 do 16884 Via Ghega 2, 16885 do 17018 Via Miramar 9, 17019 do 17152 Via Acquedotto 14. 17153 »do 17286 Pa. S. Francesco 8, 17287 do 17420 Via Coroneo 24, 17421 do 17554 Via Cologna 6a, 17555 dol7bS8 Via Geppa 23, 17689 do 17822 Via Chiozza 13, ITK'3 do 17956 Via Acqucdotto 57, 17'*S7 čo 18090 Via Far-neto 20, 1^091 do 18224 Piazza vecchia 3, 18225 do 18358 Via Beccherie 23, 18359 do 18492 Via Beccherie 9, 18493 do 18526 Via SS. Martiri 9, 18527 do 18702 velika vojašnica pehote, 18703 do 18750 vojašnica pehote v Rojanu, 18751 do 18884 Via Procureria 2, 18885 do 18983 Via SS. Martiri 9. 18984 do 19117 Via Malcan-ton 14, 19118 do 19251 Via Fontanone 22, 19252 do 19385 Via Navali 47, 19386 do 19519 Via Tigor 10, 19520 do 19653 Campo Mar-zio 4, 19654 do 19787 Via del Lloyd 9, 19788 do 19870 Via Torrente 41, 19871 do 19956 vojašnica pehote v Rojanu, 19957 do 19982 mornarska vojašnica, 19983 do 20116 S. Giacomo in monte 22, 20117 do 20250 Via S. Marco 1, 20251 do 20384 Pa. G. B. Vico 7, 20385 do 20518 Via Amalia 16 20519 do 20652 Via Donota 27, 206531 do 20786 Via deli'Ospitale 12, 20787 do' 20920 Via Molin a vento 4, 20921 do 20990 Via Edm. de Amicis 9, 20991 do 21040 mornarska vojašnica, 21103 do 21166 Via Edmondo de Amicis 9, 21167 do 21300 Via MassimUiana U, 21301 do 21434 SaJita Gretta 2, 21435 do 21568 prodajalniška koča pri Sylosu luž. kolodvor, 21569 do 21702 Via Molm a vento 66, 21703 do 21836 Via Solitario 6, 21837 do 22056 državni kolodvor, 22057 do 22099 Via Ghega 8. — Obenem se objavlja, da se bo pri tokratnem razdeljevanju tobaka izdalo tudi 500 škatelj cigaretnega tobaka (najfinejšega hercegovinskega) po 10 K in sicer proti »posebni tobačni izkaznici«. Ta tobak je rezerviran za one, ki imajo splošno tobačno izkaznico št. 801 do vštete štev. 1300. Kdor ima eno teh splošnih tobačnih izkaznic, je pozvan, da si pride iskat posebno tobačno izkaznico za gori omenjeni tobak danes, v četrtek, dne 2. t. m., med 5 in 8 uro popoldne na c. kr. finančno' ravnateljstvo in sicer mora pri tem po-j kazati splošno tobačno izkaznico; kdor ne i pride, zgubi pravico do posebne tobačne i izkaznice. Razdeljevanje tobaka v pred-1 mestnih okrajih bo sledilo v prihodnjih . dneh. Rtijl&rna J. Stoko, Zg^tovlna Trsta ta okolice. no pic-kup;: Sila, Hlod gospod . tiste ki znajo igrati klavir in ga tudi imajo doma. Dopisi na Ins. odd. Edinosti pod „Desetnik14- (1267 bi M rad seznanil z mlado :ospodično. Prednost imajo MohltanitU sobo fcegunka v bližini roja-ncumuiiu Skega trga. Po motnosti tudi brano. Prijazne ponudbe pod .Begunka" na Ins. oddelek Edinosti, A IS r Omnibus-Notes najbolj praktična bel žnica. v sestih jezikih: nemški, madjarski, slovenski, češki, poljski in italijanski. 6 to beležnico se bo zamogel vsak razumeti * MMBR1NUS vsaki veter ob 9 V, VffOm stanovanje primerno za 3 osebe v lli lalClU žini Torrente, Stadion, Acquedotto. — Prostori: I spalno, poročno sobo, 1 manjšo spalno sobo, jedilno sobo, kopeljno sobico, knhinjo Voda in plin ali eletrika. 1. ali II nadstropje. Najemnina ne več od 1000 K. Natančno pismene ponudbe -Solventna družina" na Inseratni oddelek Edinosti. A 15 Vstopnina K t« ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Cermak v Trstu, ul. Posta vecchia 12, vogal ulice della Posta. Izdiranje zobov brez :-: bolečine. m Plombiranje, s-s UMETNI ZOBJE 40 °lo koliieuo sol in temoževo žlindro prodaja po najnižjih cenah Kmefljsha zadruge, Račje pri Maribora. Le takajinjim naročitvam bo Se mogoče ustreči IMrnlia <3? d. Pfno v Trstu te je preselila na Corso St, 15 v bivlo zlatarnico O. Z»rcowitz & FigHo. Velika Izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. Slovanska Čitalnica v Trstu javlja vsem svojim člapom tužno vest, da je njen visoko čislani starešina, častni član in velezaslužni, dolgoletni društveni predsednik gospod MATE POLLICH imetnik častniškega križa Fran Josipovega reda, brodo-lastnik, posestnik itd. itd. dne 28. julija 1917 na svojem domu v Bakru preminul. Bodi ohranjen v srcih vseh članov veleza-služnemu narodnjaku časten spomin. Slava njegovemu imenu. Odbor Slovanske Čitalnice. s 1AVGUSTI V0JH& PHZSTAVH IoktoberI I V KORIST VOJNIH PRESKRB jg Odprta vsaki dan od 9 zjutraj do 7 zvečer. ^ V poslopju mestnega gledališča (Vhod ul. S. Carlo št. 2, 2. n.) $ in v pridruženih odsekov. § Vstopnina K 1.— Naročnina za trajanje razstave K 10.— *** t!?t:i H £'2 POZIV na redovitu glawnu skupit Hrvatske Centralne Štedionice r. z. s. o. j. v Trstu, koja će se obdržavati u zavodskim prostorijama Piazza Borsa 3t dne 10. kolovoza u 11 sati prije podne uz slijedeći DNEVNI RED: 1. Izbor dvaju članova za ovjerovljenje zapisnika glavne skupštine. 2. Izvještaj upravnog i nadzemog odbora. 3. Izviješče sudbenog revizora od 16. 3. t g. 4. Odobrenje godišnjih računa 1914, 1915 i 1916 god. te podijelenje razriješnice upravnom i nadzornom odboru. 5. Izbor upravnog vijeća i nadzornog odbora. 6. Eventualija. NB. Za slučaj nedovoljna broja članova sazvati će se ponovno ista skupština za 19 kolovoza t. g. sa istim dnevnim redom na kojoj će se moči u smislu zadružnih pravila odlučivati bez obzira na broj nazočnih članova. TRST, 31. Srpanj 1917. Hrvatska Centralna Štedionica registrovana zadruga sa ojrančienim Jamčenjem u Trsti. HALI OGLAS 1»! ZJ^SIJU L1Z ^ Mflo enkrat tO. — Hajmsnjia : primcjbinn aulo 40 *otin£. , □□ melje tur-veaki pri 3080 Ječmen in oves množini mlinar Ivan Maknič pod Dolino 174 mo ta ▼ Milini tovara« opek. Iffo M ftensko kolo ter eno pckrfralo za vos Ul* W od 4—8 ali od ft-lO m. Id£em tudi dva šiedilnik*. Gostilna Peter uL Coronao 6L 5. Od 12—1. 126» Kupim viaake sode «d 3 do 7 LL Frsa Bolte Go tilna Bolle Roja« ftt 2. 1239 JADRANSKA BANKA Trst Vio Cosso dl Rlspsrinio Stev. 5 (Lastno poslopje) Kapital in rezerva K 13,2CO.OOO.— Fllijalke: Dunaj Tegethofstn?sse 7—9. Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Split, Šibenik, Zar a. moga na knittice 3 1 2 ° o Vloge na knjižice od dneva vloge do dneva vzdiha. Rentni davek plačuje banka svojega. Obrestovanje vlog na tekočem in žiroračunu po dogovoru. Akreditivi če!:i in nakaznice na vsa tu-ln inozemska tržišfa. — Kupuje in prodaja: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. — Valute in devize, predujmi na vrednostne papirje in bia.o ležeče v javnih skladiščih. Safe deposits promese. — Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija Žrebanja srečk itd. brezplačno Stavbni kredit, renibours krediti. — Bozna naročila.---Inkaso. — — Men:a'nica.--Eskompt menic. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. J »rznjnvi: JADRANSKA. = Uradne ure: od 9 do t po^ddie -