;ozdarstvo v času in prostoru Sejemska prireditev: 13. dnevi KWF (Kuratorium fur Waldarbeit und Forsttechnik), 13.-17. 9. 2000, Celte, Spodnja Saška Milja PIŠKUR*, Jaka KL UN** 1 UVOD V času od 13. do 17. septembra 2000 je v nemški zvezni deželi Spodnja Saška, v okrožju Celle, potekala tradicionalna prireditev 13. dnevi KWF. Gostiteljica 13. dnevov KWF je bila spodnjesaška deželna gozdna uprava. Kot je že ustaljeno, so dneve KWF sestavljali trije glavni sklopi: posvetovanje oz. kongres s sedmimi delovnimi skupinami, strokovna ekskurzija s predsta- vitvami različnih aktualnih gozdarskih del in sejemska predstavitev gozdarskih strojev, opreme, novih tehno- logij in novosti v gozdni tehniki. 2 KONGRES Na samem kongresu je sodelovalo 850 udeležencev. Tema Gospodarjenje z gozdovi v sozvočju s človekom, naravo in tehniko ni bila nova, saj je že več kot stoletje prisotna v harmoniziranju različnih aspektov gozdnega gospodaijenja in naporov pri zbliževanju človeka in narave. Kljub vsemu pa še vedno ostaja temeljna in trajna naloga znotraj socialno-ekonomskih okvirov, stopnje znanja in tehničnih zmožnosti. Ker smo se udeležili le strokovne ekskurzije in sejemske predstavitve, ju bomo podrobneje predsta- vili v nadaljevanju članka. Pred tem pa nekaj besed o pomenuKWF. K WF (Kuratorium fur Waldarbeit und Forsttechnik) ali v prostem prevodu Nadzorni svet za gozdna dela in gozdno tehniko je v Nemčiji krovna organizacija, katere glavni cilj je izboljšanje gospodarnosti dela v gozdarstvu. Podporo za delovanje ima tako na zvezni ravni kot tudi v posameznih deželah. Delovanje KWF je strnjeno na štiri področja: - testiranje in normiranje (aparatov in orodja, gozdar- skih traktorjev in drugih strojev v gozdarstvu, pode- ljevanje znaka za ustreznost za varno delo in upora- bno vrednost- FPA); - procesne in sistemske raziskave (gozdna tehnika, gojenje gozdov); - gozdnotehnična informacijska centrala (gozdarsko informacijsko upravljanje); - človek in delo/izobraževanje in izpopolnjevanje (goz- darske šole, človek in delo). Dnevi KWF vsaka štiri leta podajo dober pregled dosedanjega dela in dosežkov ter nakazujejo smeri v razvoju gozdne tehnike in organizacije gozdnih del. 3 SEJEMSKA PREDSTAVITEV GOZDNE TEH- NIKE Gospodarjenje z gozdovi v sozvočju človeka, narave in tehnike je bilo vodilo prireditve. In predsta- vitev gozdne tehnike je zvenela bolj glasno. Obsežno področje gozdne tehnike je enostavneje predstaviti, če jo razdelimo na posamezna področja. Sprehod preko nj ib je prikazan v nadaljevanju. 3.1 Gozdarski vitli Ločimo lahko tri skupine gozdarskih vitlov. V prvo skupino štejemo vse vitle s tritočkovnim vpetjem na standardni priklop kmetijskega trakt01ja. Ti vi tli obsegajo moči do 1 O t, navadno so enobobenski, pritrjeni na kompaktni naletni deski in so najpogostejši v zasebni uporabi. Vedno pogostejše so izvedbe z elek- trohidravličnim upravljanjem in lastnim hidravličnim poganom. Ponudba dodatne opreme obsega možnost daljinskega vodenja vi tla, možnost zveznega dodajanja plina pri pogonskem traktorskem motorju in možnost aktivnega in pasivnega klica v sili. V tej skupini se je predstavil slovenski proizvajalec TAJFUN, tudi z novosljo, dvobobensk.im elektrohidravlično krmiljenim vitlom moči 2 x 5 tin daljinskim upravljanjem. Druga skupina so profesionalni vitli, ki so pritrjeni na ohišje traktorja. Navadno so dvobobenski, s hidra- vličnim poganom, hitrejši, najpogosteje z dalj inskim upravljanjem in navadno s serijsko vgrajeno prej naš- teto dodatno opremo. Ti vit li imajo navadno večjo sre- di co bobna zaradi manjših izgub vlečne sile in lepšega navijanja žične vrvi. Možne so tudi izvedbe z elek- trohidravličnim krmiljenjem navijanja žične vrvi, kar omogoča njeno daljšo življenjsko dobo, večje dolžine navitja in lažje razvijanje (S+R). Zadnja naletna deska * M. P., univ. dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO ** J. K., univ. dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO GozdV 59 12001) 2 Gozdarstvo v času in prost , je od teh vitlov fizično ločena s hidravlično vodenim spuščanjem in dviganjem, kar omogoča dobro sidranje traktorja in enako višino vhoda žične vrvi pri privla- čevanju. V tretjo skupino lahko uvrstimo ti. na ti čne oz. nasa- dne vi tie, ki so tako kot vi tli iz druge skupine namenjeni profesionalni uporabi. Ponudba obsega eno- in dvobo- benske vitle moči do 8 t. Omogočajo hitro pripenjanje na kmetijske traktorje, ki pa morajo biti opremljeni vsaj z dvopotnim hidravličnim krmilnim ventilom in pripadajočimi priključki za sidranje z lomljeno nale- tno desko. Pogon teh vitlov poteka preko traktorske priključne gredi brez vmesnega kardanskega prenosa; vitel pa se natakne na posebne nosilce ob standar- dnem tritočkovnem priklopu. Po odklopu vitlaje tako mogoče traktor spet uporabljati za vse kmetijske stroje, saj ostanejo vse funkcije priklopa in hidravličnega krmiljenja nespremenjene. Vitel ohranja vse prednosti vgrajenega profesionalnega gozdarskega vitJa, pred- vsem pa manj premika težišče traktorja proti zadnji osi kot tritočkovno pripeti vitli. Namenjeni so predvsem kmetijam, strojnim krožkom ali drugim skupnostim, kjer je velika raznolikost del in s tem potreba po raz- ličnih traktorskih priključkih, gospodarnost pa zahteva uporabo le enega univerzalnega pogonskega stroja. Proizvajalci profesionalnih gozdarskih vitlov ponu- jajo tudi izvedbe z navijalnim bobnom na sprednjem delu traktorja in izhodom žične vrvi nad zadnjo na letno desko. Tako postavljen vitel povečuje težo na spred- njem delu traktorja, nad zadnjo osjo pa dobimo potre- ben prostor za vgradnjo zadnjega hidravl ičnega trak- torskega nakladalca z iztegljivo teleskopsko roko in vrtljivimi kleščami . Takšen nakladalec je postal del potrebne opreme na prilagojenih kmetijskih traktorjih. Na specialnih gozdarskih traktorjih pa spada že med standardno opremo. 3.2 Drugi gozdarski traktorski priključki Traktorski hidravlični nakladalec, pritrjen na zad- njem delu traktmja, nima le funkcije pri zbiranju in via- čenju lesa. Uporaben je tudi pri nalaganju kratkih sor- tirnentov na gozdarske traktorske prikolice. Te so lahko tudi same opremljene s hidravlično dvižno napravo večjih moči. Prikolice se razlikujejo po nosilnosti (do 12 t), lahko imajo lasten, tudi hidrostatski, pogon koles in nihajno vpeto osovino. To omogoča lažje premago- vanje neravnega terena. Pri gozdarski opremi traktorja sprednjo rampno desko pogosto zamenja uporabnejši hidravlični nakladalec. Namesto vitla pa so lahko na tri točkovni priklop traktorja pripete vlač ilne klešče. Na sejemskem prostoru so bili predstavljeni tudi GozdV 59 (2001) 2 traktorski gozdarski mulčerji, rezkalniki panjev, dro- bilci kamenja, priključki za rekonstrukcijo cest ter pro- cesorski stroji za izdelavo tanjših sortimentov. 3.3 Gozdarski traktorji Združevanje proizvajalcev traktorjev v globalne konceme je opazno tudi pri ponudbi prilagojenih kmetijskih traktorjev za gozdno proizvodnjo (CASE-STEYR). Več proizvajalcev ponuja izvedbe sistemskega univerzalnega traktorja z gozdarsko opremo (WF, JCB, MAHLER, DOPPSTADT, FENDT, CLAAS). To je tudi posledica večjega števila priključ­ kov, ki se uporabljajo v gozdni proizvodnj i. Ti traktorji imajo sredinsko postavljeno kabino in tri priključna mesta, kar omogoča lažji priklop hidravličnega nakla- dalca in njegovo krmiljenje. Med specialnimi gozdar- skimi traktorji je bil predstavljen Vilpov WOODY 2000 z novimi ergonomskimi rešitvami, izboljšano hidra- vliko sprednje ram pne deske, dodanim zadnjim hidra- vličnim nakladalcem LIV in novimi izboljšavami krmi- ljenja. Podoben traktor s hidrostatskim pogonom je predstavil tudi slovaški ZTS TEES in nemški proizva- jalci UTC, NOE in TBM, kar priča o veliki konkurenci, ki vlada na trgu gozdarskih specialnih strojev za spra- vilo dolgega lesa. Med zgibne traktorje s klasičnim pogonom pa prodirajo izboljšave pogonskih preno- sov, ki prihajajo s področja gradbenih strojev (Power Shift). Nove zgibne stroje so predstavili CATERPIL- LAR, romunski IRUM in VALMET. Kot novost je več proizvajalcev predstavilo nosilne hidravlične klešče, na katere strojnik s hidravličnim nak.ladalcem dvigne prve konce sortimentov dolgega lesa, jih objame s kleščami in vlači na gozdno cesto. Nosilne klešče so lahko pri- trjene na zadnji naletni deski (HSM), nad gozdarskim vitlom ali pa celo na podvozju (WELTE). Tak stroj z oplenom na treh oseh pa glede na težo že meji na kom- binirane stroje za spravilo kratkega in dolgega lesa. 105 darstvo v času in prostoru 3.4 Drugi stroji za spravilo Letošnja novost, kombiniran stroj za vožnjo krat- kega lesa in vlačenje dolgega lesa, je našla mesto skoraj pri vseh proizvajalcih iz srednje Evrope (DASSER, FORCAR, HSM, FMA, UTC). Gre za križanca med gozdarskim zgibnim traktorjem in zgibnim traktorjem s polprikolico. Predstavili so razl ične izvedbe pri polo- žaju vitlov, zadnjih naletnih desk in prijemalnih plo- ščadi . Zanimivo izvedbo ponuja PFANZELT s spre- menljivo medosno razdaljo pri stroju FELIX, ki omo- goča vožnjo kratkega lesa (dolga medosna razdalja) ali pa vlačenje dolgih sortimentov (kratka medosna razdalja). Proizvajalci iz severne Evrope pa so posvetili več pozornosti spremljanju strojev za spravilo kratkega lesa preko komunikacijskih povezav GSM in GPS. Predstavili so logistično verigo med sečnjo, spravi lom, transportom, lastnikom in kupcem lesa. Gre za opti- mizacijo podatkovnih in materialnih tokov pri prido- bivanju lesa ter podporo GIS in GPS. Prenovljene in izboljšane stroje za spravilo kratkega lesa, zgibnike s polprikolico, je prikazal švedski VALMET. DASSER in HYPRO sta predstavila tudi samovozna stroja na gosenicah z daljinskim vodenjem za spravilo lesa iz težko dostopnih terenov. Zanimiva je bila predstavitev dela pri žičničnem spravi lu. Žični žerjav WANDERFALKE je bil posta- vljen na podvozje zgibnik.a s polprikolico PONSSE. Tako lahko stroj postavimo tudi v bolj razgiban teren, za odmikanje sortimentov pa uporabimo hidravlično roko na nosilnem stroju. Predstavljen je bil voziček za žičnično spravilo KOLLER MSK 3 z lastnim pogonom in nosilnosljo 3,5 tin novi 4-tonski žični žerjav K 500, kombiniran s hidravlično iztegljivo roko in procesorsko glavo WOODY 60 z daljinskim upravljanjem postav- ljen na eno nosilno vozilo. • n o;: 3.5 Konjsko spravilo Interesno združenje za konjsko spravilo v Nemčiji predstavlja in promovira možnosti za spravilo lesa s konji (predspravilo dolgega lesa do vlake, predspravilo kratkega lesa do dosega hidravlične roke stroja za spra- vi lo, spravilo lesa s konjsko vprego s prikolico s hidra- vl ično dvižno napravo). Združenje spodbuja razvoj novih načinov uporabe konj pri delu v gozdu ter organi- zira seminarje in tečaje. Kombinacijo strojne sečnje in spravila z ročno sečnjo in predspravilom s konjem smo si ogledali na ekskurzij i. Prikazani sistem omogoča načrtovanje redkejšib sečno-spravilnih linij pri strojni sečnj i in spravilu ter povečuje učinke dragih strojev pri redčenju. 3.6 Stroji za sečnjo Med največje stroje za sečnjo in izdelavo sortimen- tov spadajo gosenični stroji, ki izhajajo iz velikih grad- benih bagrov (ATLAS, UEBHERR). Namenjeni so končnim in pomladitveni.m sečnjam. Nagibna meha- nika med podvozjem in pregledno dvižno kabino s pogonskim motorjem omogoča delo na naklonih do 60 %, kjer postane problem spravilo na liniji sečnje koncentriranega dolgega lesa. Predstavljeni stroj KONIGSTIG ER (IMPEX) tehta 28 t, njegova zmoglji- vost sečnje in izdelave pri povprečnem prsnem premeru 40 cm pa je 28 m3/du. Velika teža (15-30 t) strojev omogoča velik doseg hidravlične roke, vendar nizko hitrost pri prernikib in večje poškodbe tal. Za strojno sečnjo debelih dreves (premer na panju do 100 cm) so potrebne tudi primerne procesorske glave (LAKO X50, WARATAH, SP MASKINER, SILVATEC). Pro- izvajalci procesorskih glav so predstavili tudi novosti pri merilni tehniki in računalniški obdelavi podatkov o izdelanih sortimentih. Večina proizvajalcev strojev GozdV 59 (2001) 2 Gozdarstvo v času in pr za sečnjo razvija svoje procesorske glave, merilno in krmilno tehnologijo ter simulatorje dela za učenje in predstavitve. Stroji za sečnjo (NOK.KA, PONSSE, TIMBERJACK, VALMET, ROTTNE, HEMEK, CATERPILLAR) so namenjeni predvsem redčenjem v homogenih sestojih. Ponudba je zelo pestra, stroji so lahko 4-do 8-kolesni, zgibni ali togi , težki od 6 do 20 t, s hidravlično roko ob kabini ali ločeno na podvozju. Izdelujejo tudi kombinacijo seč­ nega in spravilnega stroja (WOLF). Relativna novost so kolesno-koračni stroj i za sečnjo na vel ikih stlminah (KAISER, MENZI MUCK). 3.7 Hidravlične dvižne naprave Vodilni proizvajalci (CRANAB, EPSILON, WARATAH, LOGLIFT) so predstavili paleto dvižnih naprav za traktorje, stroje za sečnjo in spravilo, trak- GozdV 59 (2001) 2 torske gozdarske prikolice in gozdarske kamione. Kot novost je bila predstavljena vrtlj iva glava (INTER- MERCATO RV 100) z vgrajeno tehtnico bremena in podatkovno povezavo za PC. Namenjena je predvsem dvižnim napravam na gozdarskih kamionih. Proizvajalci dvižnih naprav razvijajo tudi hidra- vlične klešče z vgrajenim hidravlično gnanim listom motorne žage. Namenjene so bodisi dodatnemu kro- jenju hlodovine na skladiščih bodisi delu v ekstrem- nih razmerah (vetrolomi, snegolomi ... ) in uporabi na gradbenih siTOjih (npr. HULTDINS SuperGrip, Cranab forte). 3.8 Gradbeni stroji Od vodilnih proizvajalcev gradbenih strojev sta bila prisotna CASE in CATERPILLAR, posebej pa so bili predstavljeni traktorski priključni stroji za popra- vilo cestišč (KIRPY, BUGNOT, SUOKONE, HAVEN- MOSE). 3.9 Gozdarska informatika Velik poudarek sejma je bil na sodobnih komuni- kacijskih sredstvih. Predstavljeni so bili sistemi daljin- skega upravljanja strojev, njihovo spremljanje in korek- cije gibanja z GPS, sistemi klica v si li, povezovanje GIS in podatkov gozdnogospodarskega načrtovanja, velikoprostorskih inventur ter pridobivanja lesa, tran- sporta in prodaje. Predstavljeni so bili tudi računalniški programi za fotorealistične terensko vizualizacijo in modeliranje kot pomoč pri načrtovanju izvedbe del in njihovih posledicah izgleda krajine. 3.1 O Merilni instrumenti Glede na realno nujnost sledenja lesa (npr. pri cer- tificiranju) in potrebo po racionalizacij i merjenja lesa je uporaba elektronskih merilnih k! up nujnost tudi v slo- venskem prostoru. Na sejmu KWF sta zanimanje vzbu- dili predvsem elektronski klupi MANTAX (Haglot) in DATAFOX 2000 (PAV). Klupa MANTAX je sve- tovno najbolj uporabljena klupa (v uporabi v Rusiji, na Švedskem, v Kanadi ... ). Elektronska klupa omogoča zajemanje in hranjenje podatkov glede na namen upo- rabe (gozdne inventure, merjenje hlodovine) in kas- nejši pretok na osebni računalni k. Uporaba je enosta- vna (meniji), uporabljajo se tri tipke. Teža takih klup je prib!. en kg, odvisno od izvedbe in proizvajalca. In cene? Gibljejo se od 3.500 do 4.000 DEM. Dobra las- tnost tovrst11ega zbiranja podatkov na elektronski medij (bodisi v sistemu s klupo bodisi ročno, npr. PSlON, DEKA DATA, EG-20) je možnost sledenja lesa preko črtne kode (proizvajalec Latschbacher). 107 .....___-_,.,.r7darstvo v času in prostoru Zanimivo je ugotavljanje trohnob (in defektov) na stoječem drevju s pomočjo instrumenta RESI (podje- tje IML GmbH). Temelji na ugotavljanju mehanskega odpora notranjosti drevesa pri prodiranju tankega vrtil- nega svedra. Instrument omogoča izris in shranjevanje podatkov o posameznem drevesu. Uporabnost je ver- jetno omejena na trohnobe, kjer je že prišlo do meban- skili sprememb v lesu. 3.11 Druga gozdarska oprema Kot novost lahko izpostavimo meč za motorno žago z vgrajenim na vojnim mehanizmom (OREGON, DOLMAR), ki omogoča enostavno napenjanje verige. HUSQVARNA je predstavi la novi motorni žagi 357XP in 359 in motorni obvejevalnik 325P4x. Kot pomoč pri podiranju "visečega" drevja je bila prikazana hidra- vlična zagozda MAMMUT©C (teža 12,5 kg, dvižna sila 40 t). Velika pozornost je namenjena zaščiti in var- nosti gozdnega delavca, čeprav je ta v klasični obliki v gozdu ob vsej strojni sečnji in spravilu vedno red- kejši. Prihaja pa zaradi tega do drugačnih psihofizičnih obremenitev delavca, ki so podobne tistim iz pisarne. 3.12 Varnost in zdravje Varnost gozdnega delavca postaja prvi pogoj dela v gozdu. To omogočajo tudi novo razvita komunikacijska in varovalna sredstva. Več proizvajalcev je predstavilo sisteme informiranja v primeru nezgode. Klic v sili je posredovan prednostno na izbrana mesta, obenem pa posreduje tudi položaj delavca z uporabo signala GPS ipd. Večina sistemov je vgrajenih v že obstoječa osebna varovalna sredstva {čelada, slušalke). Sistemi omo- gočajo tudi neposredno in nemoteno komuniciranje znotraj delovne skupine. Novosti so tudi pri varovalnih delovnih oblekah za gozdne delavce. V uporabo prihajajo vedno lažji mate- riali iz kevlarja in funkcionalno sestavljanje oblači l glede na pogoje dela in vrsto del. Več novosti je tudi pri obutvi. Predstavili so delovno obutev za dela v gozdu z vgrajenim "spominom" za obliko noge in klimatskim sistemom. Predstavljen je bil tudi optični čitalec za noge (www.foot.de), ki omogoča računalniško obde- lavo slike nog ter nasvet pri izbiri optimalne obutve preko kataloga. 3.13 Ergonomija Razvoj novih delovnih sredstev je povezan tudi z novimi ergonomskimi rešitvami. Z uveljavljanjem hid- ravličnih teleskopskili klešč na gozdarskih traktorjih je povezano njihovo upravljanje z igralno palico, ki mora s čiro manjšim številom gibov roke zagotoviti čimveč 108 funkcionalnih operacij. Prav tako se zaradi uporabe dvigala vgrajuje vrtljive sedeže (vsaj 180°), bolj pre- gledne kabine in razporeditev svetlobnih teles. Pomem- bna je tudi komunikacija med delavcem in strojem o stanju in delovanju priključkov, napakah, potrebnih popravibh ter o meritvah (masa, dolžina, premer, pre- računi) izdelanih gozdnih lesnih sortirnentov. 3.14 Gojenje gozdov Gojenje gozdov je bilo predstavljeno predvsem na demonstracijskih točkah, kjer so veliko pozornosti posvetili pravilni sadnji sadik zaradi pravilnega raz- voja koreninskega sistema. Prikazane so bile strojne in ročne oblike sajenja in gojitvenih posegov, kot novost so predstavili orodje za obročkanje dreves {držalo z jekleno ščetka in rezilom). Izredno zanimiva je bila demonstracija obvejevanja duglazije s pomočjo pnev- matskih škarij na meter dolgem ročaju (do 3 m: 14 dreves/uro -5,2 DEM/drevo; 3-6m: 9 dreves/uro- 8,09 DEM/drevo). Predstavljali so se tudi veliki proizvajalci sadik goz- dnega drevja (in okrasnega), s pregledoimi katalogi in cenami glede na vrsto in starost sadik. Tako se npr. cene sadik skorša (Sorbus domestica) za triletne pre- sajeoke (1/2) in višine 50-80 cm gibljejo med 4-5 DEM/sadika. 3.15 Priprava in raba lesne biomase Skoraj petina razstavnih mest je bila namenjena pro- izvajalcem sodobnih tehnologij rabe in priprave lesne biomase (kurilne naprave, sekalniki, procesorj i). Med tehnologijami priprave polen je prisotna velika pestrost izvedb posameznih operacij izdelave (razža- govanje, cepljenje), od enostavnih ročnih naprav do popolnoma avtomatiziranih strojev. Pogon je bodisi tra- ktorski (preko priključka PTO) ali z elektromotorjem. Število proizvajalcev procesotjev za izdelavo polen se veča, kar kaže na porast povpraševanja po tovrstnih strojih. Prežagovanje goli (ali metrskih polen) na želene končne dolžine opravlja krožna ali verižna žaga avto- matsko. Podajanje surovine lahko poteka preko tran- sportnih trakov ali pa ročno. Za povečanje učinkovi­ tosti so že prisotne izvedbe z dvojno cepilno udarno glavo (POSCH). Upravljanje in krmiljenje je v večini primerov hidravlično. Zanimiv je bil tudi predstavljen sistem pakiranja drv (WOODMAX), ki omogoča lažji transport (euro paleta) in skladiščenje polen. Med sekalniki so bi li poleg manjših sekalnikov (večinoma kot traktorski priključki) predstavljeni tudi večji in zmogljivejši stroji za izdelavo različnih GozdV 59 12001) 2 Gozdarstvo v času in prost vrst sekancev, s pogonskimi agregati okrog 300 kW (BRUKS, TIMBER CHIPPER, ERJOFANT), ki lahko dosegajo učinke do 100 m3 sekancev/h. Podjetje BRUKS, ki je na tržišču sekalnikov prisotno že 50 let, je predstavilo (in demonstriralo) delovanje sekal- nika BRUKS 803 CT, ki je lahko vgrajen na različne osnovne stroje (npr. na zgibnik s pol prikolico) in lahko izdeluje sekance iz delov dreves s premerom do 62 cm. Isto podjetje omogoča možnost menjave nožev na rotorju z udarnimi kladivi, ki so namenjeni razbijanju tudi nelesnih surovin, npr. na deponijah. Širjenje ponudbe je prisotno tudi pri kotlih na polena. Kotli s sodobnimi tehnološkimi rešitvami (lambda sonda, primarno in sekundarno izgorevanje, hranilnik toplote ... ) dosegajo večje ugodnosti za upo- rabnika tako glede izkoristkov pri kurjenju kot tudi pri čiščenju (čiščenje izmenjevalnika toplote od zunaj - sistem WOS) in vzdrževanju peči ter pri času nakla- danja ( 1-2-krat/dan). Rezultat težnje po povečevanju izkoristkov je trelji izgorevalni prostor (v obliki dvojne vrtinčaste izgorevalne komore), ki omogoča dodatno intenzivno mešanje plinov in dokončno izgorevanje pri visokih temperaturah (HOV AL PUROLYT), s čimer lahko izkoristek preseže 90 %. Podjetje BUDERUS je poleg svojih kotlov predstavilo tudi sistem ogrevanja s pomočjo lesne biomase in drugih vrst goriv (olje, plin), ki avtomatsko krmili tako procese izgorevanja kot tudi optimalno izbiro vrste goriva glede na potrebe. Predstavljeni so bili tudi veliki sistemi za ogrevanje na lesno biomaso (predvsem na sekance). Zanimiva je tudi ponudba kaminov, krušnih peči in drugih manjših kot lov, ki imajo poleg ogrevanja tudi izrazito estetsko funkcijo, zato so deležni velike pozor- nosti dizajna. Seveda tudi tovrstni kotli omogočajo (glede na izvedbo, predvsem pa ceno) visoke izkori- stke pri gorenju, saj imajo lahko vgrajene tehnološke rešitve iz kotlov za centralno ogrevanje (primarno i.n sekundarno izgorevanje, lambda sonda). 3.16 Certificiranje Certificiranje v gozdarstvu je tržni instrument, ki mora biti učinkovit in ki teži k doseganju dveh pogla- vitnih ciljev: trajnostnemu in večnamenskemu gospo- darjenju z gozdovi ter razpoznavnosti in dostopu na tržišče. Namen certificiranja je povezati okoljevars- tveno orientiranega potrošnika in proizvajalca, ki že uporablja ali paje na poti do uporabe okolju prijaznega gospodarjenja z gozdovi. Predstavljena sta bila dva certifikacijska sistema, ki sta aktualna v Nemčiji, in sicer: PEFC (Pan Euro- pean Forest Certification) (preko PEFC Deutschland) GozdV 59 (2001) 2 in FSC (Forest Stewardship Council) (preko FSC Arbe- itsgruppe Deutsch! and). PEFC je evropska pobuda za certificiranje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi na osnovi helsinških kriterijev (oz. Lisbona 1998), ki se je konstituirala leta 1998. FSC je mednarodni certifikacij- ski sistem, ki skuša preko svoj ih kriterijev certificirati gozdove ne glede na geografski položaj. Sistem PEFC je zlasti prilagojen drobni zasebni strukturi gozdov v Evropi (ki je eden od vzrokov za nastanek sistema), ker preko t.i. regionalnega pristopa omogoča partici- pacijo tudi za manjše individualne lastnike gozdov, ki pa so seveda lahko zdmženi v raznolike organizacij- ske povezave. Stroškovno je ugodnejši (v Nemčij i : 20 DEM začetne takse + 0,20 DEM/ha/leto); sistem FSC pa zaenkrat ne nudi realne rešitve in jasnih usmeritev za majhno in razdrobljeno privatno gozdno posest, poleg tega so stroški certificiranja glede na PEFC izrazito visoki (v Nemčiji za velikost gozda do 500 ha v različ­ nih oblikah (en lastnik, združenje lastnikov ... )- okrog 5 DEM/ha/letno in več). V procesu certificiranja gospo- darjenja z gozdovi v sistemu PEFC sodeluje 17 evrop- skih držav (s skupno površino gozda preko 100 mio ha). V Nemčiji predvidevajo, da bi konec leta 2001 imeli certificiranih 5 mio ha gozdov, še posebej zaradi optimističnega, velikega interesa lastnikov gozdov. 4 STROKOVNA EKSKURZIJA Za ekskurzijo si je bilo potrebno rezervirati skoraj ves dan. Potekala je pribl ižno 30 km severneje od mesta sejemske predstavitve, na območju gozdarske enote Unterli.if3. Območje spada med bolj gozdnata (41 %) na Spodnjesaškem, na nekaj več kot 1 O. 000 ha gozdne površine paje 70% gozda v zasebni lasti. Nadmorska višina se giblje med 35 in 135m. Delež iglavcev, pred- vsem bora (65 %), presega 80 %, se pa zmanjšuje s pospeševanjem bukve in hrasta. Na ekskurziji so želeli predstaviti gozdno tehniko predvsem kot instrument gojenja gozdov. Zato je bil velik poudarek (9 prikazov) v tematskem bloku na osnovan ju sestoja (priprava tal in sadnja) in negi mla- dovja ter vrednostnem obvejevanju ( 4 prikazi). Temat- ski blok o negi sestoj ev pri redčenjih in o pridobivanju lesa je na sedmih prikazih demonstriral manj agresivne načine spravila lesa, organizacijo dela v delovni skupini ter pripravo lesne biomase za kurjavo. Posebej je bila predstavljena logistika v gozdarstvu (6 prikazov) v smislu povezovanja med pridobivanjem lesa, primarno predelavo in prodajo. Poudarjena je bila možnost upo- rabe GIS in GPS za spremljanje, napovedovanje in vrednostno optimiranje toka podatkov in materialov pri 109 .. :stvo v času in prostoru delih v gozdu. Čettti tematski blok je pokrival obsežno področje varstva gozdov, varovanja okolja in odnos človek- delo. Na desetih ekskurzijskih točkah so bile prikazane možnosti npr. začasnega skladiščenja lesa v gozdu, zaščite pred požari, hranjenja in prevoza gorlji- vih snovi, izobraževalne možnosti s področja tehnike, varnosti , ergonomije, uporaba sodobnih komunika- cijskih sredstev, pogoji uspeha v delovni skupini pri gozdnem delu ipd. Strokovna ekskurzija je ponudila široko paleto mož- nosti in znanj ter odgovorov na probleme gozdarstva v praksi. 5 SKLEP Dnevi KWF predstavljajo največjo srednjeevropsko gozdarsko sejemsko predstavitev v gozdu. Letos jo je obiskalo 31 .000 obiskovalcev iz 43 držav. Predstavilo se je skoraj 400 razstavljalcev iz "gozdarskega" sveta. Sejemska predstavitev se je raztezala na površini 37 ha ob 4-kilometrski krožni poti. Strokovna ekskurzija je na 36 točkah prikazala praktične procesne itl tehnične rešitve. Ekskurzijske točke je stalno povezovalo 70 kombijev, kar je omogočalo stalen krogotok 4.000 obi- skovalcev ekskurzije. Te številke lahko nekoliko ilustrirajo velikost, orga- nizacijo in pomen prireditve, ki povezuje interese vseh pomembnih ciljnih skupin, gozdarjev, lastnikov gozdov, gozdarskih podjetij , gozdnih delavcev in industrije. V okviru gozdarstva pa so bile prikazane tudi tematike, posebno aktualne v današnjem času (npr. pridobivanje energije iz lesne biomase, varstvo pred požari, inovacije pri načrtovanju logistične verige, pa tudi evropsko tek- movanje voznikov zgibnih traktorjev s polprikolico). Tema prireditve je sledila projektu človek- narava - tehnika letošnjega sejma EXPO 2000 v Hannovru. Gozdno gospoda1jenje v sozvočju s človekom, naravo in tehniko je iskanje prave poti , je trajna in temeljna naloga pri pridobivanju in rabi lesa. To je bila glavna pobuda prireditve KWF, ki želi povezovati gozdarsko prakso, industrijo gozdne tehnike in znanost za večfun­ kcionalno gospodarjenje z gozdom v novem stoletju. Predstavitev programa EUFORGEN - H. faza Hojka KRAIGHER* Evropski program varovanja gozdnih genskih virov (EUFORGEN) je nastal kot posledica zahtev ministr- ske konference o varovanju gozdov v Evropi decembra 1990 v Strassbourgu. Ustanovitev programa zahteva resolucija S2: Varovanje gozdnih genskih virov, ki pre- dvideva tudi izvršitev zahteve resolucije z ustanovi- tvijo mednarodnega centt·a, ki naj "pospešuje in koordi- nira in si tu in ex si tu metode varovanja genetske pestro- sti v evropskih gozdovih, izmenjavo reprodukcijskega materiala in monitoring razvoja na teh področj ih". Aktivnosti za izvedbo resolucije je prevzel med- narodni odbor ob pomoči Oddelka za gozdarstvo FAO, Mednarodnega inštituta za rastlinske genske vire (lPGRI) in Evropske komisije. Predlog za ustanovi- tev programa EUFORGEN v okviru IPGRl v Rimu je bil sprejet na drugi ministrski konferenci o varovanju gozdov v Evropi v Helsinkih leta J 993, kjer je nepo- sredno vsebovan v resoluciji H2: Splošna navodila za ohranjanje biodiverzitete v evropskih gozdovih, nave- zuje pa se tudi na resoluciji št. HI (Splošna navodila za trajnostno gospodatjenje z gozdovi v Evropi) in H4 (Strategije za dolgoročno prilagoditev evropskih gozdov na klimatske spremembe). * doc. dr. H. K., nacionalna koordinatorica za EUFORGEN, Gozdarski inštitut Slovenije, 1000 Ljubljana, SLO 11 0 Na osnovi resolucij S2 in H2je bi l leta 1994 usta- novljen EUFORGEN. Prva faza programa je potekala od leta 1995 do 1999, druga faza od leta2000 do 2004. Program je do januarja 1998 podpisalo 28 držav. Izvaja se v okviru petih mrež: -mreže za iglavce (od marca 1995, sprva imenovana mreža za smreko), -mreže za topole (od oktobra 1994 kot mreža za črni topol), -mreže za mediteranske hraste (od decembra J 994 kot mreža za hrast plutovec), -mreže za plemenite listavce (od marca 1996), -mreže za sestoj ne ("socialne") listavce (od oktobra 1997). Rezultate sodelovanja predstavljajo tehnična navo- dila za ohranjanje gozdnih genskih virov, dolgoročne strategije in metodologija varovanja, redna izmenjava informacij in pregledov nad delom, deskriptorji, baze podatkov, uspešni predlogi skupnih projektov, izme- njava genetskega materiala, mednarodni provenienčni poskusi, testi potomstva in mednarodne zbirke, pre- gledi literature (tudi t. i. sive literature, ki ni dostopna v javnih knj ižnicah, npr. elaborati, ekspertize, popisi itd.) in osveščanje javnosti. GozdV 59 (2001 ) 2 J ...