37 Šolsko svetovalno delo | TEORIJA V PRAKSI Jana Blažko Otroški vrtec Ajdovščina Koordinacija svetovalne delavke pri oblikovanju smernic rutine prehranjevanja v vrtcu z refleksijo Counselor's Coordination in Creating Kindergarten Nutrition Guidelines and Refl ection Izvleček V prispevku sta predstavljeni vključenost in vloga svetovalne delavke v procesu načrtovanja spre- memb in izboljšav na področju rutine prehranjevanja v vrtcu. Končni izdelek procesa je interni do- kument Smernice izvajanja rutine prehranjevanja v Otroškem vrtcu Ajdovščina. Dejavnosti znotraj procesa so refl ektirane v luči formativnega spremljanja strokovnih sodelavcev. Prispevek se konča z refl eksijo svetovalne delavke. Abstract Th e article focuses on the integration and role of the counselor in the process of planning changes and improvements relative to the kindergarten nutritional routine. Th e fi nal product of this process is an internal document titled Guidelines for Implementing a Nutritional Routine in Kindergarten Ajdovšči- na. Th e activities of the process are evaluated based on formative assessment by expert colleagues. Th e article concludes with the counselor's refl ection. Ključne besede: rutina, prehranjevanje v vrtcu, formativno spremljanje, vloga svetovalne službe, razvojne in preventivne dejavnosti. Keywords: routine, kindergarten nutrition, formative assessment, role of counseling service, developmental and preventive activities. Razvojne in preventivne dejavnosti svetovalne službe v vrtcu Eno pomembnih načel svetovalne službe je načelo razvojne usmerjenosti. Poleg neposrednega dela z otroki se svetovalno delo dopolnjuje s posrednimi oblikami dela, med katerim je zelo pomembno razvojno-analitično delo, ki se nanaša na ugotavljanje in spreminjanje celote pogojev tako posa- meznikovega vsakdanjega življenja kot vzgojno-izobraževalnega dela v vrtcu (Programske smernice svetovalne službe v vrtcu, 2008). Šolsko svetovalno delo | TEORIJA V PRAKSI 38 Ena izmed treh zelo prepletenih osnovnih vrst dejavno- sti svetovalne službe je razvojno-preventivna dejavnost, ki je del razvojnih nalog vrtca. Svetovalna služba se vključu- je v razvojno-analitično delo v vrtcu, s pomočjo katerega spremlja in ugotavlja obstoječe stanje. Sodeluje pri načrto- vanju raznih sprememb in izboljšav v vzgojno-izobraževal- nem procesu, vodi ali koordinira različne razvojne, inova- tivne in preventivne projekte v vrtcu oziroma šoli. Naloga svetovalne službe ni samo neposredna pomoč otrokom pri razvoju, temveč mora najprej poskrbeti za varno in hkrati spodbudno učno vzgojno-izobraževalno okolje, ki omogoča otrokovo optimalno napredovanje (prav tam). T akšno vlogo svetovalne službe lahko v vrtcu dosežemo z vzpostavitvijo pogojev za medsebojno sodelovanje, skupno delo in iskanje rešitev vseh vpletenih (Gregorčič Mrvar, v Bizjak 2019). Načela formativnega spremljanja in načela svetovalne službe Kot povzema Bezić (prav tam) je mogoče med zapi- sanimi temeljnimi načeli svetovalne službe in načeli formativnega spremljanja prepoznati zelo veliko sklad- nost. Prek razvojne usmerjenosti svetovalni delavec prepoznava potenciale posameznika in podsistemov, v katere je ta vključen. Po načelu aktualnosti svetovalni delavec izhaja iz vsakokratnih potreb oz. posebnosti tako posameznika kot vrtca na splošno. Prek evalvacije pa sprotno spremlja doseganje napredka in postavlje- nih ciljev ter načrtovanje sprememb. Bezić ugotavlja (prav tam), da uveljavljanje načel for- mativnega spremljanja lahko še izboljša kakovost delo- vanja svetovalne službe. Tako za otroka kot za strokovnega delavca velja, da je uspešno napredovanje posameznika močno pove- zano z upoštevanjem značilnosti in aktualnih potreb. Kot pišejo v Vključujoči šoli (Skvarč idr. 2017), se strokovni delavci tudi učimo po načelih formativnega spremljanja. Zato lahko formativno spremljanje učin- kovito uporabimo v kontekstu spremljanja strokovnih sodelavcev, kar sem v tem procesu poskusila tudi sama. Avtorji nadaljujejo, da se s kolegialnim podpiranjem v učečih se skupnostih prenos znanja izkazuje kot veliko bolj učinkovit od klasičnih oblik izobraževanja. Sodelovanje z vodstvom vrtca Med temeljnimi opredelitvami svetovalne službe v Programskih smernicah svetovalne službe v vrtcu (2008) je navedeno, da se svetovalna služba na podlagi svojega posebnega strokovnega znanja in na strokov- no avtonomen način vključuje v kompleksno reševanje pedagoških, psiholoških in socialnih vprašanj vzgoj- no-izobraževalnega dela v vrtcu s tem, da pomaga in sodeluje z vsemi udeleženci v vrtcu in po potrebi tudi z zunanjimi institucijami. Seveda pa vodstvo vrtca odloča, koliko bo vrtec v svo- je naloge vključeval svetovalnega delavca in kdaj, kot ugotavlja tudi Mithans (2018). Prav tako se strinjam z Resmanom (v Bezić in Malešević 2018) (če lahko nje- gov kontekst šole zamenjamo z vrtcem), da je kakovos- ten razvoj šolskega dela odvisen tudi od sodelovanja med ravnateljem in svetovalno službo, njune usklaje- nosti glede vizije in razvoja, od poznavanja dela dru- gega, od komunikacije, medsebojnega spoštovanja in zaupanja. Usklajenost povečuje učinkovitost vodenja in razvijanja kakovosti šole (oz. vrtca) ter utemeljuje in afi rmira identiteto poklica svetovalnega delavca. Proces oblikovanja smernic prehranjevanja v našem vrtcu skozi prizmo formativnega spremljanja V šolskih letih 2018/19 in 2019/2020 smo v našem vrtcu z namenom izboljšanja kakovosti izvajanja rutine prehran- jevanja pripravljali interni dokument Smernice izvaja- nja rutine prehranjevanja v Otroškem vrtcu Ajdovščina. Razvijanje umirjenega kulturnega in zdravega načina prehranjevanja z upoštevanjem območja bližnjega razvo- ja pri prehranjevanju za vsakega otroka smo poimenovali tudi enega izmed dveh prednostnih ciljev znotraj akcij- skega načrta izboljšav našega vrtca za obdobje treh let. Celotni strokovni kolektiv vrtca je pri pripravi akta sodeloval v spletni anketi, s svojimi zapisi v pedago- ški dokumentaciji ter na delavnicah znotraj treh stro- kovnih aktivov februarja 2020. Trinajst članic tima za 39 samoevalvacijo prehranjevanja (vzgojiteljice, pomoč- nice vzgojiteljic, pomočnice ravnateljice) pa je vsebino pregledovalo, izbiralo, dopolnjevalo prek spletnega do- kumenta in na štirih delovnih srečanjih. Ravnateljica vrtca je vodila ves proces. Strokovno nas je usmerjala Tamara Malešević, svetovalka Zavoda RS za šolstvo. Kot svetovalna delavka sem prevzela odgovornost ko- ordinacije dela in sodelovanje z zavodom. Element formativnega spremljanja aktivna vključenost, in sicer celotnega strokovnega kadra, predvsem pa tri- najst članic tima za samoevalvacijo rutine prehranjeva- nja, je bil v procesu oblikovanja smernic zelo izrazit. T o je bil velik izziv za naš vrtec, ki je razdeljen na 14 loka- cij na področju dveh občin in 56 oddelkov. V program- skih smernicah je pri opisu razvojnih in preventivnih dejavnostih navedeno, da naj se te usmerjajo tudi na odstranjevanje ovir in vzpostavljanje ustreznih razmer v vzgojno-izobraževalnem okolju. Torej je bilo nujno prisluhniti sodelavkam vzgojiteljicam, katere okolišči- ne vplivajo na celotni proces izvajanja rutine. Povzetek dejavnosti znotraj procesa po kronološkem poteku Spomladi 2019 smo nagovorili člane tima za samoeval- vacijo prehranjevanja, in sicer strokovne delavke z raz- ličnih lokacij vrtca (večjih enot in manjših oddelkov), tako vzgojiteljice kot pomočnice vzgojiteljic, z različno dolgo delovno prakso, iz rednih oddelkov, pa tudi iz oddelka z elementi montessori ter iz različnih staro- stnih obdobij oddelkov. Da bi najprej opredelili izhodiščno stanje v našem vrt- cu, smo v mesecu maju 2019 izdelali spletno anketo za vse strokovne delavce. Spletna anketa je z vprašanji odkrivala prakso, ki jo izvajajo strokovni delavci naše- ga vrtca, in tudi osebna stališča strokovnih delavcev do prehranjevanja v vrtcu. Pregledani rezultati ankete so potrjevali, da sta tako praksa izvajanja kot tudi subjektivni pogled na pre- hrano v vrtcu med strokovnimi delavci znotraj posa- meznega kolektiva zelo različna. Določeni odgovori so pričali, da izvedba rutine ponekod potrebuje (samo) analizo učinkovitosti organizacije in strokovnosti iz- vedbe obrokov znotraj oddelka, drugi odgovori so navduševali s premišljenimi in ustvarjalnimi načini možnega izvajanja (slika 1). Koordinacija svetovalne delavke pri oblikovanju smernic rutine prehranjevanja v vrtcu z refleksijo Slika 1: Izgled spletne ankete in analize rezultatov (Google form) Šolsko svetovalno delo | TEORIJA V PRAKSI 40 Junija 2019 sem na delovnem srečanju članic tima predstavila dobljene rezultate, svetovalka zavoda za šolstvo Tamara Malešević pa je prevzela teoretični del z razlago pomena prikritega kurikula in spodbujala razpravo članic tima. Na podlagi rezultatov, zapisnika sestanka in kurikula sem poleti snovala prve smernice v obliki tabele želeno stanje – dobra praksa – minimal- ne zahteve in jo delila z ostalimi članicami, ki so jo na daljavo vsebinsko pregledovale, preurejale, dopolnje- vale (slika 2). Slika 2: Dopolnjevanje dokumenta v spletni obliki s komen- tarji in fotografi jami Jeseni sem na predlog svetovalke in s pomočjo gradi- va Kakovost v vrtcih preurejala obstoječe smernice v preglednejšo tabelo izhodišč, standardov, kazalnikov in opisnikov. Na dveh delovnih srečanjih članic v živo pozimi 2019/20 so članice tima dopolnjevale, spremin- jale in rangirale kazalnike, opisnike idr. (slika 3). Nastala je delovna verzija smernic z naslednjimi vse- binskimi deli: namen dokumenta, poimenovanje sode- lujočih in odgovornih za pripravo dokumenta, datirani proces sprejemanja dokumenta, opredeljena izhodišča smernic, rangirani standardi, ki jih konkretizirajo ka- zalniki in imajo več opisnikov, primeri dobrih praks izvajanja rutine. Februarja 2020 smo skupaj z ravnateljico in pomoč- nicami ravnateljice oblikovale tri strokovne aktive za vse strokovne delavce vrtca. Namen aktiva je bila sez- nanitev vsega strokovnega kadra z obstoječo vsebino in obliko smernic. Na delavnicah so razmišljali, kate- ri standard jih še posebej nagovarja in kaj na podla- gi izbranega kazalnika in opisnika že dobro izvajajo v okviru svojega dela oziroma kaj jim predstavlja še profesionalni izziv. Navedli smo tudi neželena vedenja odraslih, ki jih opažamo v vrtcu v času prehranjevanja in zahtevajo kritični pogled in nenazadnje omogočajo tudi medsebojno samovrednotenje. Vsi strokovni de- lavci so imeli možnost vplivanja in soustvarjanja doku- ment smernic (slika 4). Slika 3: Delo članic tima na delovnih sestankih 41 Na vzgojiteljskem zboru, ki je sledil kmalu za tem, smo pripravili razstavo vseh izvirnih plakatov, ki so nastali na aktivih. Pri predstavitvi svojih razprav v manjših skupinah so vzgojitelji opozorili tudi na mo- žne izboljšave znotraj urnika in organizacije kuhinje ter želenih pripomočkov, zato je po aktivu sledil tudi pogovor ravnateljice z organizatorjem prehrane v vrt- cu (slika 5). Glede na zapisnike aktivov sem oblikovala smernice v dokončno obliko, ki jo mora z glasovanjem sprejeti še vzgojiteljski zbor. Dokument imamo namen predstavi- ti tudi svetu zavoda. Dokument bo služil kot pripomo- ček za letne hospitacije in samoevalvacijo vzgojiteljev pri njihovem delu, pa tudi mladim oz. prihajajočim strokovnim delavcem našega vrtca. Dokument bomo nadgrajevali v rubriki primerov dobrih praks na pod- lagi zapisov letnih delovnih načrtov oddelkov. V preglednici 1 so po kronološkem poteku pred- stavljeni pomembnejši koraki v procesu nastaja- nja smernic, razčlenjeni na elemente formativnega sp r e m l j an j a . Refl eksija vloge svetovalne delavke Mojo strokovno vlogo, navedeno po Holcar Brunauer (v Bizjak 2019), da svetovalni delavec načrtno ugotavlja izhodiščno stanje in nato nenehno spremlja napredek, sem v tem procesu nastajanja smernic skušala uresniče- vati z opazovanjem dela, odzivov, poslušanjem dilem in medsebojnih razprav članic tima ter ostalih strokovnih delavcev in z zbiranjem dokazov v obliki zapisnikov, re- zultatov, fotografi j, dokumentov, plakatov itd. Koordinacija svetovalne delavke pri oblikovanju smernic rutine prehranjevanja v vrtcu z refleksijo Slika 4: Aktivi po starostnih obdobjih za vse strokovne delavce Preglednica 1: Izsek iz dokumenta Smernice izvajanja rutine prehranjevanje v Otroškem vrtcu Ajdovš čina (str. 6 in 7) – nelekt STANDARDI – KAZALNIKI – OPISNIKI • STANDARDI S1 – Skrbimo za kulturno prehranjevanje in prijetno vzdušje. Kulturno prehranjevanje zajema področja higiene (umivanje rok pred obrokom in po njem, čistoča vseh po- vršin, ki so v stiku s hrano, prezračen prostor), etike (ustrezen odnos do hrane in vseh udeleženih pri pripravi hrane), estetike (urejen prostor, lično postavljen pribor, priložnostni slavnostni pogrinjki), zdravstvene ustre- znosti (pot prehrane poteka v skladu s sistemom HACCP). Slika 5: Ustvarjalni plakati, nastali na aktivih Šolsko svetovalno delo | TEORIJA V PRAKSI 42 S2 – Vsakega otroka vodimo k večji samostojnosti in samoregulativnosti. Pri tem sodeluje- mo s starši (tudi individualno). Samostojnost ocenjujemo s temi ravnmi: otrok ne zmore niti ob pomoči / otrok zmore s pomočjo odraslega / otrok zmore samostojno. S pravili spodbujamo samoregulatornost otrok. Pravila koristijo, dokler otrok ne doseže regulacije svojega ve- denja. To pa je proces, in otroci se razlikujejo po tem, kako hitro uspejo regulirati svoja vedenja. To zahteva od odrasle osebe potrpežljivost, upoštevanje individualnih razlik (načelo individualizacije) in sodelovanje s starši. S3 – Na ravni vrtca in vsakega oddelka (tudi s pravili v oddelku) skrbimo za smiselno orga- nizacijo rutine prehranjevanja. Smiselna organizacija pomeni čim manj čakanja in pasivnosti otrok oz. čim manj izgube na račun čim večjega dosežka (aktivnost otrok) in je preventiva pred neželenimi vedenji, neupoštevanjem pravil ipd. Organizacija mora biti vedno v dobrobit razvoja vsakega otroka. Če v oddelku zaznamo odklone, odstopanja, smo dolžni iskati smiselne spremembe, ki lahko izboljšajo kakovost izvedbe rutine. KAZALNIKI OPISNIKI K1 – Strokovni delavec je zgled otrokom. 1.1 Otroke spodbujamo k pokušanju novih jedi. 1.2 Otroke u čimo bontona (ne govorimo s polnimi usti, hrano dobro prežvečimo, uporabljamo vljudnostne izraze, drža telesa med jedjo, postavitev pribora ipd.). 1.3 Strokovni delavci ne kritiziramo pripravljene hrane. 1.4 Kadar strokovni delavci zaradi razli čnih utemeljenih razlogov jemo drugo hrano (zdravstveni vidiki ipd.), to otrokom na primeren na čin razložimo. K2 – Strokovni delavec spodbuja samostojnost in samoregulativnost na podlagi opažanj otrok in je izboljševalec prakse glede doseganja standardov. 2.1 Otrokom omogo čamo, da med letom vedno več opravil izvedejo samostojno. 2.2 Otroci se lahko prehranjujejo v svojem ritmu, vendar znotraj organiziranega časa za posamezne obroke. 2.3 Otrokom je na voljo pija ča ves čas obroka. 2.4 Strokovni delavci spodbujamo medvrstniško pomo č, da otroci, ki že zmorejo, pomagajo otrokom, ki še niso tako samostojni pri prehranjevanju. 2.5 Hrane na krožniku ni primerno zmešati. 2.6 Otroke usmerjamo pri jemanju hrane. 2.7 Otrokom prepuščamo presojo, ali želijo dodatek. 2.8 Kadar se pri posameznih otrocih izkazujejo določene posebnosti, ki vplivajo že na njihovo zdravstveno stanje (debelost, prevelika ješčost ipd.), strokovni delavci reguliramo koli čino dodatkov določene hrane, vendar vedno ob predhodnem soglasju s starši. 2.9 Otrokom omogo čamo, da si lahko sami prinesejo svoj obrok k mizi in gredo sami po dodatek, če ga želijo. 2.10 Otrokom dopuš čamo možnost odločitve, kje bodo sedeli med prehranjevanjem (ali med obroki) in s kom. 2.11 Manj ješčim otrokom, ki jim pri določenem obroku ni č ni všeč, ponudimo kruh, zelenjavo, sadje ipd. 43 Koordinacija svetovalne delavke pri oblikovanju smernic rutine prehranjevanja v vrtcu z refleksijo Med delom članic tima na sestankih, pa tudi na aktivih za celotni strokovni kolektiv sem skušala spodbujati čim bolj odprto razmišljanje, kar ni bila težka naloga. Vzdušje v času naših skupnih delovnih srečanj je bilo večinoma miselno spodbudno in varno. Med vzgoji- teljicami in pomočnicami ni bilo čutiti zadreg. V raz- pravi so bile podobno aktivne in suverene pri pojas- njevanju in razlaganju svojih stališč, izkušenj, mnenj. Med aktivnim delom na delavnicah in sestankih jim je bilo omogočeno, da spremljajo in vrednotijo kakovost svojega dela. Holcar Brunauer (prav tam) razlaga, da učenje in reševanje življenjskih težav nista le razumska procesa, njuna učinkovitost je odvisna tudi od moti- vacije vpletenih, ki vključuje tudi njihova čustva. Zato sem kot dokaz, da napredujemo, sprejemala spontane razprave med članicami tima, ki so bile včasih tudi konfl iktne, vendar na končne odločitve so praviloma vplivala mnenja slehernega člana. Sodelovanje na dal- javo pa ni potekalo po mojih pričakovanjih, saj je bilo precej manj poglobljeno in zavzeto kot delo v živo; mislim, da bi lahko na tem področju tudi sama bila bolj spodbujajoča. Moja vloga v procesu nastajanja smernic ni bila vloga hierarhičnega vodje, temveč koordinatorja med člani- cami tima, vodstvom in svetovalko na zavodu za šol- stvo. Moja naloga je bila odpirati dileme in za določene situacije razvijati čim bolj kompleksno razumevanje. Do nastajajočega dokumenta sem vseskozi čutila od- govornost in zavzetost, za samo vsebino smernic pa nisem mogla prevzeti vse teže odgovornosti, saj imajo o temi prehranjevanja v vrtcu vzgojiteljice veliko več znanja in izkušenj. Trudila sem se, da se nisem pov- sem opredelila pri razpravah, temveč sem s pomočjo vprašanj skušala spodbujati kritično vrednotenje izre- čenih mnenj. Vsi člani so imeli možnost vplivanja in soustvarjanja dokumenta, zato je zelo pomembno, da smo si med seboj tudi strokovno zaupali. Sama vidim smisel v nastalem dokumentu, saj je to re- zultat daljšega procesa strokovnega dela in zelo dobro spoštuje avtonomnost vsakega delavca, upošteva indi- vidualne razlike in obenem pojasnjuje temeljna izho- dišča in standarde, ki smo jih v našem vrtcu oprede- lili kot bistvene. Ostaja še nekaj nedokončanih nalog, kar pomeni, da so smernice živ in aktualen dokument, kar mu daje še dodatno vrednost. Menim, da je veči- na strokovnih delavcev v tem času prepoznala, da je področje rutine prehranjevanja zelo pomembno in po- nuja dobro priložnost za naše vzgojno delovanje. Prav zato zahteva pozornost ter sistematično strokovno načrtovanje, izvajanje in analiziranje. Sklenem lahko, da so v načrtovanem cilju celotnega procesa strokovni delavci poiskali tudi svoj osebni smisel, kar je v skladu z načeli formativnega spremljanja in pogoj za napre- dek in razvoj. Tudi vodstvo vrtca je prevzelo nase svoj del odgovornosti za položaj v izhodiščnem stanju in je aktivno ter zavzeto, vendar enakovredno s člani sode- lovalo pri vseh korakih procesa, kar je gotovo na vse zaposlene delovalo motivacijsko. Dragoceno strokovno oporo nam je pri procesu za- gotavljala Tamara Maleševič, svetovalka zavoda za šolstvo. Čeprav so njene povratne informacije večino- ma ponujale vedno nove izzive in zahtevale od nas še več vloženega truda, smo vztrajali in nas hipni dvomi v našo strokovnost niso zaustavili, temveč omogočali priložnost za rast. Viri in literatura Bizjak, C. (2019). Formativno spremljanje pri delu svetovalnih delavcev. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo Brejc, M. in Širok, K. (2019). Kakovost v vrtcih in šolah. Ljubljana: Šola za ravnatelje. Bezič, T. in Malešević T. (ur.). (2018). Konferenca o šolskem svetovalnem delu. 19. Prispevki strok za svetovalno delo v praksi. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod za šolstvo. Mithans, M. (2018). Vodstvo šole in participacija svetovalne službe. Šolsko svetovalno delo, 22(1), str. 50–57. Programske smernice. Svetovalna služba v vrtcu. (2008). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Skvarč, M. idr. (2017). Vključujoča šola – Priročnik za učitelje in druge strokovne delavce. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.