ANALIZA URESNIČEVANJA RESOLUCIJE O NACIONALNEM PROGRAMU IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH (ReNPIO) 2005 - 2010 Januar 2012 ANALIZA URESNIČEVANJA ReNPIO 2005-2010 UVOD.........................................................................................................................3 I. ANALIZA CILJEV, KAZALCEV IN GLOBALNEGA OBSEGA SREDSTEV..........5 1.1. Uresničevanje operativnih ciljev........................................................................6 1.1.1 Prvo prednostno področje: splošno izobraževanje in učenje odraslih.........6 1.1.2 Drugo prednostno področje: izobraževanje za dvigovanje izobrazbene ravni ............................................................................................................................7 I.1.3. Tretje prednostno področje: izobraževanje in usposabljanje za potrebe trga dela....................................................................................................................10 1.2. Krovna kazalca...............................................................................................10 1.3. Globalni obseg sredstev..............................................................................15 I.3.1. Obseg in viri javnih sredstev.................................................................15 II. UGOTOVITVE IN SKLEPI....................................................................................24 DOKUMENTACIJA:.................................................................................................30 Analiza uresničevanja ReNPIO za obdobje 2005-2006 (ACS, 2007);...............30 Analiza uresničevanja ReNPIO za obdobje 2005-2008 (ACS, 2010);...............30 Analiza uresničevanja ReNPIO za obdobje 2009-2010 (ACS, 2011):...............30 VIRI:.........................................................................................................................30 PRILOGA:................................................................................................................31 Slika 1: IZVAJALCI NADALJNEGA IZOBRAŽEVANJA PO VRSTAH ORGANIZACIJ ................................................................................................................................. 12 Slika 2: UDELEŽENCI NADALJNEGA IZOBRAŽEVANJA PO PROGRAMIH..........12 Slika 3: UDELEŽENCI NE JAVNO VELJAVNIH PROGRAMOV PO NAMENU.......13 Slika 4: UDELEŽENCI JAVNO VELJAVNIH PROGRAMOV....................................14 Slika 5: PLANIRANA IN REALIZIRANA SREDSTVA POSAMEZNIH LETNIH PROGRAMOV IO MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT.................................. 19 Slika 6: PLANIRANA IN REALIZIRANA SREDSTVA POSAMEZNIH LETNIH PROGRAMOV IO MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE . 19 Slika 7: PLANIRANA IN REALIZIRANA SREDSTVA ZA CELOTNO OBDOBJE ReNPIO....................................................................................................................21 Slika 8: STRUKTURA FINANCIRANJA PO PODROČJIH........................................23 Preglednica 1: VKLJUČENOST ODRASLIH 25-64 V SPLOŠNO NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE......................................................................................................7 Preglednica 2: PREBIVALSTVO 15+ PO DOSEŽENI STOPNJI IZOBRAZBE...........8 Preglednica 3: ODRASLI, VPISANI V OSNOVNE IN SREDNJE ŠOLE TER IZREDNI ŠTUDENTI..................................................................................................................8 Preglednica 4: PREBIVALSTVO 25-64 Z DOKONČANO NAJMANJ SREDNJO ŠOLO........................................................................................................................11 Preglednica 5: VKLJUČENOST ODRASLIH 25-64 V IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE................................................................................................... 11 Preglednica 6: NE JAVNOVELJAVNI PROGRAMI IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA 2004 - 2009............................................................................... 13 Preglednica 7: JAVNO VELJAVNI PROGRAMI IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA V LETIH 2004 - 2009................................................................ 14 Preglednica 8: PLANIRANA IN REALIZIRANA SREDSTVA V LETIH 2005 IN 2006 ................................................................................................................................. 15 Preglednica 9: PLANIRANA IN REALIZIRANA SREDSTVA V LETIH 2007 IN 2008 ................................................................................................................................. 16 Preglednica 10: PLANIRANA IN REALIZIRANA SREDSTVA V LETIH 2009 IN 2010 ................................................................................................................................. 16 Preglednica 11: PLANIRANA IN REALIZIRANA SREDSTVA ZA CELOTNO OBDOBJE VELJAVNOSTI ReNPIO......................................................................... 18 Preglednica 12: PLANIRANA IN REALIZIRANA SREDSTVA ZA CELOTNO OBDOBJE ReNPIO..................................................................................................20 Preglednica 13: PLANIRANA IN REALIZIRANA SREDSTVA ZA CELOTNO OBDOBJE ReNPIO..................................................................................................21 Preglednica 14: NEREALIZIRANA SREDSTVA 2005-2010 PO VIRIH...................22 Preglednica 15: STRUKTURA FINANCIRANJA PO PODROČJIH...........................22 Preglednica 16: STRUKTURA FINANCIRANJA PO PODROČJIH - deleži..............23 Preglednica 17: MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT 2005 - 2006.................. 31 Preglednica 18: MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT 2007-2008.................... 32 Preglednica 19: MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT 2009-2010.................... 33 Preglednica 20: MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE 20052006.......................................................................................................................... 34 Preglednica 21: MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE 20072008.......................................................................................................................... 35 Preglednica 22: MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE 20092010..........................................................................................................................36 UVOD V letu 2010 se je iztekla veljavnost Resolucije o nacionalnem programu izobraževanja odraslih, ki jo je sprejel Državni zbor Republike Slovenije (ReNPIO, UL, 70/04, 28.06.2004). Zaključuje se šestletno obdobje izvajanja letnih programov izobraževanja odraslih (LPIO), ki jih narekuje Resolucija. Prva analiza uresničevanja ReNPIO je bila za leti 2005 in 2006 opravljena leta 2007, druga, za štiriletno obdobje 2005-2008 v začetku leta 2010, tretja, za leti 2009 in 2010 pa konec leta 2011. V skladu z nalogami poročanja, opredeljenimi v Resoluciji, je Vlada RS o uresničevanju ReNPIO do sedaj dvakrat poročala Državnemu zboru. V skladu z besedilom ReNPIO naj bi bila za koordiniranje, usklajevanje in spremljanje uresničevanja njenih ciljev in letnih programov, ter pripravo gradiv za poročanje Državnemu zboru, zadolžena usmerjevalna skupina, ki jo za posamezno leto imenuje Vlada Republike Slovenije. Navedena skupina naj bi tesno sodelovala z ministrstvi in institucijami socialnih partnerjev, ki so v letnih programih opredeljeni kot odgovorni nosilci posameznih akcij oz. nalog. Naloge navedene usmerjevalne skupine, ki do sedaj še ni bila imenovana, deloma opravlja Komisija za spremljanje izvajanja nacionalnega programa izobraževanja odraslih pri Strokovnem svetu RS za izobraževanje odraslih. Uresničevanje ciljev nacionalnega programa in letnih programov je zahtevalo tudi zagotovitev informacijskega sistema za zajem podatkov in ustrezen instrumentarij za njihovo spremljanje. Strokovna podpora je bila v okviru obstoječih institucij zagotovljena, do konca veljavnosti te resolucije pa še ni bila v celoti razvita ustrezna informacijska infrastruktura, ki bi omogočala učinkovitejše razvrščanje podatkov. V letu 2009 je bila informacijska podpora za spremljanje uresničevanja ReNPIO razvita do ravni, ki omogoča podrobnejšo analizo dogajanj na področju izobraževanja odraslih; naslednji korak, ki omogoča spletno poročanje o izvedenih programih in sprotno podrobno analiziranje pa je bil uveden v letu 2011. Viri, ki smo jih uporabili pri analizi so bodisi uradno objavljeni podatki Ministrstva za šolstvo in šport (MŠŠ) ter Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ), bodisi delovna gradiva, ki sta jih za potrebe te analize izdelali obe ministrstvi, oziroma Zavod za zaposlovanje (ZRSZ). Gre za poročila MŠŠ o uresničevanju posameznih LPIO in poročila MDDSZ o uresničevanju ukrepov Aktivne politike zaposlovanja (APZ). Pri analiziranju vpisov v formalne oblike izobraževanja smo uporabili tudi podatke, ki jih zbira in obdeluje SURS. Za mednarodne primerjave smo uporabili baze podatkov EUROSTAT. Podatki o izvedenih programih in o udeležencih so za celotno obdobje podrobno obdelani v omenjenih treh dosedanjih analizah uresničevanja ReNPIO za posamezna obdobja. Te tri analize lahko tako obravnavamo kot dokumetacijo, priloženo tej skupni analizi. V pričujoči analizi so tako predstavljeni: doseganje opredeljenih krovnih kazalcev in podrobnejša razčlenitev področja financiranja. Za kvalitativno analizo izvedenih programov bi potrebovali tudi evalvacijske študije, ki bi nam omogočile identificiranje pomanjkljivosti posameznih programov in ukrepov. Za nekatere programe so bile take evalvacije izvedene (n.pr. PUM, UŽU, RPO v okviru projektov ESS 2009-2011), nekatere nujno potrebne so v načrtu dela ACS za leto 2011 (osnovna šola), nekatere pa bi bilo treba šele zasnovati. Prav tako ni bilo mogoče ugotavljati učinkov izvajanja ReNPIO, saj za to ni na voljo ustreznih raziskav. Pri tem imamo v mislih predvsem merjenja in vrednotenja učinkovitosti ukrepov, namenjenih izobraževanju in usposabljanju za potrebe dela (III. prednostno področje), pa tudi učinkov nekaterih programov splošnega neformalnega učenja (I. prednostno področje). Celovitejšo presojo učinkov izobraževanja in učenja ter mednarodno primerljivost, bi omogočila vključitev v mednarodno raziskavo o temeljnih zmožnostih PIAAC1, pod okriljem OeCd. Omejili smo se na MŠŠ ter MDDSZ, saj tudi letne programe izobraževanja odraslih zapolnjujeta samo ti dve ministrstvi. To je tudi ena od pomanjkljivosti, ki jih ugotavlja ta analiza, saj tako Zakon o izobraževanju odraslih, kot tudi sama ReNPIO narekujeta, da letni programi zaobsežejo vse ustanove, ki z javnimi sredstvi Programme for the International Assessment of Adult Competencies (PIAAC). organizirajo ali izvajajo izobraževalne programe ali druge akcije, namenjene izobraževanju odraslih, torej tudi ostala ministrstva in lokalne skupnosti.2 I. ANALIZA CILJEV, KAZALCEV IN GLOBALNEGA OBSEGA SREDSTEV Sprejem ReNPIO je bil za nadaljnji razvoj tega področja pomemben zaradi tega, ker je vseboval tudi finančno ovrednotenje programov in ker je zaobsegel vsa področja izobraževanja odraslih, s splošnim, neformalnim izobraževanjem kot prvo prioriteto. Oblikovanje in začetna leta izvajanja nacionalnega programa so sovpadala s pridružitvijo Slovenije Evropski uniji, kar je pomembno vsaj iz dveh vidikov: - po objavljenem Memorandumu o vseživljenjskem učenju in sprejemu Lizbonske strategije, je postalo vseživljenjsko učenje ena prvih prioritet zanimanja, aktivnosti in tudi obveznosti držav članic; - Evropski socialni sklad, pomemben instrument, ki omogoča uresničitev tudi zahtevnejših in bolj ambicioznih programov na vseh področjih socialnega razvoja, je s priključitvijo uniji postal dostopen tudi Sloveniji. Tudi v naslednjih letih so na oblikovanje politike in usmeritev izobraževanja odraslih pomembno vplivali dokumenti, sprejeti na ravni EU. Gre predvsem za dva dokumenta: Za učenje ni nikoli prepozno in njegovo akcijsko izpeljavo Za učenje je vedno pravi čas. V Sloveniji je bila v tem času izdelana tudi Strategija vseživljenjskosti učenja. Poudariti je treba, da je Slovenija s sprejetjem ReNPIO in z vpeljavo letnih programov, kot instrumenta pospeševanja in urejanja javnega financiranja ter uresničevanja nacionalnih ciljev na področju izobraževanja odraslih, naredila pomemben korak pri sledenju občih smernic in poudarkov, sprejetih na evropski ravni. Na tem področju lahko rečemo, da prednjači in da marsikatera država še ni sprejela tako zavezujočih dolgoročnih dokumentov. Analiza uresničevanja resolucije naj bi primerjala dogajanja in dosežke v praksi z v njej zapisanimi cilji. V nekaterih primerih je taka primerjava lahko samo splošna in kvalitativna, saj so nekateri kazalci po svoji naravi tako dolgoročni, da jih ne moremo številčno vrednotiti na letni ravni. Dolgoročni cilji Nacionalnega programa izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji do leta 2010, zapisani v ReNPIO so: 1. Izboljšati splošno izobraženost odraslih. 2. Dvigniti izobrazbeno raven, pri čemer je najmanj 12 let uspešno dokončanega šolanja temeljni izobrazbeni standard. 3. Povečati zaposlitvene zmožnosti. 4. Povečati možnosti za učenje in vključenost v izobraževanje. Vseh kvantitativnih podatkov za ovrednotenje doseganja zastavljenih ciljev ni mogoče pridobiti, saj se uradni statistični podatki obdelujejo dve leti, zato jih je mogoče obdelati z časovnim zamikom. Kljub temu pa lahko ugotovimo, da so trendi 2 Na primer Ministrstvo za notranje zadeve prek Evropskega sklada za integracijo državljanov tretjih držav, od leta 2008 izvaja programe slovenskega jezika in slovenske zgodovine in kulture za tujce ter številne podporne dejavnosti za integracijo tujcev. pozitivni: število odraslih, vključenih v programe formalnega izobraževanja zagotavlja dvig izobrazbene ravni; povečevanju zaposlitvenih zmožnosti je posvečeno zelo veliko pozornosti predvsem v okviru programov Aktivne politike zaposlovanja (APZ); manj obetavni pa so podatki o vključevanju prebivalcev v programe splošnega, neformalnega izobraževanja, saj po letu 2006 padajo. Zaskrbljujoče je dejstvo, da je ta trend še posebej opazen pri tistih ciljnih skupinah, ki bi jim tovrstno izobraževanje in učenje najbolj koristilo: manj izobražene, starejše zaposlene, osipnike ipd. Ocenimo lahko, da na tem področju spodbujanje vključevanja v že obstoječe programe ni dovolj uspešno, premajhen pa je tudi obseg njihovega financiranja (na primer javno veljavni programi za razvoj pismenosti). Premalo je tudi dovolj ponujenih privlačnih programov s področja razvoja temeljnih zmožnosti oziroma ključnih kompetenc (osnove računalništva in uporabe spleta, učenje tujih jezikov, socialne veščine), aktivnega državljanstva, trajnostnega razvoja, izobraževanja migrantov, starejših, ipd. ki bi jih lahko izvajalci ponujali prebivalcem. K boljšim rezultatom na tem področju bi pripomogla vzpostavitev enakomerno razprostrte javne mreže izvajalcev. V okvir dejavnosti take mreže bi sodilo še razvoj in vzpostavitev sistema za ugotavljanje in potrjevanje različnih neformalno pridobljenih znanj in veščin ter svetovanje o možnostih vključevanja v formalne oblike izobraževanja in usposabljanja. Kljub trendom, ki kažejo nekolikšno upadanje vključevanja odraslih v programe splošnega neformalnega izobraževanja in učenja, lahko ugotovimo, da so prav aktivnosti in vpeljava novih instrumentov, ki jih je omogočilo uresničevanje ReNPIO, pripomogli k oblikovanju in nadgradnji temeljev za nadaljnji razvoj tega segmenta izobraževanja odraslih. I.1. Uresničevanje operativnih ciljev ReNPIO opredeljuje tri prednostna področja in znotraj teh operativne cilje. Prednostna področja so: 1. splošno izobraževanje in učenje odraslih 2. izobraževanje za dvigovanje izobrazbene ravni 3. izobraževanje in usposabljanje za potrebe trga dela. Operativni cilji bodo opredeljeni ob podrobnejši razlagi posameznega prednostnega področja. I.1.1 Prvo prednostno področje: splošno izobraževanje in učenje odraslih Operativni cilj »Delež odraslih prebivalcevstarih med 25 in 64 let, ki se bodo vključili v splošno izobraževanje, se bo v obdobju od leta 2003 do leta 2010 dvignil od 3,5% na 6%.«(ReNPIO)_ Uresničevanje Preglednica 1: VKLJUČENOST ODRASLIH 25-64 V SPLOŠNO NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE Leto Splošno izobraževanje Javno veljavni programi* Jezikovno izobraževanje Prebivalci 25-64 Delež 2005/2006 38.109 2.305 27.438 1.154.386 5,9 2006/2007 35.110 1.937 25.805 1.167.732 5,4 2007/2008 33.259 463 24.653 1.171.300 5,0 2008/2009 32.240 3.106 22.342 1.183.582 4,9 Vir: SURS, izračuni ACS; *upoštevani so samo javnoveljavni programi splošnega, neformalnega izobraževanja: Usposabljanje za življenjsko uspešnost (UŽU- 5 različnih programov), Projektno učenje mladih (PUM) in Računalniška pismenost odraslih (RPO). V preglednici je zajeto splošno izobraževanje, brez usposabljanja za potrebe dela, zakonsko opredeljenih usposabljanj in brez vozniških šol. V ReNPIO je bil ta operativni cilj namenoma postavljen veliko ambiciozneje kot ciljani delež vključenih v vseživljenjsko učenje, ki ga opredeljuje krovni kazalec. Krovni kazalec namreč vključuje vse oblike organiziranega izobraževanja in učenja, med katere spada tudi usposabljanje za potrebe dela3, zakonsko predpisana preverjanja znanj in veščin (varnost pri delu, higienski minimum ipd.) in šola vožnje, ki pokriva med javno veljavnimi programi daleč največji delež4. Kazalca se razlikujeta tudi po načinu merjenja: krovni kazalec je utemeljen na Anketi o delovni sili (AdS), medtem ko je operativni cilj utemeljen na poročanju izvajalcev SURS. Izračunani delež vključenih med odraslim prebivalstvom starim med 25 in 64 let pokaže, da zastavljeni operativni cilj ni bil dosežen. Po prvem letu veljavnosti ReNPIO se je v letu 2005/2006 že skoraj približal želeni vrednosti, po tem letu pa se je tri leta zapovrstjo nižal, predvsem na račun zmanjševanja vključenih v javno veljavne programe. Tako lahko nedvoumno povzamemo, da je delež vključenih v splošno, neformalno izobraževanje in učenje še vedno prenizek, prav tako pa je premalo vpeljanih javno veljavnih programov na področju splošnega izobraževanja, predvsem na področjih razvoja temeljnih zmožnosti odraslih. 1.1.2 Drugo prednostno področje: izobraževanje za dvigovanje izobrazbene ravni Operativni cilji »Delež odraslih prebivalcev, ki si bodo zvišali izobrazbeno raven, bo v obdobju do leta 2010 naslednji: - vsaj polovica brez osnovnošolske izobrazbe bo zaključila osnovno šolo za odrasle; - vsaj četrtina z nedokončano srednjo šolo bo pridobila nižjo ali srednjo poklicno, strokovno oziroma splošno izobrazbo in - vsaj desetina s končano srednjo šolo bo pridobila najmanj višjo strokovno izobrazbo. 3 Med udeleženci ne-javno veljavnih programov v letu 2008/2009, jih je 85% obiskovalo programe za potrebe poklicnega dela. 4 Med udeleženci javno veljavnih programov jih je v letu 2008/2009 74% obiskovalo šolo vožnje. Pri dvigovanju izobrazbene ravni bodo upoštevane tudi potrebe trga dela. Skupine, ki jim bodo namenjene posebne spodbude, bodo odrasli brez izobrazbe in brezposelni. Prednostno področje izobraževanja bo naravoslovno tehnično.«(ReNPIO) Uresničevanje Osnovna šola Preglednica 2: PREBIVALSTVO 15+ PO DOSEŽENI STOPNJI IZOBRAZBE Popis 2002 Anketa 2005 Anketa 2007 Anketa 20095 število delež število delež število delež število delež Skupaj 1.663.869 100,0 1.713.575 100,0 1.734.000 100,0 1.753.000 100,0 Brez šolske izobrazbe 11.337 0,7 12.894 0,8 76.767 4,4 75.000 4,3 Nepopolna osnovna izobrazba 104.219 6,3 74.968 4,4 Osnovna izobrazba 433.910 26,1 406.114 23,7 392.000 22,6 368.000 21,0 Srednja izobrazba 899.341 54,1 952.781 55,6 971.000 61,8 991.000 56,5 Višja 84.044 5,1 89.344 5,2 91.000 5,2 318.000 18,1 Visoka izobrazba 131.018 7,9 177.474 10,4 203.000 11,7 Skupaj srednja in več 1.114.403 67,0 1.219.598 71,2 1.265.000 73,0 1.309.000 74,7 PREBIVALSTVO 25-64 število delež število delež število delež število delež Skupaj 1.097.172 100,0 1.181.000 100,0 1.156.000 100,0 1.167.000 100,0 Srednja šola in več 832.786 75,9 913.000 77,3 947.000 81,9 972.000 83,3 Vir: SURS Po podatkih zadnjega popisa prebivalstva (glej preglednico 2), je bilo leta 2002 v Sloveniji 115.556 prebivalcev brez osnovnošolske izobrazbe, kar predstavlja 7% popisanih, po podatkih SURS pa je bilo konec leta 2005 v Sloveniji še 87.862 prebivalcev, ali 5,3%, ki nimajo dokončane osnovne šole, leta 2007 pa, po podatkih ADS, le še 4,4% (76.767). Kljub morebitni upravičenosti metodoloških pomislekov o primerljivosti podatkov, lahko s precejšnjo mero gotovosti zapišemo, da je večji del te razlike povzročen naravno; torej z razliko med praviloma nižjo izobrazbo umrlih in novimi generacijami odraslih, med katerimi domala vsi zaključijo vsaj osnovno šolo. Preglednica 3: ODRASLI, VPISANI V OSNOVNE IN SREDNJE ŠOLE TER IZREDNI ŠTUDENTI Šolsko leto Osnovna šola Sredn a šola Višja šola Visoka šola vpisani končali vpisani končali vpisani vpisani 2003/2004 2.163 653 21.732 6.227 7.629 20.312 2004/2005 2.127 556 18.942 5.449 8.525 32.3026 2005/2006 1.562 290 17.245 5.699 9.461 32.653 2006/2007 1.495 259 14.956 5.173 10.308 30.327 2007/2008 1.480 244 14.568 4.341 10.433 28.532 2008/2009 1.527 241 14.319 4.604 9.532 26.934 2009/2010 1.517 246 14.039 4.129 9.097 25.309 Vir: SURS 5 Podatki v podrobnostih niso popolnoma verodostojni, saj gre za ADS. Glede doseženih stopenj izobrazbe, so podatki iz leta v leto manj podrobni, zato v letih 2007 in 2009 ne moremo več ločiti nižje poklicne od srednješolske izobrazbe. Z gotovostjo pa lahko ugotovimo pozitivni trend rasti izobrazbe. Podatki se med posameznimi objavami SURS med seboj znatno razlikujejo. Podatki o vključenosti odraslih v programe osnovne šole kažejo, da število vpisanih niha, s tendenco nižanja (glej preglednico 3). Predpostavimo lahko, da gre za vključevanje mlajših odraslih. Starejši od 50 let se redko odločajo za vključitev v redno izobraževanje, kljub temu, da imajo pred sabo še več kot deset delovnih let.7 Manj optimistični so podatki o uspešnem zaključevanju programov osnovne šole za odrasle. V Preglednici 3 vidimo, da je uspešnost odraslih udeležencev izobraževanja izjemno skromna. Ob dejstvu, da je med odraslimi do vključno 44. leta starosti še okrog 11.000 takih z nedokončano osnovno šolo (podatki ADS 2009), ocenjujemo da je bil delež vključitev odločno premajhen in ni mogel zagotoviti doseganja zastavljenega cilja. Lahko zaključimo, da je bil postavljeni operativni cilj preveč optimističen in zato ni bil dosežen. Sklepamo lahko, da je pri starejših odraslih neutemeljeno pričakovati, da se bodo vpisovali v program osnovne šole za odrasle, če jih k temu ne prisili, na primer, sistemska opredelitev, da je dokončana osnovna šola pogoj za zasedbo ali zadržanje delovnega mesta8. Pri mlajših odraslih pa je možna tudi ocena, da je določen odstotek prebivalcev, ki iz takih ali drugačnih razlogov ne dokonča osnovne šole meja, pod katero se težko spustimo. Po razpoložljivih podatkih, je bilo leta 2009 med odraslimi, starimi med 15 in 44 let, namreč le 1,3% takih, ki nimajo dokončane osnovne šole. V vsakem primeru pa bi bilo nujno povečati delež uspešnih odraslih udeležencev. Srednja šola: Po podatkih popisa, je bilo leta 2002 odraslih prebivalcev brez dokončane srednje šole v Sloveniji 33,1%. Po statističnih podatkih SURS, ki temeljijo na ADS, je v letu 2005 njihov delež padel na 28,8%, do leta 2007 na 27,0%, do leta 2009 pa na 25,3%. Izračunamo lahko, da se je delež prebivalcev z manj kot srednješolsko izobrazbo zmanjšal na 23,6%, kar je slaba četrtina. Če po drugi strani primerjamo število prebivalcev, ki so se v tem času kot odrasli vpisali v srednješolske programe (94.069) in ga primerjamo s številom odraslih brez dokončane srednje šole (443 tisoč v letu 2009), dobimo delež 21,2%, kar je blizu zastavljenega operativnega cilja (25%). Neprimerljivo slabši pa je izplen, če primerjamo število tistih, ki so šolanje tudi uspešno dokončali (29.395) - v tem primeru je delež 6,6% (Preglednica 3).. Višja in visoka šola: V času od sprejetja ReNPIO se je izjemno povečal vpis izrednih študentov v programe višjih strokovnih šol in tudi v programe visokih strokovnih šol in v univerzitetne programe (glej Preglednico 3). Višje šolstvo se je v zadnjih letih izjemno razvilo, po podatkih za leto 2010/2011 deluje že 29 javnih in 31 zasebnih šol. Poleg potreb, ki jih trg dela očitno narekuje prav programom na tej ravni, gre brez dvoma tudi za poslovno donosno tržno nišo, ki so jo znali ustanovitelji tovrstnih šol dobro zapolniti. 7 Med 1.495 vpisanimi v program osnovne šole za odrasle v šolskem letu 2009/2010, jih je bilo le 138 starejših od 40 let (SURS) 8 Veljavni pogoj je zaključena osnovnošolska obveznost, ki pa ne pomeni nujno tudi uspešnega zaključka šole. Zastavljeni operativni cilj je bil med vsemi, opredeljenimi v drugem prednostnem področju, najlaže uresničljiv. 1.1.3. Tretje prednostno področje: izobraževanje in usposabljanje za potrebe trga dela Operativni cilji »Polovica brezposelnih se bo vključila v programe, namenjene povečevanju zaposlitvenih zmožnosti. V programe, namenjene povečevanju zaposlitvenih zmožnosti, se bodo vključevali tudi tisti zaposleni, ki jim bo delovno mesto zaradi nizke stopnje izobraženosti ogroženo. Vsaj 10% brezposelnih in zaposlenih brez poklicne ali strokovne izobrazbe bo pridobilo nacionalno poklicno kvalifikacijo po certifikatnem sistemu.« Prednostna skupina so brezposelni in zaposleni brez poklicne oziroma strokovne izobrazbe. «(ReNPIO)_ Uresničevanje MDDSZ, v povezavi Zavodom za zaposlovanje, spodbuja, financira in izvaja zelo veliko število programov, namenjenih povečevanju zaposljivosti brezposelnih, in skrbi za ohranitev ogroženih delovnih mest. Teh programov je iz leta v leto več, saj tovrstna prizadevanja spodbuja tudi EU, ki preko socialnih skladov namenja temu področju tudi znatna sredstva. Lahko predvidevamo, da bo opredeljeni cilj do leta 2010 uresničen z omejitvijo, ki jo predstavlja nenadejano povečanje števila brezposelnih v letu 2008, ki se je nadaljevalo tudi v letu 2009 in 2010, in s tem izjemno povečanje potreb po dodatnem usposabljanju in prekvalifikacijah. Zanimanje za pridobitev poklicne kvalifikacije v okviru certifikatnega sistema Nacionalnih poklicnih kvalifikacij, se je do leta 2009 povečevalo (2007: 9.589, 2008: 14.483, 2009: 15.357), v letu 2010 pa je občutno padlo (4.911 )9. Delež zaposlenih, ki so si do leta 2010 pridobili kvalifikacijo po tem sistemu se je približal želeni vrednosti 10%. K temu je bistveno pripomoglo tudi znatno povečanje vključenih brezposelnih oseb: v letih 2007 in 2008 je bilo vključenih okrog 200 oseb na leto, v letu 2009 476, v letu 2010 pa že 1278. I.2. Krovna kazalca Poleg operativnih ciljev, opredeljenih pri vsakem od prednostnih področij, ReNPIO opredeljuje tudi dva krovna kazalca, ki se nanašata na ciljne vrednosti, opredeljene v 9 Gre za učinek spremenjenih pravil pri zaposlovanju: v letu 2010 NPK ni bila več pogoj za zaposlitev. Lizbonski strategiji. Tako naj bi z uresničevanjem operativnih ciljev na prednostnih področjih nacionalnega programa, v Sloveniji do leta 2010 dosegli, da bo: 1. delež odraslih z najmanj srednješolsko izobrazbo v starosti od 25 do 64 let dosegel najmanj 85 odstotkov; 2. stopnja udeležbe delovno aktivnega prebivalstva v starosti od 25 do 64 let v vseživljenjskem učenju najmanj 15 odstotkov. Prvi kazalec Po podatkih EUROSTAT za leto 2010 (Preglednica 4), je imelo v Sloveniji 83,3% odraslih, starih med 25 in 64 let dokončano najmanj srednjo šolo. S tem smo se precej približali želeni vrednosti, nismo je pa dosegli. Predvsem pa moramo poudariti, da gre še vedno za metodološke razlike med posameznimi bazami podatkov, saj gre pri cilju, ki smo ga postavili v ReNPIO izrecno za 4-letno srednjo šolo, medtem ko so v EUROSTAT-ovih bazah med srednješolsko izobrazbo (»upper-secondary«) vključeni tudi 2 in 3-letni programi.10 Preglednica 4: PREBIVALSTVO 25-64 Z DOKONČANO NAJMANJ SREDNJO ŠOLO (UPPER- SECONDARY) leto 2004 2005 2006 2008 2010 Slovenija 79,7 80,3 81,6 82,0 83,3 EU - 27 68.1 69.1 69.7 71,5 72,7 Vir: EUROSTAT Drugi kazalec Ta kazalec se nanaša na udeležbo odraslih v vseživljenjskem učenju. Tudi tukaj se lahko opremo le na podatke EUROSTATA: Preglednica 5: VKLJUČENOST ODRASLIH 25-64 V IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Slovenija 8,4 13,3 16,2 15,3 15,0 14,8 13,9 14,6 16,2 EU - 27 7,6 9,0 9,9 10,2 9,6 9,7 9,5 9,3 9,1 Vir: EUROSTAT Podatki o udeležbi odraslih v vseživljenjskem učenju so bili pred letom 2005 še bistveno bolj ugodni, saj so temeljili zgolj na pomladanskem snemanju ADS. V letu 2005 so metodologijo spremenili in zdaj upoštevajo povprečje vseh štirih medletnih merjenj ADS. Zaradi znatnega zmanjšanja vrednosti (po prejšnjem merjenju je bil podatek za Slovenijo že 17,9%), smo v letu 2004 že presegali ciljno vrednost za leto 2010, v letu 2007 pa je ta vrednost že zdrsnila pod ciljno vrednost 15%. Trend zniževanja se je v letu 2008 še nadaljeval in se približuje vrednosti iz leta 2003, ko 10 Ciljna vrednost, ki jo na področju izobrazbene sestave določa Lizbonska strategija, je 85% prebivalcev starih 20-24 let, z dokončano srednjo šolo (upper-secondary) do leta 2010, in se razlikuje od cilja, ki ga opredeljuje ReNPIO. Za Slovenijo je bila za leto 2007 vrednost po Lizbonski strategiji 91,5%, v letu 2008 90,2% (EU 78,5%), v letu 2009 pa je presenetljivo padla na 89,4% (EU 78,6%). Kljub padcu smo po tem kazalcu med državami EU uvrščeni razmeroma visoko. Slovenija še ni koristila evropskih sredstev. V letu 2009 se je trend obrnil in tako v letu 2010 beležimo že drugo zaporedno rast kazalca, ki v letu 2010 znaša že 16,2%, kar je nad zastavljeno ciljno vrednostjo. Komentar: Po vključenosti v vseživljenjsko učenje nas v Evropi prekašajo samo nekatere države, ki so na področju izobraževanja najbolj razvite, kot so Danska, Finska, Islandija, Švedska, Norveška, Nizozemska in Velika Britanija. Vse ostale države zaostajajo. Kljub zadovoljstvu, ki nam ga tak podatek vzbudi, moramo omeniti, da gre daleč največji delež vsega vključevanja v vseživljenjsko učenje, ko govorimo o ne-javno veljavnih programih, na račun usposabljanja za potrebe dela, ko govorimo o javno veljavnih programih izobraževanja in usposabljanja pa na račun učenja vožnje. Slika 1: IZVAJALCI NADALJNEGA IZOBRAŽEVANJA PO VRSTAH ORGANIZACIJ 450 Vir: SURS Slika 2: UDELEŽENCI NADALJNEGA IZOBRAŽEVANJA PO PROGRAMIH Vir: SURS Preglednica 6: NE JAVNOVELJAVNI PROGRAMI IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA 2004 - 2009 Leto Udeleženci skupaj Strokovne potrebe dela Delež Prosti čas Delež 2004/2005 237.131 198.949 83,9 27.136 11,4 2005/2006 235.608 191.163 81,1 38.109 16,1 2006/2007 205.101 164.077 80,0 35.110 17,1 2007/2008 233.051 193.778 83,1 33.259 14,3 2008/2009 255.219 218.072 85,4 32.240 12,6 Vir: SURS Slika 3: UDELEŽENCI NE JAVNO VELJAVNIH PROGRAMOV PO NAMENU Vir: SURS V letu 2008/2009 je delež udeležencev, vključenih v programe za potrebe poklicnega dela, presegel najvišjo vrednosti iz leta 2004/2005, in dosegel vrednost 85,4%. Število udeležencev, vključenih v programe za splošne potrebe in prosti čas je, po dveh letih rasti, že drugo leto zapored padlo na le 12,6%. Preglednica 7: JAVNO VELJAVNI PROGRAMI IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA V LETIH 2004 - 20 )09 Leto Udeleženci skupaj Sola vožnje Delež 2004/2005 40.973 24.537 59,9 2005/2006 38.744 20.216 52,2 2006/2007 37.839 21.875 57,8 2007/2008 33.501 23.625 70,5 2008/2009 49.459 36.531 73,9 Vir: SURS Slika 4: UDELEŽENCI JAVNO VELJAVNIH PROGRAMOV Vir: SURS Delež udeležencev v šoli vožnje med vsemi, ki so se udeležili izobraževanja ali usposabljanja v javno veljavnih programih, se je med šolskima letoma 2004/05 in 2005/06 zmanjšal iz skoraj 60% na 52,2%, v letu 2006/07 narasel na 57,8%, za naslednje leto pa celo na 70,5%, v zadnjem letu za katerega imamo podatke (2008/2009) pa kar na 73,9%.11 I.3. Globalni obseg sredstev I.3.1. Obseg in viri javnih sredstev Globalni obseg sredstev določa ReNPIO, v letnih programih izobraževanja odraslih pa so sredstva operacionalizirana po programih in dejavnostih v takšnem obsegu, ki naj bi zagotavljal stabilno financiranje dejavnosti, od katerih je odvisno uresničevanje operativnih ciljev. LPIO, ki je instrument za uresničevanje ReNPIO, zato določa obseg sredstev, ki je dejansko podlaga za presojo o zagotavljanju obsega in virov javnih sredstev. V tem gradivu so prikazana sredstva, določena z ReNPIO, sredstva, opredeljena v sprejetih LPIO in realizacija sredstev, določenih v LPIO po ministrstvih in virih (lastna, EU). Indeksi realizacije so izračunani tako glede na ReNPIO, kot na načrtovane letne programe. Preglednica 8: PLANIRANA IN REALIZIRANA SREDSTVA V LETIH 2005 IN 2006 11 Pojasnilo SURS: »Za vozniške šole smo v zadnjem opazovanem letu pripravili poseben vprašalnik, prilagojen za zbiranje podatkov, s katerimi razpolagajo, kar je povzročilo, da se je število vozniških šol, ki so nam poročale, povečalo za več kot 100%.« LETO VIR PLAN ReNPIO 2005 LPIO 2005 REALIZACIJA INDEX na ReNPIO INDEX na LPIO PLAN ReNPIO 2006 LPIO 2006 REALIZACIJA INDEX na ReNPIO INDEX na LPIO MŠZŠ - lastna sredstva 7.087.715 7.755.316 4.824.320 68,1 62,2 7.536.305 7.341.416 4.667.001 61,9 63,6 MŠZŠ - lastna udeležba 1.223.085 1.222.917 298.364 24,4 24,4 1.100.401 1.706.038 1.193.040 108,4 69,9 MŠZŠ - skupaj 8.310.800 8.978.233 5.122.684 61,6 57,1 8.636.705 9.047.454 5.860.040 67,9 64,8 MDDSZ - lastna sredstva 10.452.763 12.153.476 8.083.792 77,3 66,5 11.498.081 12.934.337 9.878.568 85,9 76,4 MDDSZ - lastna udeležba 2.873.060 3.686.353 3.650.476 127,1 99,0 3.015.774 5.280.645 5.575.864 184,9 105,6 MDDSZ - skupaj 13.325.822 15.839.829 11.734.268 88,1 74,1 14.513.854 18.214.982 15.454.432 106,5 84,8 MŠZŠ - sredstva EU 3.365.048 3.363.922 896.345 26,6 26,6 3.300.785 5.132.891 3.579.119 108,4 69,7 MDDSZ - sredstva EU 9.503.005 11.931.828 10.877.149 114,5 91,2 9.047.321 16.042.239 16.262.727 179,8 101,4 Sredstva EU - skupaj 12.868.052 15.295.750 11.773.494 91,5 77,0 12.348.106 21.175.130 19.841.846 160,7 93,7 Drugi programi EU 1.366.633 1.366.633 DRUGA MINISTRSTVA 861.292 973.126 OBČINE 1.345.769 1.520.614 SKUPAJ: 38.077.950 40.113.812 28.630.028 75,2 71,4 39.358.621 50.273.660 41.156.318 104,6 81,9 Preglednica 9: PLANIRANA IN REALIZI RANA SREDSTVA V LETIH 2 007 IN 2 008 LETO VIR PLAN ReNPIO 2007 LPIO 2007 REALIZACIJA INDEX na ReNPIO INDEX na LPIO PLAN ReNPIO 2008 LPIO 2008 REALIZACIJA INDEX na ReNPIO INDEX na LPIO MŠŠ - lastna sredstva 8.289.934 7.038.941 6.082.390 73,4 86,4 9.119.095 6.655.422 5.529.477 60,6 83,1 MŠŠ - lastna udeležba 1.210.149 1.674.700 1.132.927 93,6 67,6 1.331.163 1.495.057 870.627 65,7 58,5 MŠŠ - skupaj 9.500.084 9.825.029 7.215.317 76,0 73,4 10.450.259 8.150.479 6.400.104 61,3 78,6 MDDSZ - lastna sredstva 12.647.722 11.572.991 9.191.891 72,7 79,4 13.912.536 15.661.478 12.443.002 89,4 79,4 MDDSZ - lastna udeležba 2.213.737 6.662.923 2.659.522 120,1 39,9 3.098.398 1.289.862 877.099 28,3 68,0 MDDSZ - skupaj 14.861.459 18.235.914 11.851.413 79,7 64,9 17.010.933 16.951.340 13.320.101 78,3 78,6 MŠŠ - sredstva EU 3.630.863 5.040.679 1.792.384 49,4 35,6 3.993.908 5.781.110 2.685.051 67,2 46,4 MDDSZ - sredstva EU 6.641.629 20.655.985 7.737.264 116,5 37,5 9.389.084 5.109.585 2.631.297 28 51,5 Sredstva EU - skupaj 10.272.492 25.696.664 9.529.648 92,8 37,1 13.382.991 10.890.695 5.316.348 39,7 48,8 Drugi programi EU 1.366.633 1.366.633 DRUGA MINISTRSTVA 1.069.104 1.170.506 OBČINE 1.670.005 1.828.576 SKUPAJ: 38.739.777 53.757.607 28.596.378 73,8 53,2 45.209.898 35.992.514 25.039.761 55,4 69,6 Preglednica 10: PLANIRANA IN REALIZIRANA SREDSTVA V LETIH 2009 IN 2010 LETO VIR PLAN ReNPIO 2009 LPIO 2009 REALIZACIJA INDEX na ReNPI O INDEX na LPIO PLAN ReNPIO 2010 LPIO 2010 REALIZACIJA INDEX na ReNPI O INDEX na LPIO MŠŠ - lastna sredstva 10.029.206 6.580.670 6.574.462 65,6 99,9 11.032.210 6.742.194 6.566.329 59,5 97,4 MŠŠ - lastna udeležba 1.464.453 1.564.218 1.031.119 70,4 65,9 1.610.481 1.777.278 1.123.493 69,8 63,2 MŠŠ - skupaj 11.493.658 8.144.888 7.605.581 66,2 93,4 12.642.690 8.519.472 7.689.822 60,8 90,3 MDDSZ - lastna sredstva 15.301.235 29.203.183 22.739.739 148,6 77,9 16.831.192 15.515.529 17.220.207 102,3 111,0 MDDSZ - lastna udeležba 3.407.877 3.819.505 2.501.277 73,4 65,5 3.748.331 2.867.276 1.975.929 52,7 68,9 MDDSZ - skupaj 18.709.112 33.022.688 25.241.016 134,9 76,4 20.579.523 18.382.805 19.196.136 93,3 104,4 MŠŠ - sredstva EU 4.392.941 8.737.114 5.736.758 130,6 65,7 4.831.859 10.071.234 6.365.197 131,7 63,2 MDDSZ - sredstva EU 10.326.268 8.606.238 2.773.621 26,9 32,2 11.358.895 16.247.902 11.196.935 98,6 68,9 Sredstva EU - skupaj 14.719.209 17.343.352 8.510.379 57,8 49,1 16.190.754 26.319.136 17.562.132 108,5 66,7 DrugI programi EU 1.366.405 1.366.405 DRUGA MINISTRSTVA 1.253.755 1.341.372 OBČINE 1.959.279 2.095.711 SKUPAJ: 49.500.584 58.510.928 41.356.976 83,5 70,7 54.215.621 53.221.413 44.448.090 82,0 83,5 VIR 2005 REALI ZACIJA 4.824.320 IN DEKS 2006 REALI ZACIJA 4.667.001 IN DEKS 2007 REALI ZACIJA 4.377.983 IN DEKS 2008 REALI ZACIJA 5.529.477 IN DEKS 2009 6.580.670 REALI ZACIJA 6.574.462 IN DEKS 99,9 2010 6.742.194 REALI ZACIJA 6.566.329 IN DEKS 97,4 MŠŠ -lastna sredstva 7.755.316 62,2 7.341.416 63,6 7.038.941 62,2 8.150.329 67,8 MŠŠ -lastna udeležba 1.222.917 298.364 24,4 1.706.038 1.193.040 69,9 1.674.700 1.132.927 67,6 1.495.057 874.042 58,5 1.564.218 1.031.119 65,9 1.777.278 1.123.493 63,2 MŠŠ -skupaj 8.978.233 5.122.684 57,1 9.047.454 5.860.040 64,8 9.825.029 5.510.910 56,1 9.645.386 6.403.519 66,4 8.144.888 7.605.581 93,4 8.519.472 7.689.822 90,3 MDDSZ- lastna sredstva 12.153.476 8.083.792 66,5 12.934.337 9.878.568 76,4 11.581.951 9.868.384 85,2 15.386.482 9.428.182 61,3 29.203.183 22.739.739 77,9 15.515.529 17.220.207 111,0 MDDSZ - lastna udeležba 3.686.353 3.650.476 99 5.280.645 5.575.864 105,6 6.662.923 3.400.307 51 1.289.862 2.577.503 199,8 3.819.505 2.501.277 65,5 2.867.276 1.975.929 68,9 MDDSZ-skupaj 15.839.829 11.734.268 74,1 18.214.982 15.454.432 84,8 18.244.874 13.268.691 72,7 16.676.344 12.005.685 72 33.022.688 25.241.016 76,4 18.382.805 19.196.136 104,4 MŠŠ -sredstva EU 3.363.922 896.345 26,6 5.132.891 3.579.119 69,7 5.040.679 1.792.384 35,6 5.603.277 2.685.051 47,9 8.737.114 5.736.758 65,7 10.071.234 6.365.197 63,2 MDDSZ -sredstva EU 11.931.828 10.877.149 91,2 16.042.239 16.262.727 101,4 20.655.985 9.959.614 48,2 5.109.585 7.955.786 155,7 8.606.238 2.773.621 32,2 16.247.902 11.196.935 68,9 Sredstva EU -skupaj 15.295.750 11.773.494 77 21.175.130 19.841.846 93,7 25.696.664 11.751.998 45,7 10.712.862 10.640.837 99,3 17.343.352 8.510.379 49,1 26.319.136 17.562.132 66,7 SKUPAJ: 40.113.812 28.630.028 71,4 50.273.660 41.156.318 81,9 53.226.900 30.531.599 57,4 35.992.514 29.049.835 80,7 58.510.928 41.356.976 70,7 53.221.413 44.448.090 83,5 Slika 5: PLANIRANA IN REALIZIRANA SREDSTVA POSAMEZNIH LETNIH PROGRAMOV IO MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT 20,000,000 18,000,000 16.000.000 14.000.000 12,000,000 10.000.000 8,000,000 6.000.000 4.000.000 2,000,000 o ■ 1 J 1 1 u 1 1 1 l s: D. 20 □ a LU 05 s D. 20 o ° REALIZACIJA s: D. 20 □ a LU 07 s: D. 20 o 00 REALIZACIJA s D. 20 o ° REALIZACIJA s D. 2C u a LU 10 i MŠŠ - lastna sredstva l MŠŠ lastna udeležba i Mšš-sredstva LU ■ SKUPAJ Slika 6: PLANIRANA IN REALIZIRANA SREDSTVA POSAMEZNIH LETNIH PROGRAMOV IO MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE V Preglednici 11 so prikazani podatki o finančni realizaciji sprejetih letnih programov izobraževanja odraslih za leta 2005-2010. Indeksi kažejo, da ni šlo samo za slabo izkoriščanje sredstev ESS, ampak tudi za zelo veliko vrzel tudi pri t.i. nacionalnih sredstvih. Zelo nazorno se ta vrzel pokaže na Preglednici 12: VIR 2005 2006 2007 2008 2009 2010 PLAN REALI ZACIJA PLAN REALI ZACIJA PLAN REALI ZACIJA PLAN REALI ZACIJA PLAN REALI ZACIJA PLAN REALI ZACIJA MŠŠ -lastna sredstva 7.755.316 4.824.320 7.341.416 4.667.001 7.038.941 4.377.983 8.150.329 5.529.477 6.580.670 6.574.462 6.742.194 6.566.329 MŠŠ -lastna udeležba 1.222.917 298.364 1.706.038 1.193.040 1.674.700 1.132.927 1.495.057 874.042 1.564.218 1.031.119 1.777.278 1.123.493 MŠŠ -sredstva EU 3.363.922 896.345 5.132.891 3.579.119 5.040.679 1.792.384 5.603.277 2.685.051 8.737.114 5.736.758 10.071.234 6.365.197 SKUPAJ 12.342.155 6.019.029 14.180.345 9.439.160 13.754.320 7.303.294 15.248.663 9.088.570 16.882.002 13.342.339 18.590.706 14.055.019 VIR 2005 2006 2007 2008 2009 2010 PLAN REALI ZACIJA PLAN REALI ZACIJA PLAN REALI ZACIJA PLAN REALI ZACIJA PLAN REALI ZACIJA PLAN REALI ZACIJA MDDSZ- lastna sredstva 12.153.476 8.083.792 12.934.337 9.878.568 11.581.951 9.868.384 15.386.482 9.428.182 29.203.183 22.739.739 15.515.529 17.220.207 MDDSZ- lastna udeležba 3.686.353 3.650.476 5.280.645 5.575.864 6.662.923 3.400.307 1.289.862 2.577.503 3.819.505 2.501.277 2.867.276 1.975.929 MDDSZ-sredstva EU 11.931.828 10.877.149 16.042.239 16.262.727 20.655.985 9.959.614 5.109.585 7.955.786 8.606.238 2.773.621 16.247.902 11.196.935 SKUPAJ 27.771.657 22.611.417 34.257.221 31.717.159 38.900.859 23.228.305 21.785.929 19.961.471 41.628.926 28.014.637 34.630.707 30.393.071 skupaj PLAN REALI ZACIJA INDEKS MŠŠ lastna sredstva 43.608.866 32.539.572 74,6 lastna udeležba 9.440.208 5.652.985 59,9 sredstva EU 37.949.117 21.054.854 55,5 MDDSZ lastna sredstva 96.774.958 77.218.872 79,8 lastna udeležba 23.606.564 19.681.356 83,4 sredstva EU 78.593.777 59.025.832 75,1 SKUPAJ 289.973.490 215.173.471 74,2 Slika 7: PLANIRANA IN REALIZIRANA SREDSTVA ZA CELOTNO OBDOBJE ReNPIO Preglednica 14: NEREALIZIRANA SREDSTVA 2005-2010 PO VIRIH VIR 2005 2006 2007 2008 2009 2010 SKUPAJ 2005-2010 MŠŠ - lastna sredstva 2.930.996 2.674.415 2.660.958 2.620.852 6.208 175.865 11.069.294 MŠŠ - lastna udeležba 924.553 512.998 541.773 621.015 533.099 653.785 3.787.223 MŠŠ - sredstva EU 2.467.577 1.553.772 3.248.295 2.918.226 3.000.356 3.706.037 16.894.263 MŠŠ skupaj 6.323.126 4.741.185 6.451.026 6.160.093 3.539.663 4.535.687 31.750.780 MDDSZ - lastna sredstva 4.069.684 3.055.769 1.713.567 5.958.300 6.463.444 -1.704.678 19.556.086 MDDSZ - lastna udeležba 35.877 -295.219 3.262.616 -1.287.641 1.318.228 891.347 3.925.208 MDDSZ - sredstva EU 1.054.679 -220.488 10.696.371 -2.846.201 5.832.617 5.050.967 19.567.945 MDDSZ skupaj 5.160.240 2.540.062 15.672.554 1.824.458 13.614.289 4.237.636 43.049.239 SKUPAJ: 11.483.366 7.281.247 22.123.580 7.984.551 17.153.952 8.773.323 74.800.019 Iz Preglednice 13 vidimo, da je najslabša realizacija predvidenih sredstev pri sredstvih ESS, ki jih je načrtovalo Ministrstvo za šolstvo in šport. Vendar se iz obeh preglednic vidi, da poraba ni bila bistveno boljša niti pri porabi predvidenih nacionalnih sredstvih in to pri obeh sodelujočih ministrstvih: v šestih letih je bilo tako za izobraževanje odraslih porabljenih 11 mio manj načrtovanih nacionalnih sredstev MŠŠ in skoraj 20 mio manj sredstev MDDSZ, skupaj torej čez 30 mio evrov ! Skupaj s sredstvi ESS in njim zavezane lastne udeležbe, pa je bilo v šestih letih realizirano skoraj 75 mio evrov manj sredstev (v tekočih cenah), kot jih je bilo načrtovanih. V ReNPIO so opredeljeni deleži sredstev, namenjeni posameznim prednostnim področjem, ki se sicer med posameznimi leti nekoliko spreminjajo, vendar ostajajo v grobem v podobnih okvirih. V spodnjo preglednico iz ReNPIO smo dodali stolpca z deleži, ki sta jih načrtovala letna programa za ti dve leti. Preglednica 15: STRUKTURA FINANCIRANJA PO PODROČJIH Prednostno področje ReNPIO 2005 LPIO 2005 ReNPIO 2006 LPIO 2006 ReNPIO 2007 LPIO 2007 ReNPIO 2008 LPIO 2008 ReNPIO 2009 LPIO 2009 ReNPIO 2010 LPIO 2010 I. 11.705.475 8.653.700 11.281.088 11.804.154 10.462.360 9.602.713 11.617.426 5.881.301 12.223.335 8.495.229 12.875.981 13.201.210 II. 15.943.916 16.284.609 15.523.285 21.531.166 15.063.846 21.009.680 17.280.921 10.308.411 18.889.584 10.090.072 20.729.427 9.605.575 III. 4.309.798 9.899.078 6.221.833 10.591.046 6.985.478 17.502.207 9.004.340 13.540.351 10.371.808 17.111.749 11.810.633 27.043.179 Infrastruktura 6.118.761 5.277.419 6.331.998 6.263.799 6.228.927 5.112.301 7.307.211 6.262.451 8.023.702 6.455.595 8.809.881 6.735.021 SKUPAJ 38.077.533 40.114.806 39.358.204 50.190.164 38.740.611 53.226.701 45.209.898 35.992.514 49.508.429 42.152.645 54.225.922 56.584.985 Vir: ReNPIO, Analiza uresničevanja ReNPIO, LPIO; ReNPIO LPIO ReNPIO LPIO ReNPIO LPIO ReNPIO LPIO ReNPIO LPIO ReNPIO LPIO Prednostno 2005 2005 2006 2006 2007 2007 2008 2008 2009 2009 2010 2010 področje delež delež delež delež delež delež delež delež delež delež delež delež I. 30,7 21,6 28,7 23,5 27 18 25,7 16,3 24,7 20,2 23,7 23,3 II. 41,9 40,6 39,4 42,9 38,9 39,5 38,2 28,6 38,2 23,9 38,2 17,0 III. 11,3 24,7 15,8 21,1 18 32,9 19,9 37,6 20,9 40,6 21,8 47,8 Infrastruktura 16,1 13,2 16,1 12,5 16,1 9,6 16,2 17,4 16,2 15,3 16,2 11,9 SKUPAJ 100 100 100,0 100,0 100 100 100 100 100,0 100,0 100,0 100,0 Vir: ReNPIO, Analiza uresničevanja ReNPIO, LPIO; izračuni ACS Slika 8: STRUKTURA FINANCIRANJA PO PODROČJIH Vir: ReNPIO, Analiza uresničevanja ReNPIO, LPIO; izračuni ACS Kljub temu, da je bila dejanska realizacija LPIO razmeroma nizka, je vseeno pomembno pokazati na izrazito odstopanje med deleži, namenjenimi splošnemu in formalnemu izobraževanju ter infrastrukturi na eni strani, ter deležu namenjenemu usposabljanju za potrebe dela, na drugi. V zadnjih dveh letih se je delež namenjen I. prednostnemu področju zvišal, vendar predvsem na račun formalnega izobraževanja. Usposabljanje za potrebe dela še vedno izrazito odstopa od razmerij, opredeljenih v ReNPIO. Preglednice s prikazanimi načrtovanimi in realiziranimi sredstvi programov po posameznih proračunskih postavkah so v prilogi. V skladu z dikcijo ReNPIO, so v gradivu navedena samo javna sredstva, namenjena izobraževanju odraslih. Temu področju namenjajo veliko sredstev tudi podjetja ter podjetniške in obrtne zbornice, predvsem za izobraževanje in usposabljanje za potrebe dela, kar bi bilo vredno analizirati posebej. II. Ugotovitve in sklepi Analiza uresničevanja ReNPIO 2005-2010 je nesporno pokazala, da so opredelitve in določbe v tem dokumentu, kljub nekaterim pomanjkljivostim, pomembno in pozitivno vplivale na razvoj ter uveljavljanje izobraževanja odraslih. Ugotovitve utemeljujejo potrebnost oblikovanja in potrditve nadaljevanja tega strateškega dokumenta kot instrumenta strategije razvoja za prihodnje obdobje na nacionalni ravni, kar bo pripomoglo tudi k uveljavljanju koncepta vseživljenjskega učenja, kot enega od ključnih temeljev za inovativni in ustvarjalni razvoj družbe. V obdobju uresničevanja ReNPIO do 2010 smo v Sloveniji znatno izboljšali materialne pogoje za izobraževanje odraslih, kar je prispevalo tudi k večji vključenosti v različne programe izobraževanja in usposabljanja. Velik napredek je zabeležen pri programih usposabljanja za potrebe dela, vključno s sistemom potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Povečal se je tudi vpis odraslih v višje strokovne šole. Prav tako se je kot koristna in dobro obiskana izkazala v tem času vpeljana mreža svetovalnih središč (ISIO) in središč za samostojno učenje (SSU). Številni in dobro obiskani so bili študijski krožki (ŠK). Pomembno vlogo pri promociji vseživljenjskosti učenja predstavljata Teden vseživljenjskega učenja (TVU) in promocijska kampanja Zgledi vlečejo. Slabši rezultati od predvidenih so bili uresničeni pri vpisu v program osnovne šole za odrasle in pri programih, namenjenih splošnemu neformalnemu učenju, predvsem pri skupinah prebivalstva, ki jih je ReNPIO opredelila kot ciljne oziroma ranljive (npr. manj izobraženi, starejši). Uresničevanje načela vseživljenjskosti učenja najbolj kaže dejanska udeležba v izobraževanju, saj naj bi se na podlagi sprejetja tega načela povečale možnosti za izobraževanje vseh skupin prebivalstva tako v formalnem kot neformalnem izobraževanju. Sistemsko okolje, ki naj bi pripomoglo k večji vključenosti manj izobraženih v programe formalnega izobraževanja, se zelo počasi vzpostavlja. Gre predvsem za nove možnosti ugotavljanja in priznavanja predhodno pridobljenega znanja in veščin. Do zadnjega obravnavanega leta (2010) je največje pozitivne rezultate pokazal sistem pridobivanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij po certifikatnem sistemu, ostale zasnovane oblike pa še niso zaživele. Podrobneje analizirani podatki, predstavljeni v vseh treh analizah12 kažejo, da tudi obilice ponujenih možnosti za vključevanje v različne oblike neformalnega splošnega izobraževanja, najbolj ranljive skupine prebivalcev ne izkoriščajo v zadovoljivi meri. Podatki, razčlenjeni po izobrazbi in starosti pokažejo, da se v programe večinoma vključujejo bolj izobraženi in mlajši prebivalci. Zadnji objavljeni podatki kažejo, da je splošno neformalno izobraževanje obsežno in raznoliko predvsem glede na vrsto izvajalcev. Število ljudskih univerz se je ustalilo na 32, njihov delež izvedenih programov pa izstopa pri javno veljavnih programih in pri jezikovnem izobraževanju. Zelo močna je skupina organizacij, uvrščenih pod »druge specializirane organizacije«. Delež pri številu udeležencev je tudi pri njih nekoliko nižji, kot je njihov delež v številu vseh organizacij, vendar pa visoko odstopajo pri 12 Analiza uresničevanja ReNPIO 2005-2006, 2005-2008, 2009-2010 (delovna gradiva, priložena temu dokumentu). deležu udeležencev javno veljavnih programov in jezikovnih tečajih. Pri obeh omenjenih programih se je njihov delež zadnja leta povečal. Največji delež pri tem povečanju gre na račun zakonsko določenih javno veljavnih programov, ki jih morajo obiskovati vsi zaposleni (n.pr. varstvo pri delu) ali zaposleni v določenih panogah (higienski minimum, HASAP). Največje število udeležencev beležijo »enote pri podjetjih«, katerih programi so namenjeni usposabljanju za potrebe dela, katerih programi niso javno veljavni. O doseganju zastavljenih ciljev največ povedo podatki, vendar je na kvalitativni ravni treba dodati nekaj temeljnih pripomb, ki bi jih v bodoče morali upoštevati pri pripravah letnih programov. Osnovna ugotovitev je, da se je položaj izobraževanja odraslih, ki ga opredeljujejo sprejeti letni programi, v zadnjih dveh letih veljavnosti ReNPIO izboljšal, predvsem na organizacijski in vsebinski ravni. Glede obsega so velik davek zahtevali zaostreni pogoji financiranja iz državnega proračuna, tako da se je v letu 2010 znatno zmanjšal obseg sredstev, ki so jih področju izobraževanja odraslih namenili na MDDSZ (v primerjavi z letom 2009, ko se je sicer glede na leto 2008 znatno povečal). Uresničevanje operativnih ciljev 1. Operativni cilji vseh treh prednostnih področij so se samo deloma uresničevali v skladu s predvidenimi načrti. Na prvem prednostnem področju se je udeležba po več letih upadanja v zadnjem letu povečala in se je tako v veliki meri približala ciljni vrednosti. Udeležencev v splošno izobraževalnih programih je sicer še vedno premalo, vendar se počasi povečuje število udeležencev v javno veljavnih programih splošnega neformalnega izobraževanja odraslih. Uresničevanje operativnih ciljev v drugem prednostnem področju je nekoliko slabše. Vrednosti so nekoliko nižje od načrtovanih, najslabša pa je realizacija cilja za odrasle z nedokončano osnovnošolsko izobrazbo, saj cilj, da bi morala polovica vseh pridobiti osnovnošolsko izobrazbo ni bil uresničen. V letu 2011 se je začela evalvacija javno veljavnega programa osnovna šola za odrasle, ki bo odgovorila na vprašanja o vzrokih za premajhno uspešnost programa. 2. Pri pridobitvi poklicnih kvalifikacij v okviru certifikatnega sistema Nacionalnih poklicnih kvalifikacij kaže, da se je delež zaposlenih, ki so si do leta 2010 pridobili kvalifikacijo po tem sistemu, približal želeni vrednosti 10%, bistveno nižji od zastavljenega pa je pri tem delež brezposelnih. Zanimanje za pridobivanje nPk je v veliki meri odvisno od povpraševanja in pogojev na trgu dela ter zaupanja delodajalcev v enakovrednost znanj in veščin, kar je pokazala tudi opravljena evalvacija certifikatnega sistema. 3. Tretje prednostno področje, namenjeno usposabljanju in izobraževanju za potrebe dela oziroma zaposlitve, si je v vseh letih veljavnosti ReNPIO odvzelo največji delež, tako glede področju namenjenih sredstev, kakor tudi glede števila vključenih udeležencev. Gotovo je zmanjšanje števila brezposelnih, ki zahteva dodatna usposabljanja, prekvalifikacije ali formalno izobraževanje, ključno področje zagotavljanja socialne države in trajnostnega razvoja, vendar pa gre v nekaterih primerih tudi za pokrivanje stroškov, ki bi jih morali nositi delodajalci, v nekaterih primerih pa je nesmotrna poraba virov posledica usposabljanja zaposlitvenih profilov, ki jih trg dela ne potrebuje. Glede na podatke iz prejšnjih let, pa se je bistveno izboljšal delež izkoriščenih sredstev, ki jih področju usposabljanja za potrebe trga dela namenja ESS. 4. Uresničevanje krovnih kazalcev o udeležbi odraslih v vseživljenjskem učenju poteka, po nekoliko slabših rezultatih v letih 2006-2008, v skladu s pričakovanji. Stopnja udeležbe v VŽU se je v letu 2010 (16,2%) spet povzpela nad ciljno vrednost (15%), delež odraslih z dokončano srednjo šolo pa je še vedno za malenkost pod ciljno vrednostjo 85% (83,3%). Nižji od zaželenega pa je delež odraslih z dokončano štiriletno srednjo šolo, ki pa se je v zadnjih dveh letih tudi povečal. Uresničevanje porabe načrtovanih denarnih sredstev 1. Uresničevanje porabe denarja, opredeljenega v LPIO, je bilo v vseh šestih letih podoptimalno (glej preglednice 11-14): v celotnem obdobju je bilo izkoriščenih 74,2% predvidenih odobrenih sredstev, kar v denarju pomeni skoraj 75 mio evrov. Najslabše so bila izkoriščena odobrena sredstva evropskih skladov, kjer je ostalo 46 mio nepočrpanih sredstev. Realizacija t.i. nacionalnih sredstev je bila v zadnjih dveh letih zadovoljiva. 2. Uresničevanje deleža financiranja v letnih programih v primerjavi z načrtovanimi v ReNPIO kaže, da se ne upoštevajo predvidena razmerja med posameznimi prednostnimi področji. Delež za prvo prednostno področje (splošno izobraževanje) je bil v vseh obravnavanih letih manjši od predvidenega, presežen pa je delež za tretje prednostno področje (izobraževanje za trg delovne sile). Lahko rečemo, da potek uresničevanja resolucije splošnemu izobraževanju ni priznaval prve prioritete. 3. V prvih štirih letih veljavnosti resolucije smo bili priča velikim zamudam pri oblikovanju in sprejemanju letnih programov izobraževanja odraslih in pri objavah razpisov za financiranje izvajanja programov. V zadnjih dveh letih so se bistveno povečala učinkovitost in pravočasnost postopkov oblikovanja ter sprejemanja tako Letnih programov izobraževanja odraslih, kakor tudi razpisov za financiranje programov izobraževanja odraslih. Letni programi 1. Letne programe že ves čas sestavljata samo dve ministrstvi, kar ni v skladu z zamišljeno ureditvijo. Če je letni program mišljen kot program izobraževanja odraslih, financiran z javnimi sredstvi, potem bi moral obsegati tudi sredstva, ki jih temu področju namenjajo druga ministrstva (npr. osveščanje, preventiva, informiranje, usposabljanja, to so aktivnosti, ki jih izvajajo tudi drugi resorji in spadajo v okvir učenja) in lokalne skupnosti. Brez transparentnega pregleda dejavnosti vseh akterjev, je slika pomanjkljiva. 2. Kazalci, opredeljeni v letnih programih so zelo podrobni in zahtevajo ustrezno mrežo za zajemanje, spremljanje in obdelavo podatkov, ki vsebuje primerno programsko opremo in strokovno podporo. Kljub temu, da smo se v obstoječem položaju lahko naslonili v glavnem samo na podatke, ki jih na podlagi zbranih poročil obdela financer, so se na tem polju v zadnjih dveh letih zgodili veliki premiki. Oblikovana, pilotsko preizkušena in v letu 2011 vpeljana je bila spletna aplikacija za vnos poročil o realizaciji programov, izbranih na podlagi razpisov, kar bo že od leta 2011 naprej omogočilo bistveno boljše možnosti za vsebinsko analizo uresničevanja resolucije. Analiza uresničevanje letnih programov 1. Postopki prijavljanja in poročanja v zvezi s projekti, financiranimi s strani ESS, so se v zadnjih dveh letih nekoliko poenostavili. Še vedno pa velja, da programi, namenjeni ranljivim skupinam ne bi smeli biti odvisni od uspešnosti črpanja sredstev iz ESS, temveč bi za njih bilo potrebno zagotoviti stabilno financiranje iz javnih sredstev ter razvojno naravnano izobraževalno infrastrukturo. 2. Pri zajemanju in vrednotenju podatkov o programih izobraževanja in usposabljanja, bi morali v prikazih ločiti izobraževalne programe, namenjene splošnemu, neformalnemu izobraževanju, od zakonsko določenih vsebin, kot so varstvo pri delu in higienski minimum, ali avtošole, ki se praviloma ne financirajo iz javnih sredstev in zasedejo pretežno večino javno veljavnih programov neformalnega izobraževanja. 3. Oba kazalca, razmestitev programov in izvajalcev, omogočata oceno, da doslej nismo bili uspešni pri odpravljanju neenakosti v dostopu do izobraževanja. Ugotovitve raziskav o udeležbi v izobraževanju dokazujejo, da se izobraževalna ponudba razvija tam, kjer je povpraševanje po izobraževanju. Ključni indikator za večje povpraševanje je dosežena izobrazba: višja je, večje je povpraševanje. Za povečanje povpraševanja med ciljnimi skupinami, ki so v ReNPIO opredeljene kot prednostne, je ReNPIO predvidela poleg ustreznih programov še druge spodbude, vendar razmestitve programov in ustanov pokažejo na to, da še vedno nimamo niti ustrezne in dovolj raznolike izobraževalne ponudbe za prednostne ciljne skupine, niti ustreznih spodbud za povečanje njihovih izobraževalnih potreb, niti spodbud za omrežje izobraževalnih organizacij, da bi izvajale in razvijale nove, tem ciljnim skupinam prilagojene izobraževalne priložnosti. 4. Obseg javnih sredstev in število vključitev odraslih iz ranljivih skupin v programe za razvoj pismenosti odraslih (npr. programi UŽU) je izjemno majhen in še zdaleč ne sledi projekcijam, predvidenim v Nacionalni strategiji za razvoj pismenosti iz leta 2005. Glede na pomen pismenosti in temeljnih veščin, ki jim veliko pozornost namenjajo tudi ustanove in programi EU, bi morali znatno povečati delež vpisnih mest v programe UŽU, kakor tudi zagotoviti pogoje za načrtno usposabljanje učiteljev in mentorjev. 5. Analiza izvajanja programov splošnega, neformalnega učenja je pokazala, da se manj izobraženi še vedno v nekoliko manjši meri vključujejo v programe kot bolj izobraženi. Prav tako se je pokazalo, da so dobro obiskani programi, namenjeni učenju novih temeljnih spretnosti (tuji jeziki, računalništvo), ki se jih udeležujejo bolj izobraženi, ki za to prispevajo tudi več lastnih sredstev. 6. Analiza je tudi pokazala, da so med posameznimi regijami v Sloveniji zelo velike razlike: največ ponudbe je v jugovzhodni Sloveniji, Osrednji Sloveniji, na Goriškem in v Prekmurju, najslabše pa so pokrite Zasavje in Severna Primorska. 7. Program odpravljanja izobrazbenega primanjkljaja, ki je bil v prvi vrsti namenjen odraslim z nedokončano štiriletno srednjo šolo, je v letih izvajanja naletel na velik odziv. Zadnji dve leti pa so se iz javnih sredstev stroški šolanja na srednji stopnji poravnavali samo brezposelnim, v okviru APZ. Vredno bi bilo razmisliti o ponovni vpeljavi instrumenta, ki bi vsaj delno pokrival stroške izobraževanja manj izobraženim, tudi zaposlenim. 8. V ReNPIO je pri III. prednostnem področju izobraževanje in usposabljanje zaposlenih sestavni del načrtovanja, vendar brez predvidenega sofinanciranja iz javnih sredstev. Osnova za to je bilo stališče, da je izobraževanje in usposabljanje zaposlenih za potrebe dela v domeni delodajalcev, iz javnih sredstev pa je lahko financirano zgolj usposabljanje ogroženih delovnih mest ali posebej opredeljenih ciljnih skupin zaposlenih. V LPIO pa je temu segmentu izobraževanja odraslih namenjeno precej sredstev (projekti ESS za perspektivne panoge in panoge v prestrukturiranju). Čeprav so bila sredstva zagotovljena iz Evropskih skladov, so bila, zaradi zahtevane lastne udeležbe, v te namene namenjena tudi sredstva proračuna. S tem se dikcija in osnovni namen ReNPIO ne uresničujeta dosledno. Podporne dejavnosti Pomemben del ReNPIO predstavljajo Dejavnosti, potrebne za uresničevanje izobraževalnih programov, t.i. infrastrukturne dejavnosti. Razvijanje konceptov ali instrumentov, implementacija, usposabljanje, spremljanje in koordinacija so za razmah vseživljenjskega učenja zelo pomembni. Ko je, skladno s sprejetimi načrti, mreža enkrat postavljena, jo je treba vzdrževati in jo uvrstiti med tiste postavke proračuna, ki zagotavljajo stalen vir sredstev. Prelaganje tovrstnega financiranja na sklade, ki financirajo predvsem projekte, ni ustrezno saj to ne zagotavlja stalnega dotoka. 1. Kljub temu, da z deležem primerno usposobljenih učiteljev, ki na različnih ravneh in oblikah izvajajo izobraževanje odraslih, ne moremo biti v celoti zadovoljni, kar še posebej velja pri enotah v podjetjih, lahko zapišemo, da je ta segment podpornih dejavnosti razmeroma dobro razvit in se mu posveča primerna pozornost. V prihodnosti ji kaže namenjati skrb za ustrezno kakovost ter modularno zasnovanost, kar bo omogočalo transparentnost in večjo prehodnost. Zopet pa lahko ugotovimo preveliko odvisnost od uspešnosti izpeljave projektov, povezanih s sredstvi ESS, kar lahko ogrozi kontinuirano skrb za razvoj in usposabljanje kadrov. Zelo žgoče se je to pokazalo v letih 2008 in 2009, ko se je pojavila velika vrzel pri učiteljih programov UŽU. Z razvojem in vedno večjim pomenom, ki ga upravičeno pripisujemo potrjevanju neformalno pridobljenih znanj in kompetenc, lahko pričakujemo dodatno veliko povpraševanje po ustreznem usposabljanju strokovnih delavcev, kar lahko, ob podobnih izpadih programskih izvedb, kot smo jim bili priča, ustvari primanjkljaj. 2. Oba kazalca, razmestitev programov in izvajalcev, omogočata oceno, da doslej nismo bili uspešni pri odpravljanju neenakosti v dostopu do izobraževanja. Ugotovitve raziskav o udeležbi v izobraževanju dokazujejo, da se izobraževalna ponudba razvija tam, kjer je povpraševanje po izobraževanju. Ključni indikator za večje povpraševanje je dosežena izobrazba: višja je, večje je povpraševanje. Za povečanje povpraševanja med ciljnimi skupinami, ki so v ReNPIO opredeljene kot prednostne, je ReNPIO predvidela poleg ustreznih programov še druge spodbude. Razmestitve programov in ustanov pokažejo na to, da še vedno nimamo niti ustrezne in dovolj raznolike izobraževalne ponudbe za prednostne ciljne skupine, niti ustreznih spodbud za povečanje njihovih izobraževalnih potreb, niti spodbud za omrežje izobraževalnih organizacij, da bi izvajale in razvijale nove, tem ciljnim skupinam prilagojene izobraževalne priložnosti. 3. Na podlagi dostopnih podatkov lahko ocenimo, da največji prispevek k uresničevanju ciljev ReNPIO prispevajo javne izobraževalne organizacije (ljudske univerze in šole), ki izvedejo največji delež javno veljavnih programov, namenjenih opredeljenim ciljnim skupinam in programov za zviševanje izobrazbene ravni. Na ne vedno ugodne rezultate njihovega prispevka pa v veliki meri vplivajo tudi nestabilni pogoji, v katerih so delovali, ki omejujejo možnosti načrtovanja dejavnosti. 4. V letu 2010 so se začele aktivnosti na evalvacijah vseh javno veljavnih programov, namenjenih izobraževanju odraslih, ki so bile del projekta ESS. Študije so bile zaključene v letu 2011. Uresničevanje spodbud in ukrepov: 1. Sistem je še vedno v svoji zgodnji fazi razvoja. Priznavanje temelji na posameznikih, ki so mu zavezani, istočasno pa ni znakov, da ti posamezniki in institucije delujejo kot del koherentnega razvojnega procesa. Kot glavne ovire pri afirmaciji ne šolskega kvalifikacijskega sistema so bile identificirane: premajhna vidnost in podcenjenost; šibka integracija s formalnim izobraževanjem, slaba povezanost s sistemom plač, šibka vključenost socialnih partnerjev; strah pred razvrednotenjem formalnega izobraževanja. 2. Ni ustreznih strokovnih podlag niti podpornih mehanizmov niti pripravljenosti socialnih partnerjev za zagotavljanje prenosljivosti kvalifikacij pridobljenih v postopkih preverjanja in potrjevanja. 3. Priznavanje se bolj uveljavlja v izobraževanju odraslih pri programih, ki ne dajejo stopnje formalne izobrazbe (jezikovno izobraževanje, računalniško izobraževanje, mojstrski in delovodski izpiti v zborničnem sistemu), v sistemu pridobivanja formalne izobrazbe pa, kljub zakonskim podlagam v posameznih sektorjih, v praksi tudi v izobraževanju odraslih le počasi prihaja do razvoja orodij in vzpostavljanja procesov, ki bi to omogočali. 4. Niti med samimi institucijami, ki sodelujejo v procesu, ni definiranih načinov izmenjave informacij in prenosa znanja. Na razpolago je zelo malo podatkov, ki bi lahko zagotovili vpogled v izvajanje procesa in učinke, pri čemer ni jasno opredeljeno, kdo naj bi bil zadolžen za zbiranje takšnih podatkov in za zagotavljanje informacij. 5. Ni nacionalnega dialoga, ki bi lahko razrešil vprašanje umestitve procesov vrednotenja in priznavanja v odnosu do formalnega izobraževanja. Nedorečen odnos ključnih akterjev do tega vprašanja tudi ne pripomore k širši in bolj intenzivni promociji implementacije. Še več, nedorečeno je tudi vprašanje strokovne podpore in koordinacije razvoja. 6. Mimo samega formalnega izobraževalnega sistema posamezni šolski centri na lokalni ravni iščejo in razvijajo svoje lastne poti za povezovanje formalnega in neformalnega učenja in kvalifikacij glede na potrebe lokalnega okolja. 7. Člani ocenjevalnih komisij dajejo prednost javno veljavnim dokazilom o izobrazbi, medtem ko druga dokazila, s katerimi se dokazuje neformalno in naključno učenje ter poklicne izkušnje v njihovih očeh še niso pridobila zaupanja. Kljub dokazilom se marsikdaj izvaja tudi neposredno preverjanje, kar dokazuje, da je potreben čas in zagotavljanje visoke ravni kakovosti, da se ustvari zaupanje v tovrstno evidenco. Kaže se težnja po uvajanju »šolskega« pristopa k ocenjevanju poklicnih kompetenc. 8. Kljub velikemu poudarku na pomenu pripravljalnega postopka, se kažejo pomanjkljivosti. Pomanjkljivo pripravljen portfolio ne omogoča pridobitve kvalifikacije zgolj na podlagi dokumentacije, marveč morajo izpeljevati tudi neposredno preverjanje. Lahko bi ocenili, da se svetovalci, s tem pa tudi izvajalske organizacije še ne zavedajo ključnega pomena doslednega vodenja dokumentacije v postopku in strokovne priprave, kar se kaže v njihovih ocenah, da je preveč administrativnega dela in da opravljajo tudi druge naloge. Nezadovoljstvo s kakovostjo svetovalnega postopka izražajo tudi imetniki certifikatov. 9. Delodajalci le v omejenem obsegu podpirajo pridobivanje NPK, kar se odraža skozi majhno število udeležencev, ki jim krijejo stroške preverjanja in potrjevanja, poleg tega pridobitev NPK največkrat ne prinaša nobenih povračil in ima predvsem simbolično vrednost. 10. Predstavniki sindikata ocenjujejo, da sistem odstopa od svojega prvotnega namena, da ne gre več za ugotavljanje in potrjevanje predhodno pridobljenega znanja, ampak za zagotavljanje dokazil o kvalifikacijah za regulirane poklice, na podlagi pripravljalnih programov; za vsem pa je komercialni interes izvajalcev. Kljub vsem zapisanim pomanjkljivostim lahko ugotovimo, da se je tisti del izobraževanja odraslih, ki je odvisen od urejanja in financiranja s strani obeh ministrstev, ki oblikujeta letne programe in skrbita za njihovo uresničevanje, v obdobju veljavnosti ReNPIO, izboljšal. Prav tako lahko ugotovimo, da je sprejem tega dokumenta bistveno pripomogel k razvoju izobraževanja odraslih in je tako vsekakor upravičil svoj obstoj. Dokumentacija: Analiza uresničevanja ReNPIO za obdobje 2005-2006 (ACS, 2007) Analiza uresničevanja ReNPIO za obdobje 2005-2008 (ACS, 2010) Analiza uresničevanja ReNPIO za obdobje 2009-2010 (ACS, 2011) Viri: 1. Zaključni račun proračuna Republike Slovenije za leto 2007 2. Obrazložitev zaključnega računa posebnega dela proračuna: 3. Obrazložitev zaključnega računa posebnega dela proračuna 2007 4. MŠŠ Obrazložitev zaključnega računa za leto 2006 (gradivo MŠŠ) 5. MŠŠ Poročilo o realizaciji programa IO v RS za leto 2008 (gradivo MŠŠ) 6. MDDSZ Obrazložitev zaključnega računa za leto 2008 (gradivo MDDSZ) 7. letni poročili o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja za isto obdobje: http://www.ess.gov.si/slo/predstavitev/letnaporocila/lp06/Slovenija/index.htm 8. Resolucija o nacionalnem programu izobraževanja odraslih (Ul RS 70/2004) 9. Letni programi izobraževanja odraslih 2005, 2006, 2007, 2008, 2009 in 2010; 11. SURS: Letopisi, Informacije; 12. Priznavanju neformalnega in priložnostnega učenja (CPI, december 2007) 13. Spremljava izvajanja postopkov pridobivanja NPK v certifikatnem sistemu (Drofenik, K. 2008) 14. Analiza bilanc zavodov za izobraževanje odraslih (E.Zver, UMAR, interno gradivo, 2009) 15. EUROSTAT 16. Poročilo o realizaciji Programa izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za leto 2009 (Ministrstvo za šolstvo in šport, Sektor za izobraževanje odraslih, delovno gradivo) 17. Poročilo o realizaciji Programa izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za leto 2009 (Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, delovno gradivo) 18. Zaključni račun proračuna Republike Slovenije za leto 2009 http://www.mf.gov.si/si/delovna podrocja/proracun/zakljucni racun/zakljucni racun p roracuna republike slovenije za leto 2009/ 19. Poročilo o realizaciji Programa izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za leto 2010 (Ministrstvo za šolstvo in šport, Sektor za izobraževanje odraslih, delovno gradivo) 20. Poročilo o realizaciji Programa izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za leto 2010 (Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, delovno gradivo) 21. Zajem poročil izvajalcev programov, izbranih na Javnem razpisu (podatkovne baze MŠŠ) 22. Statistične objave SURS; 23. Bela knjiga o izobraževanju (http://www.belaknjiga2011.si/pdf/bela knjiga 2011.pdf) 24. Izobraževanje odraslih v Sloveniji - stanje in izzivi (Čelebič, T., Drofenik, O., Ivančič, A., in dr.) Pedagoški inštitut, 2011; Priloga: Preglednica 17: Načrtovana in porabljena sredstva po proračunskih postavkah MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT 2005 - 2006 PRORAČUNSKA POSTAVKA Proračun 2005 realizacija proračuna 2005 Realizacija/ proračun 2005 proračun 2006 Indeks 2006/ 2005 realizacija proračuna 2006 Realizacija/ proračun 2006 1 2 3 = 2/ 1 4 5 6 = 5/ 4 6672 - Dejavnost osnovnega šolstva ni podatka ni podatka ni podatka ni podatka 5780 - Izobraževanje in usposabljanje nezaposlenih 214.061 198.771 92,9 189.053 88 171.358 90,6 4367 - ESS EPD 2.3 -Izobraževanje brezposelnih - EU sredstva 165.000 0 0 142.500 86 86.944 61,0 4368 - Strukturni skladi EPD 2.3 - Izobr. brezposelnih - lastna udeležba 55.000 0 0 42.547 77 28.981 68,1 6247 - Projektno učenje za mlajše odrasle 161.286 160.133 99,3 164.411 102 163.342 99,4 7229 - Dejavnost izobraževanja odraslih 529.620 500.090 94,4 369.603 70 352.334 95,3 4482 - IO- računalniško opismenjevanje in informatika 34.990 34.990 100,0 26.390 75 26.239 99,4 4831 - Tuji jeziki 60.000 57.526 95,9 41.130 69 39.825 96,8 9140 - Mreža javnih zavodov za izobraževanje odraslih 179.816 179.815 100,0 178.274 99 178.271 100,0 4379 - ESS - tuja udeležba -EPD 2.3.: IO, razvoj mreže svetovalnih središč 194.903 63.984 32,8 304.919 156 248.448 81,5 4380 - ESS- lastna udeležba -EPD 2.3.:IO, razvoj mreže svetovalnih središč 64.968 21.328 32,8 84.559 130 82.816 97,9 4303 - Odpravljanje izobrazbenega primanjkljaja 27.126 24.737 91,2 22.824 84 22.824 100,0 4439 - ESS - tuja udeležba -EPD 2.3.IO za zmanjšanje izobrazb. Primanjkljaja 475.952 150.776 31,7 905.811 190 522.336 57,7 4435 - Strukturni skladi - lastna udeležba - EPD 2.3.: Izobraževanje odraslih za zmanjšanje izobrazbenega primanjkljaja 158.651 50.179 31,6 214.531 135 174.112 81,2 6095 - ACS 168.500 168.500 100,0 164.242 97 164.176 100,0 SKUPAJ vsa sredstva 2.321.373 1.442.329 62,1 2.850.794 114 2.262.006 79,3 SKUPAJ nacionalna (brez lastnih sredstev za ESS) 1.206.899 1.156.062 95,8 1.155.927 96 1.118.369 96,8 ESS tuja 835.855 214.760 26 1.353.230 162 857.728 63,4 ESS + lastna sredstva 278.619 71.507 26 341.637 123 285.909 83,7 Vir: Zaključni račun proračuna Republike Slovenije za leto 2005 (RZ2005) (UL RS 25/2007 z dne 22.3.2007) Obrazložitev zaključnega računa posebnega dela proračuna: http://www.mf.gov.si/slov/proracun/zaklj racun 2005/vsebina.htm MŠŠ Obrazložitev zaključnega računa za leto 2006 (gradivo Mšš) Preglednica 18: Načrtovana in porabljena sredstva po proračunskih postavkah MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT 2007-2008 PRORAČUNSKA POSTAVKA proračun 2007 realizacija proračuna 2007 Realizacija/ proračun 2007 proračun 2008 realizacija proračuna 2008 Realizacija/ proračun 2008 Indeks 2008/ 2007 1 2 3 = 2/ 1 4 5 6 = 5/ 4 7=5/2 6672 - Dejavnost osnovnega šolstva 2.620.195 1.763.480 67,3 2.683.080 1.609.611 60,0 91,3 5780 - Izobraževanje in usposabljanje nezaposlenih 667.708 641.985 96,2 822.000 786.185 95,6 122,5 4367 - ESS EPD 2.3 -Izobraževanje brezposelnih - EU sredstva 428.811 178.474 41,6 177.833 173.419 97,5 97,2 4368 - Strukturni skladi EPD 2.3 - Izobr. brezposelnih -lastna udeležba 142.937 59.492 41,6 59.277 57.806 97,5 97,2 6247 - Projektno učenje za mlajše odrasle 689.871 697.553 101,1 501.000 512.893 102,4 73,5 7229 - Dejavnost izobraževanja odraslih 1.376.020 1.349.271 98,1 1.199.653 1.144.452 95,4 84,8 4482 - IO- računalniško opismenjevanje in informatika 138.641 138.641 100,0 99.999 97.768 97,8 70,5 4831 - Tuji jeziki 22.535 22.535 100,0 31.734 21.127 66,6 93,8 9140 - Mreža javnih zavodov za izobraževanje odraslih 758.800 758.799 100,0 774.737 772.978 99,8 101,9 4379 - ESS - tuja udeležba - EPD 2.3.: IO, razvoj mreže svetovalnih središč 595.108 383.293 64,4 321.710 283.105 87,8 73,9 4380 - ESS- lastna udeležba - EPD 2.3.:IO, razvoj mreže svetovalnih središč 198.370 127.765 64,4 107.237 94.369 87,8 73,9 4303 - Odpravljanje izobrazbenega primanjkljaja 4439 - ESS - tuja udeležba - EPD 2.3.IO za zmanjšanje izobrazb. Primanjkljaja 4.410.101 1.230.617 27,9 2.527.702 2.097.993 82,9 170,5 4435 - Strukturni skladi -lastna udeležba - EPD 2.3.: Izobraževanje odraslih za zmanjšanje izobrazbenega primanjkljaja 1.470.035 945.670 64,3 842.566 699.330 82,9 74,0 6095 - ACS 765.171 710.126 92,8 543.219 584.463 107,6 82,3 6916 Izobr in uspo učit. in izobraž. za odrasle - ESS 07-13-EU 35.470 0 0,0 6962 Izobr in uspo učit. in IO - ESS 07-13-slo udeležba 6.259 0 0,0 6909 Zmanjšanje izobrazbenega primanjkljaja in svetovanje ESS 07 13 EU 1.196.311 6953 Zmanjšanje izobrazbenega primanjkljaja in svetovanje ESS 07 13 lastna 211.114 9241 Posodabljanje IS in kakovost - odrasli ESS 07 13 EU 1.437.711 133.742 9,3 9253 Posodabljanje IS in kakovost - odrasli ESS 07 13 lastna 253.714 23.602 9,3 SKUPAJ vsa sredstva 14.326.032 9.007.701 62,9 13.790.597 9.088.363 65,9 100,9 SKUPAJ nacionalna (brez lastnih sredstev za eSs) 7.038.941 6.082.390 86,4 6.655.422 5.529.477 83,1 90,9 ESS tuja sredstva 5.469.490 1.792.384 32,8 5.661.267 2.688.259 47,5 150,0 ESS lastna sredstva 1.817.601 1.132.927 62,3 1.473.908 870.627 59,1 76,8 Vir: Zaključni račun proračuna Republike Slovenije za leto 2007 Obrazložitev zaključnega računa posebnega dela proračuna: http://www.mf.gov.si/slov/proracun/zaklj_racun_2007/ZR2007_III_2_33.pdf Poročilo o realizaciji programa IO v RS za leto 2008 (gradivo MŠš) Zaključni račun proračuna RS za leto 2008 (gradivo MDDSZ) Preglednica 19: Načrtovana in porabljena sredstva po proračunskih postavkah MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT 2009-2010 PRORAČUNSKA POSTAVKA SREDSTVA 2009 (rebalans) REALIZACIJA 2009 INDEKS SREDSTVA 2010 (plan) REALIZACI JA 2010 INDEKS 6672 - Dejavnost osnovnega šolstva 1.690.000 1.690.000 100 1.690.000 1.690.000 100 5780 - Izobraževanje in usposabljanje nezaposlenih 1.145.986 1.140.805 99,5 1.148.565 1.126.700 98,1 7229 - Dejavnost izobraževanja odraslih 1.937.888 1.948.314 100,5 1.897.118 1.895.790 99,9 4482 - Izobraževanje odraslih -računalniško opismenjevanje in informatika 144.391 154.389 106,9 70.000 29.986 42,8 4831 - Tuji jeziki 30.000 21.206 70,6 30.000 12.901 43 6095 - Andragoški center RS 851.582 851.226 99,9 832.114 875.533 105,2 9140 - Mreža javnih zavodov za izobraževanje odraslih 780.823 768.725 98,4 780.823 780.822 99,9 9242 - izobraževanje in usposabljanje učiteljev in izobraževalcev odraslih ESS 07 13 EU (85%) 126.787 106.250 83,8 249.538 126.004 64,9 9254 - izobraževanje in usposabljanje učiteljev in izobraževalcev odraslih ESS 07 13 lastna udeležba (15%) 22.374 18.750 44.036 28.588 46,9 6909 -Zmanjševanje izobrazbenega primanjkljaja in 4.885.711 2.648.930 54,2 6.499.356 3.049.375 svetovanje ESS 07 13 EU (85%) 6953 - Zmanjševanje izobrazbenega primanjkljaja in svetovanje ESS 07 13 lastna udeležba (15%) 862.184 467.458 1.146.946 538.346 9241 - Posodabljanje IS in kakovost -odrasli ESS 07 13 EU (85%) 3.851.403 3.087.827 80,2 3.571.878 3.315.822 92,8 9253 - Posodabljanje IS in kakovost -odrasli ESS 07 13 lastna udeležba (15%) 679.660 544.910 630.332 585.145 SKUPAJ 17.008.788 13.448.794 79,1 18.590.706 14.091.017 75,8 Preglednica 20: Načrtovana in porabljena sredstva po proračunskih postavkah MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE 2005-2006 PRORAČUNSKA POSTAVKA proračun 2005 realizacija proračuna 2005 Realizacija/ proračun 2005 proračun 2006 Indeks 2006/ 2005 realizacija proračuna 2006 Realizacija/ proračun 2006 1 2 3 = 2/ 1 4 5 6 = 5/ 4 7023 - Priprava brezposelnih na zaposlitev 517.500 279.408 54,0 878.131 170 368.565 42,0 4282 - Usposabljanje in izobraževanje za zaposlitev 1.024.580 855.461 83,5 1.372.448 134 1.201.485 87,5 3594 - Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih 300.000 299.914 100,0 139.930 47 139.930 100,0 8663 - Vseživljenjsko učenje 78.555 90.910 115,7 69.880 89 69.880 100,0 5511 - Razvoj nacionalne kvalifikacijske strukture 139.691 159.265 114,0 176.673 126 173.772 98,4 3243 - ZSPJS Zavodi za poklicno izobraževanje in izobraževanje odraslih 941 0 0 0 0 3244 - KDPZ Zavodi za poklicno izobraževanje in izobraževanje odraslih 1.920 1.905 99,2 2.058 107 2.028 98,5 3559 - sredstva EU za ukrep 2.1. 2.296.529 1.429.177 62,2 2.078.708 91 1.441.917 69,4 3558 - lastna udeležba - Ukrep 2.1. ESS 765.509 476.392 62,2 638.535 83 480.639 75,3 3587 - sredstva EU za ukrep 2.2. 434.866 21.436 4,9 427.555 98 202.491 47,4 3584 - lastna udeležba - Ukrep 2.2. ESS 144.955 7.146 4,9 142.518 98 67.497 47,4 3648 - sredstva EU za ukrep 2.4. 627.623 171.883 27,4 1.192.875 190 291.158 24,4 3647 lastna udeležba- Ukrep 2.4. ESS 209.208 57.295 27,4 397.625 190 97.053 24,4 7209 Phare CFCU - Phare Nnac. Program 03 403.200 395.726 98,1 523.172 130 523.172 100,0 4292 - lastna udeležba - Phare 2003 132.000 137.840 104,4 219.931 167 211.579 96,2 SKUPAJ vsa sredstva 7.077.077 4.383.758 61,9 8.314.407 118 5.271.166 63,4 EU sredstva (ESS+Phare) 3.762.218 2.018.222 53,6 4.222.310 112 2.458.738 58,2 lastna sredstva (za ESS+Phare) 1.251.672 678.673 54,2 1.452.977 116 856.768 59,0 sredstva ESS 3.359.018 1.622.496 48,3 3.699.138 110 1.935.566 52,3 lastna udeležba za ESS 1.119.672 540.833 48,3 1.233.046 110 645.189 52,3 Skupaj nacionalna sredstva (brez lastnih za tujo udeležbo) 2.063.187 1.686.863 81,8 2.639.120 128 1.955.660 74,1 Vir: Zaključni račun proračuna Republike Slovenije za leto 2005 (RZ2005) (UL RS 25/2007 z dne 22.3.2007) Obrazložitev zaključnega računa posebnega dela proračuna: http://www.mf.gov.si/slov/proracun/zaklj racun 2005/vsebina.htm MDDSZ Obrazložitev zaključnega računa za leto 2006 (gradivo MDDSZ) Preglednica 21: Načrtovana in porabljena sredstva po proračunskih postavkah MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE 2007-2008 PRORAČUNSKA POSTAVKA proračun 2007 realizacija proračuna 2007 Realizacija/ proračun 2007 proračun 2008 realizacija proračuna 2008 Realizacija/ proračun 2008 Indeks 2008/ 2007 1 2 3 = 2/ 1 4 5 6 = 5/ 4 7023 - Priprava brezposelnih na zaposlitev 3.234,017 2.080.781 64,3 2.061.495 2.788.684 135,3 134 4282 - Usposabljanje in izobraževanje za zaposlitev 7.296.514 6.060.830 83,1 12.518.778 8.518.696 68 144,6 8663 - Vseživljenjsko učenje 307.278 307.278 100 308.702 355.901 115,3 115,8 5511 - Razvoj nacionalne kvalifikacijske strukture 726.335 734.161 101,1 764.267 770.720 100,8 105,0 3244 - KDPZ Zavodi za poklicno izobraževanje in izobraževanje odraslih 8.847 8.841 99,9 8.236 9.001 109,3 101,8 3559 - sredstva EU za ukrep 2.1. 10.940.480 3.750.153 34,3 3.514.813 2.191.807 62,4 58,4 3558 - lastna udeležba -Ukrep 2.1. ESS 3.646.827 1.250.051 34,3 1.171.604 730.602 62,4 58,4 3587 - sredstva EU za ukrep 2.2. 350.525 127.400 36,3 187 187 100 0,1 3584 - lastna udeležba -Ukrep 2.2. ESS 116.842 42.467 36,3 63 63 100 0,1 3648 - sredstva EU za ukrep 2.4. 5.519.032 2.485.958 45 443.925 439.303 99 17,7 3647 lastna udeležba-Ukrep 2.4. ESS 1.839.678 828.653 45 147.975 146.434 99 17,7 7209 Phare CFCU - Phare Nnac. Program 03 1.373.753 1.373.753 100 0 0 - - 4292 - lastna udeležba -Phare 2003 623.305 538.351 86,4 0 0 - - 6849- Spodbujanje zaposljivosti ESS 07-13-EU (OP 2007-2013) 1.291.318 0 0 2.125.000 0 0 - 6998 - Spodbujanje zaposljivosti ESS 07-13-slovenska udeležba (OP 2007-2013 227.880 0 0 375.000 0 0 - 6935 - Konkurenčnost in zaposljivosti ESS 07-13-EU (OP 2007-2013) 1.006.899 0 0 510.000 0 0 - 9405-Konkurenčnost in zaposljivosti ESS 07-13-slovenska udeležba (OP 177.688 0 0 90.000 0 0 - 2007-2013) 6885 - Sredstva EU (OP 2007-2013) 173.978 0 0 0 0 0 - 9408 - lastna udeležba 30.703 0 0 0 0 0 - SKUPAJ vsa sredstva 38.891.899 19.588.677 50,4 24.040.045 15.951.398 66,4 81,4 Skupaj nacionalna sredstva (brez lastnih za tujo udeležbo) 11.572.991 9.191.891 79,4 15.661.478 12.443.002 79,4 135,4 EU sredstva 20.655.985 7.737.264 37,5 6.593.925 2.631.297 39,9 34 lastna udeležba za ESS 6.662.923 2.659.522 39,9 1.784.642 877.099 49,1 33 Vir: Zaključni račun proračuna Republike Slovenije za leto 2007 Obrazložitev zaključnega računa posebnega dela proračuna: http://www.mf.gov.si/slov/proracun/zaklj_racun_2007/ZR2007_III_2_26.pdf MDDSZ Obrazložitev zaključnega računa za leto 2008 (gradivo MDDSZ) Preglednica 22: Načrtovana in porabljena sredstva po proračunskih postavkah MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE 2009-2010 PRORAČUNSKA SREDSTVA REALIZACIJA INDEKS SREDSTVA REALIZACIJA INDEKS POSTAVKA 2009 (rebalans) 2009 2010 (plan) 2010 7023 - Priprava brezposelnih na zaposlitev 2.826.000 3.231.138 114,3 5.500.000 4.294.017 78,1 4282 - Usposabljanje in izobraževanje za zaposlitev 25.230.000 25.230.000 100 8.874.125 11.797.330 132,9 8663 - Vseživljenjsko učenje 345.263 321.826 93,2 359.574 349.963 97,3 5511 - Razvoj nacionalne kvalifikacijske strukture 792.224 780.712 98,5 781.830 778.894 99,6 3244 - KDPZ Zavodi za poklicno izobraževanje in izobraževanje odraslih 9.696 9.029 93,1 6885 - Enake možnosti in socialna vključenost -ESS-07-13-EU 85.000 84.150 99,0 9408 - Enake možnosti in socialna vključenost -ESS-07-13-slovenska 15.000 14.850 99,0 udeležba 6849- Spodbujanje zaposljivosti ESS 07-13- 1.000.000 2.292.000 1.406.425 61,4 EU 3.428.493 71,1 6998 - Spodbujanje zaposljivosti ESS 07-13- 3.819.240 4.700.000 1.098.810 23,4 slovenska udeležba 6935- Konkurenčnost in zaposljivosti ESS 07-13- EU 7.771.238 1.747.405 22,5 9405-Konkurenčnost in zaposljivosti ESS 07-13-slovenska udeležba 6849 - Spodbujanje zaposljivosti, ESS 07 13, 3.000.000 2.950.402 98,3 EU (85%) 6998 - Spodbujanje zaposljivosti, ESS 07 13, lastna udeležba (15%) 9.123.179 7.717.226 84,6 SKUPAJ 41.893.661 28.014.637 66,9 34.630.708 30.393.071 87,8