Književna poročila.
H9
III.
Dve knjigi o Bosni in Hercegovini.
Asboth,   Bosnien und die Herzegowina, Wien Holder  1888;   Hornes,   Dinarische Wan-derungen,   Cultur-   und   Landschaftsbilder   aus   Bosnien   und   der   Herzegowina, Wien,
Graser  1888.
Tu imamo dve knjigi različnega obsega in različne osnove, ali obe skoro jednake vsebine, zlasti pa podobni po tendencijozni svoji nameri in važni za sedanjo politično strujo v »Novi Avstriji*. Zato se morata obe knjigi vzporedno oceniti in jedna z drugo  primeriti.
Asboth je prepotoval v društvu državnega finančnega ministra Kallava vso Bosno in Hercegovino počez in podolgič, natančno je zabeležil vse pri-rodine lepote in slikovite prizore, ali ipak nima temeljitega pojma o oro-grafski konfiguraciji teh zemelj, ker že v uvodu (str. II.) trdi, da »Dinarske alpe* delajo razvodnico med Jadranskim in Črnim morjem, a ne Vitorog, Raduša, Vratnica itd., kakor je res. Tudi misli Asboth pg. 439., da je planina Zec najvišji vrhunec v Bosni in Hercegovini.
Že na prvi strani svojega dela poudarja Asboth, da je v Bosni in Hercegovini prevlada val najprej italijanski, potem pa ogeiski vpliv, ogerska kultura in življenje, da: da so gojenci bosenskih menihov hodili v šolo najprej na Ogersko, potem pa v Rim!! — No, kar se tiče italijanskega vpliva, znamo vsi, da ta ni nikoli sezal preko Gabele blizu Metkoviča, a da je do Imotskega v Dalmaciji došel šele 1. 1718. Kako je torej mogoče, da bi bil kdaj prodrl celo v sredo Bosne? Ali mari g. Asboth ne zna, da je bila vsa trgovina Bosne in Hercegovine v rokah Dobrovčanov, ki se vender ne morejo smatrati za Italijane, da so oni vedno izkušali zagotoviti trgovino svojo z raznimi povelji srbskih in bosenskih vladarjev, da so njih karavane potovale po vsi zapadni polovici balkanskega polotoka (prim.: Ji-riček, Handelsstrassen und Bergwerke von Serbien und Bosnien wahrend des Mittelalters, Prag   1879).
Kako pa je z madjarsko kulturo v Bosni in Hercegovini? No, kaj ti če siromak dati, ako sam ničesar nima? Saj je vender vsakomu, komur je do takih stvarij, dobro znano, kar piše Krones (Grundriss der osterreichi-schen Geschichte pg. 721): »Die materielle Cultur zur Zeit des nationalen Konigthums in Ungarn beruht zunachst auf slavischer Grundlage, wie die magvarische Sprache selbst lehrt. Die Hof- und Landesamter zeigen sla-vische Anklange im IVesen und Namen*.
In ali ni ravno to dokazal M a d j a r Hunfalov P. v svoji etnografiji Ogerske in v svojem novejšem delu o Madjarih ali Ogrih? Odkod tedaj madjarska kultura v Bosni in Hercegovini,   če te kulture   še sploh bilo ni?
120
Književna poročila.
Koliko madjarskih besedij je vzprejel srbsko-hrvaški jezik, v tem ko arabsko-turških izrazov v njem kar mrgoli! Kdo je torej vplival bolj na Bosno in Hercegovino, Madjari ali Turki ?
Sicer pa je imela Bosna in Hercegovina za narodne svoje dinastije in tudi še prva desetletja po turški okupaciji svojo kulturo, na temelji svoje posebne pisave, t. j. bosančice (kursivne glagoljice), katere pa g. Asboth se-včda ne pozna in zato pripoveduje čitateljem svojim, da se je našel v Der-ventu nadpis, »der in der That unlesbar ist(< (pg. 26. in 27.)! Ali ta nadpis govori jasno vsakomu, kdor razume bosančico, da >)Ot(ac) Fra Lovro Tres-hovit (Treskovič) ose (ovdje) (le)ži 1662(<. Torej preprosti nadpis nagrobni plošči jednega fratra je naredil g. Asb6thu tčliko preglavice. Sploh je on vse slovanske nadpise napačno prepisal, n. pr na str. 440. Po tem je lahko razumeti, kako so mu velikanski nadgrobni spomeniki (srbsko-hrv. stecci, mašete), s katerimi je vsa zemlja kar posejana, popolnoma glavo zmešali in da jih je razglasil za bogomilske grobe, namesto »bosenske*, to pa sam<5 zato, da ne bi svet zvčdel, da so Srbje in Hrvatje take spomenike postavljali umrlim svojim junakom in zaslužnim možem. Sploh je Asbothova namera jasna, povsod tajiti slovansko kulturo v Bosni in Hercegovini in delati reklamo za madjarščino.
Kako zaljubljen je g. Asboth v svojo Madjarijo, vidi se že iz tega, da v svojem delu ne pozabi nikoli omeniti, kje je srečal kakega »madjarskega in-fanterista(<, četudi v Bosni in Hercegovini gotovo nihče ne pogreša avstrijskih vojakov. — Brod na Savi imenuje Asb6th kar brez pomisleka »Ungarisch-Brod* (pg. 1). Sploh stavlja povsodi pridevnik »ungarisch* pred »bosnisch*. Denarji bosenskih kraljev so njemu »eine grosse Seltenheit^ (pg. 25), in vender jih hranijo že mnogo celč inozemski muzeji. Sploh izkuša Asboth povzdvigniti rimske spomenike nad srbsko-hrvaške in išče rimskih ostankov tudi tam, kjer jih ni, n. pr. v stolpu blizu Livna (pg. 16) ali na takoime-novanem »rimskem kamenu* na str. 412. Da se muhomedovski element povsod hvali in poveličuje nasproti krščanskemu, to je že itak samo po sebi umevno pri moži, ki vidi rajši Turka, nego Slovana.
Slovanski jezik je g. Asbothu prav malo znan. Tako uči na str. 24, »da je staroslovenski jezik skupni oče vseh ostalih slovanskih književnih jezikov, ker so ga pisatelji posamnih plemen približali (»naher gebracht*) različnim slovanskim narečjem!€ Kdo bi se ne čudil toliki modrosti Asb6 thovi, ki več ve, nego Miklosich in vsi drugi slovanski filologi. Na isti strani nas poučuje, da bojar (boljar) in Bidgar prihaja iz jedne korenike. Hat! Ne smemo se torej čuditi, da tolik poznavatelj slovanskih jezikov piše: guzla, kraljevo grob, kaldrima itd. Namesto Farlati piše Asbčth dosledno  >, Farlato *,
Književna poročila.
121
Asbothovo opisovanje je sicer zadosti zanimivo in slikovito, ali popolnoma razkosano, ker je je sestavil iz raznih izvirov in ob različnih časih. Tako mora n pr. vsakdo pričakovati, da se omenja Srebrnica v poglavji Tuzla, v katere okrožje spada; ali da se vplete vsaj pri poglavji Posavina, kamer spada zemljepisno, kakor se je Zvornik vpletel, ki leži le nekaj kilometrov severneje od Srebrnice. Ali namesto tega jo opisuje Asb<5th prav prisiljeno v poglavji o Vrbasu in njegovih dolinah, ker se tu slučajno govori tudi o bosenskem rudarstvu. Bosensko rudarstvo je pač tolike zgodovinske in kulturne važnosti, da je zaslužilo posebno poglavje zase, in to tem bolje, ker je že Jireček o tem predmetu obširno pisal (o. c.) Namesto tega pa pripoveduje Asbčth na različnih mestih o bosenskem rudarstvu (n. pr. tudi na str. 436., 438. in 439.) ter se pri tem večkrat ponavlja. Na str. 392. ope-tuje prav isto, kar je bil že na str. 392. povčdal o Srebrnici = Argen-taria. Ponavljanja že rečenega nahajajo se tudi na str. 392. in 438., 391. in 439.
Ta prikazen se da najbolje pretolmačiti s tem, da se je Asboth služil različnim, časih nasprotujočim si virom, zlasti pa da je obilo zajemal iz Klaiča in Račkega. In vender zabavlja Asboth ravno na ta dva pisatelja najbolj in zasmehuje njiju hrvaško stališče. Sevčda treba bolj varovati vsakemu tujemu pisatelju, ki je le Bosno preletel, samo ako ne piše povoljno o Srbih in Hrvatih. Pisatelji pa, ki so vse življenje svoje najmarneje proučevali bosensko zgodovino, tem ne treba verovati. To je g. Asb6th naj-sijajneje dokazal v svoji razpravi o bosenskem grbu, kjer zatrjuje, da je mnenje Račkega in Bojničiča tendencijozno, in da je nasproti Thall6czy »mit mehr Sachkenntnis und grosserer Objectivitat das Gutachten des un-garischen Landesarchivs begriindet hatc< (pg. 454.). In vender se o vsem tem vprašanji uprav ničesar pozitivnega ne ve" in vse ugibanje madjarskih učenjakov visi le v zraku. Samo toliko je gotovo, da je bil grb z lilijami od začetka izvestno le družinski grb Kulinovidev, ki so bili gradniki v Jajci. Zdi se, da državnega grba Bosna nima, nego da je vsak kralj le obiteljski svoj grb upotrebljaval, in zato je bil ves prepir o bosenskem grbu nepotreben, uprav pa le proti Hrvatom  naperjen.
Ilustracije v Asbothovi knjigi so menj nego srednje in ne delajo posebne časti Holderjevi založnici.                                        (Konec prihodnjič.)
5. R.
Književna poročila.
*5i
VI. Dve knjigi o Bosni in Hercegovini.
Asbdth, Bosnien und die Herzegowina, Wien Holder 1888;  Hornes, Dinarische Wan-derungen,    Cultur-   und    Landschaftsbilder   aus   Bosnien   und   der    Herzegowina,   Wien,
Graser  1888.
(Konec.)
Mnogo premišljeneje in znanstveneje piše Hornes, ki je že znan po svojih spisih o Bosni in Hercegovini: »Alterthiimer der Herzegowina und der siidlichen Theile Bosniens; Romische Alterthiimer in Bosnien und Her-zegowina; Mittelalterliche Grabdenkmaler in der Herzegowina; Alte Graber in Bosnien und der Herzegowina; Bosnische Kunst und Cultur im Mittel-alter; Culturskizzen aus der Herzegowina<,: itd. Hornes je prepotoval Bosno in Hercegovino na vse strani, vender se mož še ni seznanil z vertikalno izobrazbo teh dežel, drugače bi ne bil imenoval najnovejšega svojega dela: a Dinarische Wanderungen<<;. Ta naslov obseza namreč premalo, mnogo menj, nego knjiga res podaje, ker so Dinarske planine komaj jedna četrtina bosensko-hercegovskih gora, a se za njimi vzdvigajo mnogo višje Bosansko-hercegovačke Alpe (Vitorog, Raduša, Cvrstica, Prenj, Morinja pl. itd.), ki se vlečejo kakor hrbtanec skozi vso deželo.
Hornes je velik prijatelj Ritterjeve teleologične teorije in sklepa iz geografske konfiguracije dežel na njih zgodovino, na njih bodočnost. Po njegovem mnenji je značaj slovanskih zemelj eliptičen, ekspanziven, ali ne-vztrajen. Temu nasproti je značaj nemških zemelj: klinast, prodirajoč in stalen. Po njegovem mnenji imajo torej dežele: Dalmacija, Bosna, Hercegovina, Črna gora in Srbija bolj nemški značaj, ker so klinasto proti jugovzhodu obrnene in ker morajo »prodirajočo misijo* izvršiti (pg. 3)! Pri tem se g. pisatelj seveda kar nič ne ozira na starejšo zgodovino dotičnih zemelj, nego misli, da bodo njih meje zmerom ostale take, kakeršne so dandanes. Ako se pa že ozira na zgodovino, ozira se le skozi svoje nemško pobarvane naočnike. Tako misli on, da je bila bizantinska država poklicana preplaviti balkanske zemlje. No, koliko časa pa je trajalo to poplavljenje? Ali ni že 1. 627. Carigrad trepetal pred Slovani? In, ali je bizantinsko poplavljenje kaj stalnejše od poprejšnjega makedonskega, ali od poznejšega turškega, ki je vender trajalo skoraj 400 let? Vsa poplavljenja so izginila, odtekla so se, a Slovani so vender ostali. Zakaj bi ne bila zgodovina jed-nega naroda trajnejša, nego od sile naloženo poplavljenje? Kako more g. Hornes biti za poroka, da se državne meje na Balkanu ne bodo v§q izpremenile ?
252                                                       Književna poročila.
Ali primera s klinom še ni pri kraji: klin balkanskega poluotoka je podoben klinu Evrope; kakor stanujejo Slovanje (Hrvatje, Srbje in Bolgari) na najširšem delu balkanskega klina, tako nahajamo zopet Slovane (Ruse) na najširšem delu evropejskega klina Kakor je bila naloga prebivalcem klinove ostrine na balskem poluotoku (t. j. Grkov), da razširijo kulturo svojo po vsem poluotoku, tako imajo tudi prebivalci evropejske ostrine (Romani in Germani) nalogo predobiti klinovo širino za svojo kulturo, »und in der That zeigt es sich, dass die latelnische und germanische Race in der Neuzeit dieser Mission ganz so gerecht wurden, wie das eigentliche Hellas und Ma-kedonien im Alterthum«  (pg. 5).    Pri tem modrovanji kaže g. pisatelj svoje
v                                                                                                              f
čudno etnografsko znanje, ker trdi, da so Spanjolci in Francozi potomci, nasledniki (»Nachkommen*) starih Italikov in da so bili stari Traki ravno tako sorodni Germanom, kakor stari Grki Italikom! Tu pač vstaja pred našimi očmi Jordanisova (Jornandesova) zmešnjava, da so bili stari Geti in Gothi isti narod (»de origine Gothorum sive Getarum^), in prepričamo se docela, da je Flieger zastonj pisal razprave svoje o balkanski etnografiji v »Mittheilungen der anthropologischen Gesellschaft*. O kako" dolgo nam • bodo Nemci še krojili etnografijo naših zemeljr
Po takem razmišljevanji prihaja Hdrnes seveda do sklepa, da so je-dini Nemci posredovalci kulture na balkanskem polotoku. Ali tu ga ustavi strahovita misel: >y das Steigen der slavischen Fluth, welches man gegen-wartig beobachtet« (pg. 6). Kaj pa to, kak6 se to zvrši? No, tu pa mo-žiceljnu srce pade v škornje in sam prav hinavski spozna: »VVir fiihlen aber nicht den Beruf nahe oder ferne Ereignisse vorauszusehenc< itd. Značajno pa je za vse Hdrnesovo delo, da se strašno boji »des Steigens der slavischen Fluth* in da tej plimi nasproti poriva nemški vpliv in nemško kulturo. Kakor je torej Asb6th poskušal reklamirati Bosno in Hercegovino za madjarsko območje, takd izkuša Hdrnes pridružiti obe deželi nemškemu območju in to je morala vse Hornesove knjige.
Sicer pa ima to delo v stilističnem in tehničnem oziru mnogo prednosti pred Asbdthovim piskarjenjem. Hdrnes pripoveduje mnogo znan-stveneje in stvarneje, nego Asbdth. Tudi zunanja oblika Hornesove knjige se zelo prikuplja in ilustracije so prav dobre. Ako odvzamemo torej tendenco te knjige, priporočati jo moremo z dobro vestjo vsakomu, kdor se želi natančneje poučiti o zemlji in Drebivalcih   »Nove Avstrije*.
S. R,