z de`ja pod kap z Elektro-Slovenija, d o.o. Glavni in odgovorni urednik: Brane Janji} Novinarja: Minka Skubic, Miro Jakomin Adrema: Toma` Sajevic Lektorica: Darinka Lempl Naslov: NA[ STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (01) 474 30 00 faks: (01) 474 25 02 e-mail:brane.janjic@eles.si predsednik Ervin Kos (DEM), podpredsednica Ida Novak Jerele (NEK), Majda Kova~i~ (El. Gorenjska), Nata{a Toni (TE-TOL), Jana Babi~ (SEL), Jadranka Lu`nik (SENG), Gorazd Pozvek (TEB), Franc @galin (TET), mag. Violeta Irgl (El. Ljubljana), Danica Mirnik (El. Celje), Jelka Oro`im Kop{e (El. Maribor), Neva Tabaj (El. Primorska), Nino Maleti~ (EGS-RI Maribor), Drago Skorn{ek (TE[), Janez Zadravec (ELES), Marko Smole (IBE), Danila Bartol (EIMV), Jo{ko Zabavnik (Informatika), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov). Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana Peter @ebre MAXILINE d.o.o. Ljubljana TISK DELO TISKARNA d.d., Ljubljana [ STIK je vpisan v register ~asopisov pri RSI pod{t. 746. Po mnenju urada za informiranje {t. 23/92 {teje NA[ STIK med izdelke informativnega zna~aja. NA[ STIK je brezpla~en. Naklada 7.500 izvodov Prihodnja {evilka Na{ega stika izide 29. junija 2001. Prispevke zanjo lahko po{ljete najpozneje do 18. junija 2001. Foto Peter @ebre www.eles.si e celo pomlad napovedovana selitev energetike iz gospodarskega ministrstva v ministrstvo za okolje in prostor se je kljub {tevilnim, a sicer tihim negodovanjem energetskih zdru`enj in organizacij ter ne malo-{tevilnim mnenjem, da gre v tovrstnem primeru za izrazit konflikt interesov, vendarle zgodila. Vendarle poudarjamo zato, ker je bilo precej podobno, kot v primeru re{evanja nekaterih drugih vpra{anj, tudi glede tega izgubljeno precej dragocenega ~asa, ki bi ga lahko koristneje izrabili za pogovor o kopici pomembnej{ih vpra{anj. Sam namre~ menim, da je ~isto vseeno, pod pristojnost katerega ministrstva oziroma ministra sodi energetika, pomembno je le, da pristojni minister zna zagovarjati interese energetskega gospodarstva in se jim postaviti v bran tudi pred o~itki in nasprotovanji ministrskih kolegov. Ne nazadnje nam prav ni~ ne pomaga {e tako dobro zapisano ime v lastni hi{i, ~e nam sosedje ne zaupajo in nam ne dovolijo niti, da bi samo pre~kali njihovo posest. In ravno v ~asu, ko je na podro~ju energetike pred nami {e vrsta pomembnih odlo~itev, se zdi tak{no zaupanje in vsestranska vladna podpora pomembni gospodarski dejavnosti, kar energetika in elektrogospodarstvo nedvomno sta, {e toliko pomembnej{a. Resnici na ljubo, dosedanje izku{nje pod streho ministrstva za gospodarstvo niso bile ravno najbolj{e, saj je bilo predvsem veliko na~elne podpore, ki pa se je nato v vladnih razpravah po na~elu, kjer na zunaj ni vidnih ve~jih problemov, s tem se ne ukvarjamo, nato precej razvodenila. Po tem na~elu smo verjetno tudi pri{li do tega, da je energetika z nekdaj samostojnega ministrstva pre{la na dr`av-nega sekretarja in na koncu zgolj na dr`avnega podsekretarja, ki je bil povrh vsega zaposlen le za tretjinski delovni ~as. Vsaj glede slednjega se je po prehodu pod okrilje ministrstva za okolje in prostor `e spremenilo na bolje in imamo tako znova dr`avnega sekretarja, s strani pristojnega ministra pa tudi obljube, da bo re{evanju energetskih vpra{anj namenil tudi zaslu`eno pozornost. Glede na to, da odprtih problemov v energetiki ne manjka, bodo `e prihodnji meseci pokazali, ali je bil resni~no storjen premik na bolje ali pa smo pre{li zgolj z de`ja pod kap. / tema meseca Elektrika POSTALA tr`no blago je sredi aprila vpisala med dr`ave, Slovenija se je sredi aprila vpisala med dr`ave, ki so se odlo~ile, da tudi na podro~je elektri~ne energije uvedejo tr`ne zakonitosti. Ta korak je bil uradno zaznamovan 17. aprila z odprtjem Elesove h~erinske dru`be Borzen, ki je pristojna za organiziranje trga. Precej dela pa nas {e ~aka v naslednjih mesecih. K ot je bilo pri~akovati, se 15. aprila, ko je bil v Sloveniji uradno odprt trg z elektri~no energijo, ni zgodilo ni~ pretresljivega, sam pretok elektri~ne energije po slovenskem elektroenergetskem omre`ju pa je potekal tako kot doslej. Kljub temu pa so bile do omenjenega datuma v elektroenergetskih podjetjih opravljene {tevilne organizacijske spremembe, ki naj bi v prihodnje pripeljale tudi do povsem novih odnosov v sistemu. Podlaga teh so tudi razli~ne zakonske uredbe, ki elektri~no energijo opredeljujejo kot tr`no blago, ~eprav bo do popolne uveljavitve trga z elektri~no energijo vendarle treba {e marsikaj postoriti. Zdi se, da so na trg z elektri~no energijo nepripravljeni vstopili {e zlasti upravi~eni odjemalci, ki bi pravzaprav morali biti gonilo in nosilci uveljavljanja predlaganih sprememb. Kako do`ivljajo odprti trg z elektri~no energijo in kak{ne so njihove prve iz-ku{nje, smo sku{ali izvedeti v pogovoru z nekaterimi klju~nimi akterji. ELES PRIPRAVLJEN NA TRGOVANJE Eles se je organizacijsko preoblikoval z zahtevami energetskega zakona in ustanovil zahtevane tri regulirane javne gospodarske slu`be - prenos elek-tri~ne energije, upravljanje z om-re`jem in organizatorja trga. Prva faza reorganizacije je bila, je poudaril direktor Elesa mag. Vekoslav Ko-ro{ec, torej uspe{no kon~ana in 17. aprila je Eles tudi uradno odprl borzo elektri~ne energije oziroma razglasil za~etek delovanja h~erinskega podjetja Borzen, s ~imer so bili z Elesove strani postavljeni vsi potrebni okviri za odprtje trga z elektri~no energijo. Vlada je v tem ~asu sprejela tudi ustrezne uredbe, s katerimi je Elesu na-lo`ila, da z neposrednimi odjemalci in distribucijskimi podjetji sklene pogodbe do 15. oktobra oziroma 15. julija in s tem zagotovi kontinuiteto, do popolne uveljavitve tr`nih odnosov, kar pa v ni~emer ne ovira Eleso-vih nadaljnjih dejavnosti pri odpiranju trga. Pravno formalno so bili odnosi torej regulirani, pri ~emer je treba {e povedati, pravi mag. Vekoslav Koro{ec, da je Eles v celoti pripravil tudi sistemska obratovalna navodila za upravljanje z omre`jem in tudi navodila za delovanje trga, ki so jih pregledali ugledni strokovnjaki Nord poola in o njih izrekli zelo pohvalne ocene. Kot `e re~eno, na{a borza je v celoti pripravljena za trgovanje, nimamo pa {e instalirane potrebne ra~unalni{ke opreme oziroma borzno informacijskega sistema, tako da delovanje borze ta hip poteka {e ro~no. Na ~etrtkovih tr`nih sestankih za zdaj tudi poteka trgovanje zgolj s pre-se`ki elektri~ne energije, ko bo postavljen celoten borzno informacijski sistem, to je predvidoma do konca leta, pa bodo mo`ne vse oblike trgovanja. Pri tem ne gre pozabiti tudi dejstva, da je ljubljanska borza elektri~ne energije sploh prva v jugovzhodni Evropi in potemtakem orje ledino na tem podro~ju. Vsekakor pa upam zatrditi, pravi mag. Vekoslav Koro{ec, da slovenski elektroenergetski sistem na odprti trg ni vstopil ni~ manj pripravljen, kot so to bili ob podobnem dogodku sistemi v drugih evropskih dr`avah. V prehodnem obdobju se mi zdi pomembna tudi vloga drugega Elesovega h~erinskega podjetja, dru`be Trgel, ki je bila prav tako `e ustanovljena in bo kmalu za~ela tudi delovati. Pripravljen je `e poslovni na~rt, ki naj bi ga na eni prihodnjih sej obravnaval nadzorni svet, pri ~emer naj bi Trgel na trgu nastopal enakopravno z drugimi trgovci. Njegova prednost naj bi bila predvsem dejstvo, da dobro pozna trgovanje v tujini, saj je Eles doslej edini opravljal tovrstne posle, in lahko tako do-ma~im proizvajalcem veliko pomaga pri prodaji prese`kov elektri~ne energije v tujino, saj sosednje trge zelo dobro pozna. Zanimanje za trgovanje preko Trgela pa so `e pokazali tudi veliki odjemalci, glede na to, da jim je Eles dolga leta zagotavljal kakovostno in nemoteno dobavo elek-tri~ne energije. Seveda pa se je treba zavedati, da bo imel Trgel tudi zelo mo~no konkurenco, saj so vsa tuja trgovska podjetja `e odprla svoje po-dru`nice v Sloveniji, kot denimo Austrian Power Trade, Entrade, Enron. Predvsem pa bo Trgel, meni mag. Ve-koslav Koro{ec, imel pomembno vlogo v tem prehodnem obdobju do odprtja trga, ko bodo za~eli elektri~no energijo v Sloveniji ponujati tudi tujci. GLAVNI VIR PRIHODKA OMRE@NINA Z odprtjem trga z elektri~no energijo naj bi postal glavni vir Elesovega prihodka omre`nina in ~eprav podrob-nej{i izra~uni in usklajevanja, poveza- 2 brez varovalke mag. Vekoslav Korošec: Tržni sestanki, ki potekajo redno ob četrtkih, so se dobro prijeli. Število sklenjenih postov in prodanih količin električne energije pa je tako kot se v tržnem gospodarstvu spodobi, precej različno, odvisno pač od ponudbe in povpraševanja. na z njo, še potekajo, prvi rezultati kažejo, da bo mogoče zagotoviti prihodek v višini, zapisani v letošnjem indikativnem planu. Pri tem gre poudariti, pravi mag. Vekoslav Korošec, da so Elesovi stroški oziroma stroški za prenos električne energije in upravljanje omrežja povsem primerljivi s stroški v državah Evropske unije. Sicer pa so poslovni rezultati Elesa v prvih letošnjih štirih mesecih ugodni, saj nam je uspelo doseči optimalne cene električne energije in še dodatno racionalizirati poslovanje, omejili pa smo tudi investicije. Tako je mogoče pričakovati, da bo Eles tudi ob koncu poslovnega leta brez rdečih številk, kar je tudi poglavitni cilj sedanje uprave. Med prednostnimi investicijami v prihodnjih letih pa so dokončanje projekta gradnje RTP Krško, zgraditev manjkajoče 110 kV povezave med TE-TOL in Beriče-vim, 400 kV daljnovoda Krško -Be-ričevo ter mednarodne 400 kV povezave proti Italiji in Madžarski, za katere je veliko zanimanja tudi pri obeh sosedah. Del potrebnih sredstev za uresničitev teh načrtov naj bi dobili tudi iz kupnin ob prodaji lastniških deležev v Talumu, TDR- Metalurgiji in slovenskih železarnah. O teh vprašanjih potekajo intenzivni pogovori z vlado in v kratkem naj bi bila imenovana tudi posebna komisija za odprodajo teh podjetij. Del kupnine pa naj bi Eles namenil tudi za poplačilo dolgov državam pariškega kluba, ki izhajajo še iz prejšnje države, tako da bi leto 2003 dočakal razbremenjen dolgoročnih kreditnih obveznosti in z zdravimi temelji za nadaljnje uspešno poslovanje tudi na odprtem energetskem trgu. TRG BO POPOLNOMA ZAŽIVEL PO NOVEM LETO Čeprav je bil sredi aprila notranji trg električne energije uradno odprt, dejansko še ni zaživel. Je pa omenjeni rok dodobra aktiviral tako proizvajalce, distributerje in Eles kot tudi kupce. Trg in tržne zakonitosti so realnost, ki počasi prodira v zavest vseh akterjev na njem. Državni sekretar dr. Robert Golob, glavni protagonist trga električne energije pri nas, ostaja ob vsem tem pragmatik in optimist. Nujna večja PODPORA k m\/ako so potekale dosedanje priprave na odpiranje trga z električno energijo, so najbolj izkusili v vodstvih elektroenergetskih podjetij. Med drugim seje zgodil tudi znameniti 15. april 2001. Mnogi so pričakovali, da se bo zgodil nekakšen »big bang«. Kot seje na aprilski seji Združenja za energetiko pri GZS slikovito izrazil dr. Robert Golob, ob odprtju energetskega trga ne bo velikega ognjemeta. Kdor seje 15. aprila oziral na energetsko nebo, leske-tajocih se raznobarvnih iskric res ni nikjer opazil Kam seje ob uradnem odpiranju notranjega trga sprostil siloviti zagon vložene energije? Udeleženci v procesu odpiranja energetskega trga so se čez noč znašli v posebnih, dvoreznih pogojih poslovanja. Ženo nogo so v bistvu se zakoreninjeni v prejšnjem miselnem svetu, drugo pa negotovo premikajo v smeri novih tveganj in priložnosti. Podobno, kot se denimo dogaja preplašenemu malčku, kije tik na tem, da samostojno napravi nekaj korakov, pa se nenadoma premisli in se raje oklene varne materine roke. Banalen, vendar nazoren primer. Čeprav je vlada na podlagi energetskega zakona že sprejela nekaj ključnih uredb, ki urejajo pravni red na področju trgovanja z električno energijo, v tem trenutku ostaja potreba po sprejetju še vrste drugih podzakonskih aktov. Trenutna praznina na tem področju spravlja v resne težave tako dobavitelje električne energije kot tudi druge udeležence energetskega trga. Ne glede na odprte dileme pa morajo elektroenergetska podjetja še naprej zagotavljati zanesljivo in kakovostno električno energijo. Konec koncev je vsa težava v tem, da še niso ustvarjeni potrebni pogoji, da bi lahko odjemalcem zagotovili zanesljivo in kakovostno električno energijo po konkurenčnih cenah na evropskem trgu. Vendar ima problem odpiranja energetskega trga tudi širšo družbeno razsežnost, na kar so pred kratkim opozorili nekateri strokovni krogi. Ob sprejemanju energetske zakonodaje je bila odpiranju trga v tem pogledu dana velika podpora, kar pa nikakor ne bi mogli trditi za implementacijo zakonodaje. Da bi lahko prišlo do hitrejšega napredka, je poleg priprave ostalih podzakonskih aktov potrebna tudi večja družbena podpora procesu odpiranja energetskega trga. Kdaj bomo na energetskem nebu občudovali veličastni ognjemet, pa v tem trenutku lahko samo ugibamo. Petnajsti april, ko naj bi ^ MIRO JAKOMIN 3 tema meseca dr. Robert Golob se odprl notranji trg elektri~ne energije, je mimo, katere aktivnosti potekajo sedaj, da bi ulovili novo postavljene roke? »Pravni okviri do zunanjega odpiranja trga so postavljeni. Se bodo pa zagotovo sproti prilagajali `ivljenju. Trenutno na primer delamo na koordinaciji informacijskih in finan~nih tokov znotraj elektroenergetskega sistema. Iz tega bodo razvidna pravila, kako morajo kupci napovedati svojo porabo oziroma pogodbe za zadovoljevanje porabe, na kak{en na~in se jim jo odobri in obra~una in kako se ugotavljajo odstopanja od napovedi in ne nazadnje kako se ta odstopanja finan~no pora~unavajo. V ta kompleks je povezana kopica akterjev, od upravljavcev prenosnega omre`ja, upravljalcev distribucijskega omre`ja do organizatorja trga. Vse to delamo z namenom, da bomo imeli oktobra delujo~o borzo z vsemi po zakonu in uredbah predvidenimi funkcijami in da bomo sistem vodenja prilagodili novim razmeram. Dodatno se bo v ta sistem vklju~ila Agencija za energijo, da bo tudi ona imela podatke in s tem zagotavljala javnost in preglednost celotnega sistema, hkrati pa bo la`je razsojala v sporih. Na pravkar minuli delavnici o koordinaciji informacijskih in finan~nih tokov smo tudi prakti~no preigrali potencialne konflikte in dali nanje re{itve.« Skupen nastop slovenskih proizvajalcev elektri~ne energije za slovenske velike porabnike ni bil sprejemljiv. Urad za varstvo konkurence je dal soglasje na ugotovitve {tudije o konkuren~nosti slovenskih proizvajalcev pri vstopu na odprti trg, sedaj pa ta prou~uje monopolno obna{anje slovenskih proizvajalcev? »Omenjena {tudija je bila zasnovana in narejena zaradi nasedlih investicij. Skupen nastop v okviru poola pa je bil na pobudo Ministrstva za gospodarske dejavnosti zasnovan na podlagi lastnih stro{kov elektrarn za {est mesecev. Pool ni za`ivel, ker ni bilo konsenza med prodajalci in kupci elektri~ne energije. Vloga, s katero bi proizvajalci priglasili na urad tovrstno prodajo, pa ni bila dana. Sedaj izdelujemo trajno prijavo za re{evanje podjetij, izbolj{anje konkuren~nosti proizvajalcev na trgu in zmanj{anje nasedlih investicij.« Kako re{iti problem velikih porabnikov, ki so v velikem odstotku v lasti dr`ave, ki imajo sedaj subvencionirano ceno kWh. Kdo jih bo re{eval? »Re{iti se bodo morali sami in `e i{~ejo ponudbe iz uvoza ter ra~unajo, da bi dobili dovoljenje dr`ave, da bi lahko prosto uva`ali. Po 15. oktobru, ko jim pote~e podalj{ani, doslej veljavni na~in nakupa, in cena elek-tri~ne energije, tega dr`ava ne bo ve~ podalj{evala. ^e trg ni delujo~, se lahko obstoje~e stanje zadr`uje do-lo~eno obdobje, ko za`ivi, tega ni ve~. Dr`ava velikih porabnikov ne bo ve~ re{evala s tako odprtimi rokami kot doslej, ko jim je vlada podelila unikaten polo`aj. ^e misli vlada resno, tovrstnih privilegijev ni ve~.« Zakaj nih~e od velikih porabnikov ni sodeloval pri izdelavi cenika o omre`ninah. Menijo, da je v Evropi cena za prenos ni`ja? »Cene se dajo primerjati na razli~nih ravneh, ima pa vsaka dr`ava svoj sistem. ^e bi k tujim omre`ninam pri{teli dodatne stro{ke, bi videli, da imajo tudi tam visoke omre`nine, je pa stvar, kako se imenujejo. Res pa je, da v tujini tovrstnih porabnikov ne obremenjujejo z vsemi dajatvami. Pri nas bi bilo treba najprej narediti prestrukturiranje cene za kWh elek-tri~ne energije, potem bi se lahko primerjali s tujino. Industrija pla~uje kWh na ravni 96 odstotkov evropske cene, gospodinjstva pa 86 odstotkov. ^e bi bila gospodinjstva na ravni 96 odstotkov, bi se lahko pogovarjali o primerjavah. Ko se bo vlada odlo~ila, da izena~i pogoje industriji in gospodinjstvom, bo mislila resno.« Kak{no ceno imajo tovrstni porabniki v tujini in kako se vrednoti koristnost njihovega na~ina odjema elektri~ne energije? »V tujini je to urejeno ali s sistemskimi storitvami ali pa v pogojih dobave. Pri nas porabniki pri~akujejo, da jim bo to ovrednotila dr`ava. Naj to ovrednotijo sami v pogojih dobave s proizvajalci elektri~ne energije.« Elektrarne bi la`je postavile ceno za proizvedeno kWh, ko bi bilo znano realno vrednotenje njihovih osnovnih sredstev in s tem amortizacija. Kdaj naj bi to bilo? »Realno ovrednotenje elektrarn naj bi bilo kon~ano {e letos.« Slovenski proizvajalci elektri~ne energije gredo na trg s stro{ki, ki jih imajo. Na veliko njih, ki so najpomembnej{i, ne morejo vplivati, in kar nekaj med njimi je zato nekonkuren~nih. Kje vidite, da bi se v elektrogospodarskih podjetjih {e lahko zni`ali stro{ki? »Najprej je to skupen nastop na trgu, kjer bi koordinirani delali la`je in ve~ zaslu`ili. Nadalje so rezerve v investicijskem vzdr`evanju, predvsem bolj{em na~rtovanju investicijskega 4 vzdr`evanja. Sem zagovornik zni`eva-nja vseh drugih stro{kov in nazadnje odpu{~anja delavcev. Naj se najprej uprave izka`ejo, da so racionalizirale vse drugo. Zagotovo pa bo potrebno tudi kadrovsko prestrukturiranje. Ena od mo`nosti so tako imenovane nove prilo`nosti, ko se zni`uje {tevilo zaposlenih v osnovni dejavnosti in se ti zaposlijo v novo odprtih dejavnostih. Tovrstne prilo`nosti so znali dobro izrabiti v Rudniku lignita Velenje.« Kdo bo pokril razliko v ceni, ~e bodo {la podjetja s prodajno ceno na trgu v lastno substanco? »Pokriti se bodo morali sami. Klju~-na bo pomo~ vlade glede nasedlih investicij. Bo pa to enkratna pomo~, potem bo tega konec.« Menite, da ni projekt priklju~evanja evropskemu trgu zahtevno delo in bi se ga bilo treba lotiti interdisciplinarno, predvsem upo{tevaje tudi narodnogospodarski vidik posamezne akcije. Vi pa ste se ve~idel ukvarjali s priklju~evanjem sami, in {e to le s tretjinskim delovnim ~asom? »Vlada absolutno podcenjuje probleme energetike, kar je dodobra pokazala v zadnjih petih mesecih. Upam, da bo pod novim ministrom druga~e. Vendar pa en sam minister ni dovolj. @e nasedle investicije so na primer tak problem. Zaradi svoje odgovornosti do sektorja energetike bi pri njem morala sodelovati vrsta ministrstev, ~e `elijo imeti zanesljivo oskrbo in mu omogo~iti, da bo sposoben tr`no funkcionirati. Da ne bo pomote, pri tem ne mislim, da bi morali bdeti nad delovanjem sektorja, ampak da v klju~nem prehodu tranzici-je pri re{evanju tega projekta nasedlih investicij koordinirajo vse potrebne aktivnosti. Brez te koordinacije je malo mo`nosti za trajno re{itev problema. Podobno kot je bila sanacija bank, bi morala biti sedaj na vrsti sanacija energetike.« Je pri nasedlih investicijah `e znano, kateri objekti bodo sodili v to kategorijo in kako se bo re{evalo odpla~evanje njihovih dolgov? »Prvi korak re{evanja bo narejen v {tirinajstih dneh, ko naj bi bil program re{evanja potrjen na vladi.« Kako naj na primer NE Kr{ko sklene dolgoro~no pogodbo s Talumom za prodajo dela svoje proizvodnje, ~e nima znanih osnovnih izhodi{~: neraz~i{~eno lastni{tvo s Hrvati, nejasne nasedle investicije itd. Kdo bi v takem primeru nosil rizike dobav? »Se ve, sama NEK. Glede pogajanj s Hrva{ko menim, da bi jih lahko letos kon~ali, ~e bo politi~na volja. Zadnjih pet mesecev te politi~ne volje ni bilo ne na eni ne na drugi strani.« Slovenski elektroenergetski sistem je tak, kot je. Ima prevelike objekte za tako majhen sistem, saj je bil grajen za jugoslovansko mre`o. Menite, da so posamezne elektrarne sposobne zadovoljiti potrebe kupcev? »Obstajajo prednosti takega sistema, to je sinergija skupnega nastopa na trgu. To pa ne pomeni, da morajo biti vse elektrarne naenkrat zdru`ene. Lahko se zdru`ujejo postopoma, kar velja tudi za distribucijska podjetja, da jih ne bi ~isto pozabili.« Verjamete v to, da bo trg z elektri~no energijo letos za`ivel? »Letos bomo pripravili vse potrebno za delovanje trga, od institucij do ureditve odnosov med temi institucijami in kupci, da bo postavljena infrastruktura za delovanje trga. Za uspeh si bom {tel, ~e bodo tr`ni odnosi za`iveli 1. januarja naslednje leto.« DISTRIBUCIJA: PREHOD NA TRG ZAHTEVA JASNE ODGOVORE Na podlagi energetskega zakona, uredbe o preoblikovanju distribucijskih podjetij in drugih pomembnih dokumentov se v slovenski elektrodi-stribuciji postopoma uvajajo novi ekonomski in tr`ni odnosi. Po 15. aprilu, ko se je uradno odprl trg elek-tri~ne energije, v elektrodistribuciji uresni~ujejo nadaljnje organizacijske, informacijske, izobra`evalne in druge korake na podro~ju tr`enja. Te dejavnosti, ki za vse zaposlene pomenijo velik izziv in tveganje, hkrati pa pri-na{ajo tudi nove prilo`nosti, potekajo razli~no - od podjetja do podjetja. V vseh petih distribucijskih podjetjih si prizadevajo, da bi v poslovanju z odjemalci tudi v prihodnje obdr`ali polo`aj zanesljivega in konkuren~ne-ga dobavitelja elektri~ne energije. Vendar pa trenutno zadeve niso dovolj pregledne, saj se pojavlja vrsta neznank glede oblike napovedi porabe elektri~ne energije, usode malih HE, posodabljanja merilnih naprav itd. [e ve~ja neznanka je cena elek-tri~ne energije v primeru odstopanja od »voznega reda«. Prav tako {e ni jasno, kako bo z mejo 41 kilovatov ko-ni~ne mo~i za upravi~ene odjemalce. Ali to velja samo za eno odjemno mesto, ali se bodo podjetja lahko zdru`evala in v ta namen skupaj dosegla omenjeno koni~no mo~? O nekaterih vidikih uvajanja tr`nih odnosov v najve~jem distribucijskem podjetju Elektro Ljubljana smo se v za~etku maja pogovarjali z mag. Gregorjem Bo`i~em, vr{ilcem dol`-nosti direktorja prodaje elektri~ne energije upravi~enim odjemalcem. Elektro Ljubljana na podlagi energetskega zakona in drugih dokumentov s tega podro~ja izvaja tri regulirane energetske dejavnosti: upravljanje distribucijskega omre`ja, izvajanje dejavnosti distribucije in dobavo tarifnim odjemalcem. Poleg tega opravlja tudi dve tr`ni dejavnosti, in sicer investicijski in`eniring in prodajo elek-tri~ne energije upravi~enim odjemalcem. V okviru omenjene organizacijske enote, ki jo vodi mag. Bo`i~, pa so organizirane {tiri slu`be, in sicer za prodajo, energetsko svetovanje, marketing in trgovanje. Trenutno v Elektro Ljubljani nadaljujejo dejavnosti za sklenitev po- 5 tema meseca Mag. Gregor Bo`i~, vr{ilec dol`nosti direktorja prodaje elektri~ne energije upravi~enim odjemalcem v delni{ki dru`bi Elektro Ljubljana. godb med distribucijo in proizvodnimi podjetji. Kot je znano, je vlada rok podalj{ala do 15. julija, ko naj bi bili znani novi kupoprodajni odnosi. Nadalje v podjetju pripravljajo pogodbo med upravljavcem prenosnega omre`ja in upravljavcem distribucijskega omre`ja. To je tudi podlaga, da bi lahko za~eli obra~unavati ceno za uporabo omre`ja, to je omre`nino. Poleg tega potekajo {e druge prednostne dejavnosti, kot so analiza o odjemu odjemalcev, urejanje odnosov z odjemalci, razmi{ljanje o morebitni uvedbi paketov za manj{e odjemalce, spremljanje tuje zakonodaje, prou~evanje dogajanja na tujih energetskih trgih in borzah ({e zlasti v Nem~iji), izobra`evanje na podro~ju tr`enja, spremljanje dogajanja na informacijskem podro~ju itd. Glede problematike sklepanja novih pogodb za dobavo elektri~ne energije je mag. Gregor Bo`i~ pojasnil, da so obstoje~i dobavitelji v skladu s pozneje izdano uredbo dol`ni podalj{ati obstoje~e pogodbe do 15. oktobra 2001 in odjemalcem dobavljati energijo pod enakimi pogoji. Po tem datumu lahko obstoje~i dobavitelji postavijo nove pogoje za dobavo elek-tri~ne energije v skladu z zakonom in podzakonskimi akti. Do takrat mora Agencija za energijo podeliti licence za trgovanje, posredni{tvo ali zastopanje za nastop na organiziranem trgu z elektri~no energijo. Glede na odpiranje trga samo znotraj Slovenije v distribuciji ne pri~akujejo bistvenih sprememb pri cenah elektri~ne energije. Gibanje cene bo do 1. januarja 2003 odvisno od tarife za uporabo omre`ja. Distribucijska podjetja v Sloveniji so namre~ v sedanjem sistemu dobivala precej manj, kot so prihodki od tarif za uporabo omre`ja, ki veljajo v zahodnoevropskih dr`avah. Od tarife za uporabo omre`ja pa bo odvisno, kak{no kakovost in zanesljivost dobave bodo lahko jam~ila distribucijska podjetja. Glede na napovedano privatizacijo distribucijskih podjetij je to eno klju~nih vpra{anj za distribucijska podjetja in odjemalce. V zvezi s tem se pojavljajo {e zlasti naslednja vpra{anja: Ali bo tarifa za dostop omre`ja omogo~ala zahtevano kakovost in zanesljivost dobave? Ali bodo odjemalci upravi~eni do nadomestila {kode v primeru okvar v normalnih vremenskih razmerah? Ali bodo distribucijska podjetja raje vlagala v posodobitev in vzdr`evanje omrežja ali plačevala odškodnine za izpade? Kot meni mag. Gregor Božič, so to odprta vprašanja, na katera bo prej ali slej moral odgovoriti zakonodajalec. PRIČAKOVANJA INDUSTRIJSKIH PORABNIKOV aamuCNE enbkije V kakšni luči ocenjujejo odpiranje trga električne energije industrijski porabniki električne energije? Kot je konec aprila povedal Viljem Pirih, predstavnik Združenja kovinskih materialov pri GZS, se je notranji trg električne energije deklarativno sprostil na podlagi določil energetskega zakona. Čeprav so bili aprila izdani nekateri izvedbeni predpisi o delovanju trga električne energije, trenutno manjka še vrsta podzakonskih predpisov, s katerimi naj bi zadovoljivo opredelili tako pogoje trgovanja električne energije, kot tudi Funkcionalnost delovanja sistema oskrbe porabnikov z električno energijo. Med drugim tudi še niso določene posledice odstopanja dobave električne energije od naročenih pogodbenih količin. Dejstvo je, da poleg trgovanja (prodaje) električne energije potrebujemo še izvedbene predpise o ravnanju proizvajalcev električne energije, prenosa in distribucije. To še posebej v primeru, ko porabnik ne sprejme kupljene energije (okvara pri porabniku) in ostaja izkazani pogodbeni presežek električne energije v elektroenergetskem omrežju oziroma v primeru, ko nastane pri porabniku trenutna večja potreba po električni energiji in porabnik obremeni elektroenergetsko omrežje preko dogovorjenih pogodbenih količin. Za porabnika so rešitve navedenih dogodkov pomembne predvsem iz cenovnega vpliva na celoten strošek za električno energijo. V minulem obdobju so imeli veliki porabniki z načinom svoje porabe električne energije in s prilagajanjem svoje porabe trenutnim razmeram v elektroenergetskem sistemu pomemben vpliv na delovanje elektroenergetskega sistema, ki pa v novem sistemu odprtega trga električne energije ni opredeljen kot eden od sistemov regulacije EES. V minulem obdobju je bil sistem porabnikovega prilagajanja cenovno ovrednoten, kar pa v novem sistemu še ni do- 6 lo~eno. Zato v Zdru`enju kovinskih materialov pri~akujejo, da bodo potrebni pogoji za delovanje trga elek-tri~ne energije in oskrbe porabnikov znani do konca maja, in da bi tako omogo~ili porabnikom, da prou~ijo sistem in preidejo na trgovanje po novem sistemu. ^e ne bodo v naj-kraj{em ~asu objavljeni navedeni in drugi potrebni podatki o trgovanju, tudi prelo`itev dejanske uporabe trgovanja na 15. oktober 2001 ne bo omogo~ala izvedbe priprav porabnikov na prosti trg in prilagajanje porabe novim razmeram. Proizvajalci kovin od uveljavitve prostega notranjega trga elektri~ne energije pri~akujejo naslednje: enaka iz-hodi{~na cenovna razmerja za porabljeno elektri~no energijo pri slovenskih proizvajalcih kovin, kot jih imajo konkuren~ni proizvajalci kovin v dr`avah EU; zanesljivo oskrbo porabnikov z elektri~no energijo; konku-ren~no poslovanje podjetij z dejavnostjo proizvodnje, prenosa in distribucije elektri~ne energije, ki bo temeljilo na standardih, ki veljajo za dr`ave EU; transparentno in dolgo-ro~no politiko trgovanja z elektri~no energijo, ki bo zagotavljala konku-ren~nost slovenske proizvodnje na tujih trgih; zmernost pri oblikovanju vi{ine cene za omre`nino in drugih dav{~in, ki jih uvaja sistem prostega trga elektri~ne energije, in da se neskladja minulega poslovanja upo{teve-jo v ceni kot stro{ek za dalj{e obdobje. Ob tem proizvajalci kovin menijo, da prosti notranji trg elektri~ne energije ne bo vzpostavil za proizvajalce, distributerje in prodajalce elektri~ne energije enakih tr`nih pogojev, kot jih imajo slovenska izvozna podjetja, ker se samo na drug na~in razporeja omejena koli~ina (v na~elu `e prodana) elektri~ne energije. Pomembno gibalo tr`nih odnosov bi nastalo z dejstvom, da bi velikim porabnikom elektri~ne energije omogo~ili uvoz elektri~ne energije pred zakonsko dolo~enim datumom, to je `e konec leta 2001. Nadalje bo prehodno obdobje prostega trga elektri~ne energije tako proizvajalcem kot porabnikom elektri~ne energije omogo~alo, da prilagodijo svoje poslovanje novemu na~inu trgovanja elektri~ne energije. Bistveni pogoj uspe{nega trgovanja porabnikov na prostem trgu elektri~ne energije pa je poznavanje in deklariranje zahtev po elektri~ni energiji. NAKUPI VI[KOV ELEKTRIKE ZA SIMULACIJO ODZIVA SISTEMA Gori~ane, tovarna papirja Medvode, d.d., proizvaja tehni~ni papir in sodi po velikosti med srednja podjetja v papirni panogi. Proces proizvodnje papirja po vsem svetu zahteva stalno {tiriindvajseturno obratovanje vsak dan, ne glede na delavnik, vikend ali praznik. Triizmensko delo je tehno-lo{ko dejstvo, saj optimalna papirna proizvodnja ne dopu{~a pogostih ustavitev, ohladitev ter ponovnega zagona in ogrevanja naprav. »V Papirnici Gori~ane je do leta 1992 obratovala tudi proizvodnja celuloze, ki jo je dr`ava zaradi ekolo{kih razlogov zaprla. Papirni stroj v Gori~anah je srednje velik, s proizvodnjo 60.000 ton papirja, za primerjavo pa naj navedem, da ima tovarna v Gratkornu pri Gradcu papirni stroj z letno proizvodnjo 570.000 ton papirja. Poraba elektri~ne energije v Papirnici Go-ri~ane je konstantno 6 megavatov mo~i. Vso elektri~no energijo lahko proizvedemo sami, ker imamo v tovarni parno turbino in generator mo~i 6,4 megavata. Parni kotel obratuje na plin ali mazut, ~eprav slednjega zadnjih pet let nismo ve~ uporab- Darko Cafuta, in`enir strojni{tva, ljali kot energenta. Ker pa poslujemo vodja energetike optimalno ekonomi~no, kupujemo in projektov v Gori~anah. elektri~no energijo od dobavitelja Elektro Gorenjske, d.d., iz Kranja. Leta 1999, ko so bile cene zemeljskega plina razmeroma nizke, smo kupovali od 400.000 kWh do 1.100.000 kWh elektri~ne energije na mesec. Leta 2000, ko so cene zemeljskega plina zrasle, je bila naj-manj{a kupljena koli~ina elektrike 610.000 kWh, najve~ja pa 2.200.000 kWh na mesec. Resneje se ukvarjamo z optimiranjem porabe in nakupa elektri~ne energije od leta 1997 naprej. V podjetju imamo zunanje svetovalno podjetje, ki se skupaj z zaposlenimi v energetiki in tehnologiji ukvarja z var~evanjem energije in optimiranjem nakupa vseh energentov,« je povedal Darko Cafu-ta, vodja energetike in projektov v delni{ki dru`bi Gori~ane, tovarni papirja Medvode. Energetski objekt v Papirnici Go-ri~ane obratuje izjemno zanesljivo, naprave so stare `e 25 let, a odli~no vzdr`evane. Leta 1998 so na odjem- 7 tema meseca zanimivosti nem mestu Papirnice Goričane kot prvi na Gorenjskem uvedli 3-tarifno merjenje električne energije s sistemom daljinskega odčitavanja in avtomatsko regulacijo parne turbine. Investicija se jim je izplačala v petih mesecih. Zaradi povečanega izkoristka konične moči jim je padla cena električne energije. Namreč računalnik stalno regulira moč parne turbine oziroma generatorja, tako da dosežejo napovedano konično moč. Izdelali so si algoritme za izračun najbolj optimalne konične moči za naslednji mesec, glede na vrsto proizvodnje in tarifne postavke tako elektrike kot plina. Sistematično so se lotili racionalne rabe energije na strani porabnika. Kot je poudaril Darko Cafuta, so na priporočilo distributerja Elektro Gorenjske, d.d., vgradili sistem za daljinsko odčitavanje POREG 2, proizvajalca Iskraemeco. Zanimivo je, da drugi distributerji po Sloveniji niso sprejeli tega domačega proizvajalca, katerega izdelek se je v praksi dobro izkazal. Skupaj s svetovalnim podjetjem Advisa, d.o.o., iz Ljubljane so se tudi usmerili v varčevanje z energijo na strani uporabnika energije v papirnici. Začeli so z monitoringom, merjenjem porabe vakuuma energije in merjenjem porabe na določenih tehnoloških porabnikih. Pridobljene podatke o vodi, pari, plinu, elektriki ipd. so zbirali na procesnem računalniku. Potem so analizirali porabo pri proizvodnji različnih papirjev. Opti-mirali so porabo vakuma in postopke sušenja papirnega traku in se na podlagi analiz odločili za večje investicije. Izvedli so rekuperacijo toplote vročega vlažnega zraka iz tehnološkega procesa, predelali so sistem prezračevanja proizvodne hale z uporabo odpadne toplote v zimskem času in vgradili nove sušilne nape. Z vsemi temi investicijami so za 41 odstotkov zmanjšali specifično porabo toplote in električne energije iz 10,3 G J na tono papirja v letu 1996 na 7,3 GJ na tono papirja v letu 2000, ocenjuje prihranke z vlaganji v učinkovito rabo energije Darko Cafuta. Med rednim vzdrževanjem, ko nastanejo zastoji, ki so v njihovi proizvodnji enkrat na mesec po 12 ur, ne ustavljajo parnega kotla in generatorja, ampak z oddajo v javno distribucijsko omrežje prodajajo presežke elek-itrične energije moči okrog 2 mega-Ivata. Papirnica Goričane zaradi nara- ve tehnologije zahteva 100-odstotno zanesljivost dobave električne energija »Glede na to, da imamo dosti velik agregat, ki lahko obratuje ločeno od javne mreže, v otočnem režimu, omogoča energetski objekt v Go-ričanah nemoteno obratovanje papirnega stroja. Sodelujemo pri nakupu presežkov električne energije nad elektroenergetsko bilanco, ki jih v okviru nakupa na organiziranem energetskem trgu Elesove hčerinske družbe Borzen, d.o.o., za nas dobavlja distribucijsko podjetje Elektro Gorenjska. Odločili smo se za nakup presežkov električne energije, da smo simulirali odziv našega sistema in maksimalni možni nakup v nekih normalnih razmerah obratovanja po še sprejemljivi ceni. Z zanimanjem spremljamo dogajanja na poskusnem energetskem trgu in jih analiziramo, da se bomo ob popolnem odprtju lažje in pravilno odločali. Lahko rečem, da nam je ta poskusni borzni trg prišel prav, saj smo z »vročo vajo« ugotovili tehnični razpon možnega nakupa električne energije iz javne mreže. Namreč naši diagrami porabe so znani in konica porabe tudi. Smo zanimiv in soliden porabnik električne energije v pasu. Odločali se bomo za dolgoročni dogovor z zanesljivim dobaviteljem, saj zaradi naše specifične tehnologije ne bomo tvegali rizičnih poslov. Koliko pa bomo v resnici kupovali, ko bo energetski trg povsem zaživel, pa je odvisno od cene električne energije, ki se bo izoblikovala na trgu,« je dejal vodja energetike in projektov v tovarni papirja Medvode Darko Cafuta. BRANE JANJIČ MIRO JAKOMIN DRAGO PAPLER «tilllMIl:!.', GRADNJA NOVIH NUKLEARK Ameriški predsednik George Bush je s svojimi energetskimi načrti, ki jih je predstavil 17. maja, dodobra razburkal tako domačo kot tudi svetovno javnost. Reševanje velike energetske krize, v kateri so se znašale ZDA, sije namreč zamislil z gradnjo na stotine novih jedrskih elektrarn, preklicati pa namerava tudi omejitve, zaradi katerih na nekaterih območjih doslej ni bilo mogoče črpati nafte in zemeljskega plina. Po mnenju podpredsednika Dicka Cheneyja, vodje posebne delovne skupine, ki je pripravila priporočila za energetski načrt, bo treba naslednjih 20 let vsake tri dni zgraditi novo elektrarno, če se nočejo vsi Američani znajti v temi, tako kot so se v Kaliforniji. Da bi imele elektrarne dovolj goriva, bo treba zgraditi 50 tisoč kilometrov novih naftovodov in plinovodov ter položiti 400 kilometrov cevi za distribucijo plina. Dan pred predstavitvijo tega načrta so svojega pokazali javnosti tudi demokrati in se zavzeu za boljšo izrabo že obstoječih virov energije ter poudarili iskanje novih alternativnih virov. Glede na to, da je predsednikov načrt usmerjen v povsem drugo smer, so že pripravili ostro kampanjo proti predsednikovim načrtom, podprle so jih skupine za varovanje okolja, nasprotujejo pa jim tudi druge svetovne vlade, zlasti Evropska unija. EVROPSKA UNIJA ENERGETSKI IZKORISTEK V EVROPI VIŠJI KOT V ZDA Gospodarstva v državah Evropske unije izrabljajo električno energijo mnogo bolj smotrno kot Združene države Amerike. Tako je bila poraba električne energije v Uniji leta 2000 s 6120 kWh na prebivalca po podatkih nemškega podjetja VDEWza polovico nižja od ameriške. Vsak državljan ZDA je porabil lani namreč kar 12100 kWh elektrike. Naj več energije v EUpotrebujejo v povprečju prebivalci Švedske — lani so je porabili v povprečju 15200 kWh na prebivalca. Podobno je bilo tudi v sosednji Finski, kjer je povprečni državljan porabil 14600 kWh električne energije. Sledijo Luksemburg s 13000 k-Wh na prebivalca, Belgija s 7515, Francija s 6950, Avstrija s 6470, Nizozemska s 6325, Danska s 6325, Nemčija s 6050, Velika Britanija s 5945, Italija s 4830, Grčija s 4080 in Portugalska s 3770 kWh na prebivalca. Pri tem izračunu pa je treba upoštevati nekatere pomembne dejavnike, ki vplivajo na porabo energije. Odločilnega pomena je seveda podnebje, kije, denimo, na Portugalskem mnogo bolj blago kot v skandinavskih državah in temu primerno je nižja tudi njihova poraba. Poleg tega zelo vplivajo na porabo še geografika lega, stopnja industrijskega razvoja, razpoložljivi viri energije in razmerja med uporabniki. 01776759 proizvodnja in oskrba I/ Sloveniji smo aprila porabili 860,5 milijona ki-lovatnih ur električne energije, kar je bilo za 59,8 milijona oziroma kar za 7,5 odstotka več kot aprila lani. Poraba se je krepko povečala tako pri petih največjih porabnikih, ki so iz omrežja četrti letošnji mesec prevzeli 179,7 milijona kilovatnih ur električne energije ali za 8,6 odstotka več kot v istem času lani, kot pri distribucijskih podjetjih, ki so s porabljenimi 680,8 milijona kilovatnimi urami električne energije lanske rezultate presegla za 7,2 odstotka. Kljub taksnemu zvišanju porabe pa je zanimivo, da gre zgolj za uresničitev napovedi, zapisanih v letošnji elektroenergetski bilanci, saj so dejansko dosežene številke od načrtovanih presenetljivo odstopale le za borih 0,2 odstotka. PROIZVODNJA ZA DOBRO TRETJINO VIŠJA GWh n jiU_ n w D budi aprila smo v elektrogospodarstvu dosegli zelo dobre proizvodne rezultate, saj so domače elektrarne v omrežje oddale kar milijardo 146,9 milijona kilovatnih ur električne energije in tako lanske aprilske rezultate presegle za dobrih 35 odstotkov. Ce podrobneje pogledamo strukturni delež, pa je mogoče razbrati, da so hidroelektrarne aprila v omrežje oddale 326,3 milijona kilovatnih ur elektrike (za 11,1 odstotka več kot v istem obdobju lani), jedrska elektrarna Krško in drugi termo objekti pa so v tem času prispevali še 820,6 milijona kilovatnih ur električne energije (kar za 48,5 odstotka več kot aprila lani). Po zaslugi tako dobrih proizvodnih rezultatov smo potrebe po električni energiji aprila skoraj v celoti pokrili z lastno proizvodnjo, saj smo morali za nemoteno obratovanje elektroenergetskega sistema uvoziti le . »»»» iti *i i^v * v •• i*i 4,1 milijona kilovatnih ur električne energije ali le 4 odstotke lanskih količin. Na drugi strani pa je bil bistveno večji tudi izvoz, saj smo na tuje prodali za 263,1 milijona kilovatnih ur oziroma kar za 140,4 milijona več kot aprila lani. * upoštevana je celotna proizvodnja NEK * TEB - topla rezerva v sistemu DEM SEL SENG NEK* TEŠ TET TE-TOL TEB* April 2000 U April 2001 Ofrilski velik skokfor^e eUmčne »™WW » di na rezultate merjenja rasti porabe na letni ravni, tako da je ta po štirih mesecih že dosegla 1,5-odstotno rast. Sodeč po izkušnjah iz prejšnjih let je pričakovati, da se bo ta številka do konca leta še zviševala in se verjetno močno približala lanski triodstotni rasti porabe električne energije, pri čemer pa z zagotavljanjem potrebnih količin elektrike tudi letos ne bi smelo biti večjih težav. Vse slovenske elektrarne namreč delajo s polno paro in so v prvih štirih mesecih v omrežje oddale že 4 milijarde 563,1 milijona kilovatnih ur električne energije. V tem času pa je poraba dosegla 3 milijarde 616,5 milijona kilovatnih ur, tako da smo lahko dobro milijardo kilovatnih ur električne energije tudi izvozili. Za nemoteno delovanje elektroenergetskega sistema smo sicer morali zagotoviti tudi 213,6 milijona kilovatnih ur iz uvoza, kar pa je še vedno bilo le sedemdeset odstotkov lanskih količin. April 2000 April 2001 ^PROIZVODNJA [JPORABA []llVOZ QlZVOZ 9 iz energetskih okolij Predstavniki Posavja so odgovorne ponovno pozvali k hitrej{emu uresni~evanju projekta za zgraditev HE na spodnji Savi. SAVSKE ELEKTRARNE LJUBLJANA 10 V PRIPRAVI USTANOVITVENI AKT HOLDINGA Na 12. seji Sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju, ki je potekala 21. maja v Kr{kem, so poleg `upanov ob~in Posavja in posavskih poslancev sodelovali tudi predstavniki vlade in podjetij DEM, SEL in SENG. Uro{ Mi-ko{, direktor IBE Ljubljana, je predstavil novelirano predinvesticijsko zasnovo za celotno verigo HE na spodnji Savi. Franjo Curanovi~, koordinator aktivnosti na tem podro~ju, je predstavil sklepe, ki jih je vlada sprejela na seji 10. maja. Borut Mik-lav~i~, direktor SEL, je poro~al o pripravi projektne dokumentacije za gradnjo HE Bo{tanj. Niko Gale{a pa je podal ugotovitve in sklepe z vidika Strokovne skupine Posavja. Kot je povedal Franjo Curanovi~, se je vlada strinjala z novelirano predin-vesticijsko zasnovo z dopolnitvami, ki so jih posredovala podjetja DEM, SEL in SENG. Za dokon~no od-lo~itev vlade glede financiranja infra-strukturnega dela investicije pa mora investitor predlo`iti celovit sistem mo`nih variant polnjenja vodnega sklada z razli~nimi vi{inami koncesijske dajatve, upo{tevajo~ pri tem tudi stro{ke financiranja iz posojil za in-frastrukturni del investicije. Poleg tega je vlada ocenila, da je ekonomsko in organizacijsko potrebno, da se podjetja DEM, SEL in SENG kapitalsko pove`ejo preko holdinga slovenskih hidroelektrarn, preko katerega se uresni~i projekt zgraditve HE na spodnji Savi. Hkrati je omenjenim podjetjem nalo`ila, da v 30 dneh pripravijo ustanovitveni akt. Nadalje je vlada nalo`ila Ministrstvu za okolje in prostor, da v sodelovanju z Ministrstvom za finance do oktobra 2001 pripravi koncesijske akte in pogodbe za gospodarsko izkori{~anje vodnega potenciala So~e, Save in Drave na podlagi dolo~il Zakona o varstvu okolja. Poleg tega mora ~im prej pripraviti predlog Zakona o vodah za drugo obravnavo, ki bo predvidel ustanovitev vodnega sklada kot prora~unskega sklada, katerega vir bodo prihodki iz koncesijskih dajatev za gospodarsko izkori{~anje slovenskih voda. Sicer pa je vlada pozvala koncesionarja, da najpozneje do julija 2001 pridobi vsa potrebna gradbena dovoljenja za pripravljalna dela za HE Bo{tanj. Koordinacijo navedenih sklepov je nalo`ila Ministrstvu za okolje in prostor. Uro{ Miko{ je med predstavitvijo investicijske zasnove HE na spodnji Savi med drugim povedal, da zna{ajo skupna investicijska vlaganja za pet elektrarn med 82,5 in 91,3 milijarde tolarjev. Investicija v gradnjo verige na spodnji Savi je sestavljena iz energetskega in infrastrukturnega dela. Predinvesticijska zasnova je pokazala, da ima zdru`eno podjetje DEM, SEL in SENG ob predvidenem dogajanju na trgu z elektri~no energijo v letih od 2001 do 2012 dovolj lastnih sredstev za financiranje gradnje verige HE na spodnji Savi. MIRO JAKOMIN \n\mm\mm POTREBA PO VEČJI ZANESLJIVOSTI Razvoj elektroenergetskega omrežja je dolgoročna naloga v celotni elek-trodistribuciji, ki jo v vsakem elektro-distribucijskem podjetju uresničujejo po sklenjeni pogodbi z Elektroinšti-tutom Milan Vidmar. Na vsakih pet let v vsakem podjetju obnovijo plan razvoja distribucijskega omrežja za 20-letno obdobje na podlagi povečanja porabe električne energije in moči. V ta namen so letos v Elektro Ljubljani pripravili nov plan, poteka pa tudi priprava študij za obdelavo energetike po posameznih območjih Elektro Ljubljane (prvo je na vrsti območje mesta Ljubljane). Kot pojasnjuje Franc Leskovec, vršilec dolžnosti direktorja za upravljanje distribucijskega omrežja Elektro Ljubljane, je oskrba glavnega mesta v pogledu nivoja napetosti sicer kakovostna. Težava je v tem, da ni dovolj zanesljiva, kar še posebej velja z vidika zahtev po večjem odjemu na območju Ljubljane. Največji problemi na področju zagotavljanja zanesljive oskrbe z električno energijo se pojavljajo zaradi nedograjenih daljnovod-nih povezav pri severni in južni ljubljanski zanki. V zvezi s tem Franc Leskovec meni, da sicer prehajamo na evropski način poslovanja, vendar pa stanje našega omrežja že več let zaostaja za nivojem standarda SIST EN 50160. Tudi primerjava med sorodnimi elektrodistribucijskimi podjetji v Sloveniji in Nemčiji kaže, da pri nas zaostajamo tako pri izvedbi objektov na 110-kilovoltnem omrežju kot pri izvedbi omrežja na nižjih napetostnih nivojih. O načrtih za izboljšanje oskrbe na območju mesta Ljubljane pa obširneje pišemo na strani 24. MIRO JAKOMIN RIP BRSLJIN OMOGOČA B0LJS00SKRB0 Podjetje Elektro Ljubljana je maja uspešno končalo rekonstrukcijo RTP 110/20 kV Bršljin in opravljena dela okronalo s slovesnim odprtjem ob- pod medijskim žarometom jekta. O tem bomo več poročali prihodnjič, na podlagi podatkov iz Elektro Ljubljane omenimo le nekaj pomembnejših podatkov. Na lokaciji RTP Bršljin imajo elektroenergetski objekti že dolgo zgodovino. Sedanja zgradba je bila zgrajena leta 1951 kot 20 kV stikališče. Ob koncu leta I960 je bila vzpostavljena transformacija 110/20 kV. Leta 1964 je bila dodana še transformacija na 35 kV s stikališčem 35 kV, ki je bila opuščena leta 1978 s prehodom na sedanjo transformacijo 110/20 kV. Z dograjevanjem elektroenergetskih naprav in s prehodi na nove napetostne nivoje se je zmanjševala preglednost inštalacij, s staranjem pa tudi zanesljivost delovanja. Zato so leta 1997 začeli priprave na rekonstrukcijo objekta, ki je zajela obnovo zgradbe, zamenjavo vse visoko in srednje napetostne opreme (vključno s pomožnimi napravami) ter zamenjavo vseh inštalacij. Sicer pa je bila RTP 110/20 kV Bršljin vrsto let vozliščna RTP in se je uporabljala za razvod električne energije v dolenjski 110 k-V zanki. Z zgraditvijo in vključitvijo RP 110 kV Hudo v obratovanje in po narejeni obnovi je RTP Bršljin sodoben, daljinsko voden objekt za distribucijo električne energije, iz katerega se oskrbujejo pomembnejši odjemalci v severozahodnem delu novomeške kotline in RP 20 kV Kro-novo, ki oskrbuje odjemalce na območju Šentjerneja, Skocjana in Šmarjete. Z rekonstrukcijo so bili uresničeni ukrepi za izboljšanje zanesljivosti in kakovosti oskrbe odjemalcev z električno energijo na tem območju. MIRO JAKOMIN CENE SE VEDNO NARAŠČAJO POGODBENO FINANCIRANJE KOT ENA OD MOŽNIH REŠITEV Kot je razvidno iz energetskih pregledov zgradb državne uprave in drugih javnih ustanov, ki jih je sofinanciralo gospodarsko ministrstvo, je varčevalni potencial pri stroških za energijo do 30 odstotkov, je pojasnil Franc Beravs, direktor Agencije za učinkovito rabo energije. Naložbe za izrabo tega potenciala se lahko izplačajo v petih do šestih letih. Da bi izkoristili ta varčevalni potencial, bi bile potrebne investicije v višini okrog 20 VIŠJE PLACE IZNIČILE PODRAŽITVE LETOS ZE SEDMIČ DAN SONCA ZARADI VIŠJEGA IZVOZA NIŽJI ZUNANJETRGOVINSKI PRIMANJKLJAJ Letos so se podražili že vsi izdelki in storitve, kijih spremlja državni statistični urad Na podlagi tega so statistiki ugotovili, daje bila rast življenjskih potrebščin 3,3-odstotna. Aprila seje inflacija sicer nekoliko umirila, kljub temu pa je dosegla 0,7 odstotka. Vtem mesecu so se najbolj podražile telefonske in poštne storitve, obleka, obutev in hrana, zlasti ribe in meso. Tudi cene goriva in energije, ki so že lani močno vplivale na stopnjo inflacije, so zrasle in po mnenju poznavalcev še bodo. Tako seje bencin letos podražil že šestkrat - skupaj za 24 tolarjev. Zaradi stalnega naraščanja cen so gospodarstveniki zaskrbljeni, saj z višjo inflacijo naraščajo tudi stroški poslovanja. Velik bo pritisk na plače, ker se strošek dela povečuje z rastjo marke, konkurenca na trgu pa je čedalje večja. Analize kažejo, da stroški dela že slabijo konkurenčnost gospodarstva, zato bo višjo inflacijo spremljala tudi negotovost, ki se najbolj odraža v zmanjšanju naložb. Banka Slovenije je zato napovedala nekatere ukrepe, ki bodo udeležence na trgu jasno opozorili, da morajo prilagoditi svoje obnašanje letošnjim ciljem ekonomske politike, še zlasti kar zadeva inflacijo. Kljub vsem tem gibanjem pa Urad za makroekonomske analize ostaja pri napovedi o 7,8-odstotni letošnji inflaciji. Tako naj bi bila nižja od lanske, umirjati pa naj bi se začela poleti. Po napovedih urada se bodo za tri odstotke povečale tudi plače. Profit, 9. maj Marčna neto plača na zaposlenega v podjetjih in drugih organizacijah je znašala povprečno 130.330 tolarjev, kar pomeni, daje bila za 0,6 odstotka višja odfebruarske in za 12,8 odstotka višja od plače marca lani. Toda rast plač so zvodenile podražitve in zaradi tega so marčni zaslužki realno ostali na enaki ravni kot februarja, glede na lanski marec pa so se povečali za 3,5 odstotka. Statistični urad RS je še sporočil, da so bruto plače tega meseca znašale 206.687 tolarjev, kar jeza 1,1 odstotka višje od bruto zaslužkov februarja in za 12,7 odstotka. Ce to primerjamo z aprilskimi plačami v nemškem gospodarstvu, pokaže njihova plačilna lista, da so njihovi zaposleni zaslužni v povprečju 1875 mark, kar je za marko več kot marca letos in za 66 mark več kot aprila lani. Od navedenega zneska so plačali 693 mark prispevkov, torej so dobili 1182 mark izplačila. Delo, 16. maj Predstavniki 33 šol iz vse Slovenije so ob mednarodnem dnevu sonca, kije bil 11. maja, predstavili več kot 150projektov po pedagoškem priročniku Energija. Slovensko društvo za sončno energijo je ta dan, ki ga praznuje vsa Evropa z namenom, da bi prikazali in promovirali rabo te energije na čim več načinov, obeležilo že sedmič zapovrstjo. Praznovanje je društvo povezalo s predstavitvijo izdelkov in projektov iz omenjenega priročnika, kije nastal pred petimi leti na podlagi parlamentarnega sklepa o uvajanju tovrstnih programov v šole v okviru resolucije o strategiji rabe in oskrbe z energijo iz leta 1996. Izdelki otrok in mladine so različni tako po vsebini kot obsegu, predvsem pa so presenetili z izvirnostjo in kakovostjo. Med najizvir-nejšimi so makete več vrst solarnih sistemov in aplikacij, modeli solarnih pečic, solarna sušilnica za sadje in čaje energetske študije šolskih objektov, solarimeter in drugo. Ob dnevu sonca vsako leto potekajo razstave izdelkov, podeljene tematske nagrade pa znašajo tudi do 500.000 tolarjev. STA, 11. maj Slovenija je imela v prvem četrtletju letos v primerjavi z enakim obdobjem lani za več kot polovico manjši primanjkljaj v blagovni menjavi s tujino. Letos je namreč znašal 189,1 milijona dolarjev, v prvem četrtletju lani pa 391,5 milijona. Kot ugotavlja slovenski statistični urad, so pozitivne številke posledica povečanja izvoza, ob tempa opozarja, daje v najpomembnejših trgovinskih partnericah Slovenije opaziti upadanje konjunkture, ki je bila temelj visokega izvoznega povpraševanja. To potrjuje tudi anketa omenjenega urada, ki kaže, da lahko v prihodnjih mesecih pričakujemo zmanjšanje izvoznih naročil. Najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije je še vedno Nemčija, čeprav seje blagovna menjava z njo realno znižala. Finance, 21. maj PRIREDILA SIMONA BANDUR n iz energetskih okolij milijard tolarjev. Javno finan~ni viri v bli`ji prihodnosti tega verjetno niso sposobni zagotoviti, zadol`evanje za te namene pa ima veliko omejitev. Ena od mo`nih re{itev je pogodbeno financiranje ukrepov v u~inkovito rabo energije ali financiranje s strani tretje stranke. Tak{nega na~ina se v dr`avah zahodne Evrope poslu`uje predvsem javni sektor. Princip tak{nega financiranja je v anga`iranju zasebnega kapitala v nalo`be za zmanj{evanje rabe energije. Javne ustanove in in{titucije v ~asu trajanja pogodbe z zasebnim investitorjem ohranjajo stro{ek za energijo na ravni pred izvedbo ukrepov, investitor pa nalo`bo pokriva z ustvarjenimi prihranki na stro{kih z energijo. Po preteku pogodbenega ~asa stro{ek javne ustanove za energijo pade za dejansko zni`ano rabo energije. Tak na~in je zelo koristen iz narodnogospodarskega vidika, predvsem glede na{ih obvez o zni`evanju emisij toplogrednih plinov. Poleg tega ta re{itev omogo~a vrsto novih dejavnosti in s tem povezano potrebo po novih delovnih mestih. Za zasebne investitorje pa je tak{no vlaganje zanimivo zaradi zanesljivosti izvedbe pogodbenega odnosa, saj je dejavnost javnega sektorja dolgoro~no stabilna. MIRO JAKOMIN DEM VSE NARED ZA DRUGO FAZO PRENOVE V prostorih Dravskih elektrarn sta 21. maja direktorica Esotecha Zofija Mazej Kukovi~ in direktor Dravskih elektrarn Ivan Kralj podpisala {e zadnjo veliko pogodbo v okviru projekta druge faze prenove dravskih elektrarn. Gre za sklop monta`erskih del, s ~imer je tudi vse nared za za~etek konkretnih prenovitvenih del, ki se bodo za~ela 3. julija. Vsebina omenjene pogodbe se nana{a na demon-ta`o, pregled in obnovo obstoje~e opreme, monta`o nove strojne in elektro opreme ter pripadajo~a gradbena dela na elektrarnah Vuhred in O`balt, vrednost pogodbe pa zna{a milijardo 200 milijonov tolarjev. Kot je znano, je Esotech sodeloval `e pri prvi fazi prenove, ki je po besedah Zofije Kukovi~ bila za njihovo podjetje tudi prilo`nost za nabiranje bogatih izku{enj in raz{iritev znanja. S pomo~jo sodelavcev strokovne ekipe Dravskih elektrarn je Esotech vsa dela opravil kakovostno in v dogovorjenih rokih, kar je tudi botrovalo ponovnemu uspehu na izboru za drugo fazo prenove. Direktor Dravskih elektrarn Ivan Kralj pa je ob tej pri-lo`nosti poudaril, da so `e prvo fazo prenove za~eli z `eljo, da bi ~im ve~ posla ostalo doma in so nato tudi dejansko vsa dela, ki smo jih sposobni sami opraviti, zaupali doma~im proizvajalcem in izvajalcem. [e zlasti veliko te`av so tedaj imeli pri iskanju dobrega monta`erja, saj je v tistem obdobju ve~ina doma~ih podjetij, kot sta Metalna in Hidromonta`a, {la v ste~aj. Na koncu so se odlo~ili za velenjski Esotech, ki je tudi danes edini kakovosten izvajalec tovrstnih del v dr`avi. Dravske elektrarne bodo v okviru druge faze prenove temeljito prenovile hidroelektrarni Vuhred in O`balt, s ~imer bodo sedanjo letno proizvodnjo prve pove~ali za 31 GWh, druge pa za 32 GWh, pove~ala se bo mo`nost sekundarne regulacije in za 31 MW tudi koni~na mo~, kar je {e posebnega pomena z vidika zagotavljanja nemotenega obratovanja slovenskega elektroenergetskega sistema. Vrednost vseh del in potrebne opreme je ocenjena na dobrih 14 milijard tolarjev, prenova pa naj bi se v celoti kon~ala septembra 2004, ko bo zamenjanih vseh {est generatorjev. Naj {e omenimo, da se je Esotech v zadnjih letih `e dodobra uveljavil v slovenski energetiki, tako da trenutno sodelujejo pri obnovi centra daljinskega vodenja v Elektro Ljubljani, opravljajo dela za Elektro Gorenjsko in so udele`eni tudi pri obnovi stika- li{~a RTP Maribor. Poleg tega imajo tudi letne pogodbe za vzdr`evalna dela v termoelektrarni [o{tanj in Trbovlje, opravljajo nekaj manj{ih del v termoelektrarni Brestanica in sodelujejo pri monta`i generatorjev za hidroelektrarni Doblar in Plave II. BRANE JANJI] TE-TOL AKREDITIRAN LABORATORIJ Sredi maja je v prostorih TE-TOL dr. Samo Kopa~, vodja sektorja za akre-ditacijo na Uradu za standardizacijo in meroslovje Slovenska akreditacija, slavnostno podelil akreditacijsko listino po standardu SIST EN 45001 Laboratoriju za premog Termoelektrarne toplarna Ljubljana. Akreditiranje laboratorija skladno s standardom SIST EN 45001 je uradno priznavanje usposobljenosti laboratorija za izvajanje posebnih preskusov. Hkrati je u~inkovito oro`je za odstranjevanje tehni~nih ovir v trgovini, ker z zaupanjem v rezultate in priznavanjem le-teh omogo~a neponavljanje preskusov oziroma meritev, ki sicer pod-ra`ujejo proizvod na zaprtem trgu ter s tem v bistvu ote`ujejo zdravo konkurenco. Presojo sistema kakovosti s strani USM-SA je imel laboratorij februarja, akreditacijska listina pa je bila izdana sredi aprila. TE-TOL je prvo javno podjetje v Ljubljani, ki je prejelo tovrstno akreditacijo. MINKA SKUBIC MEDNARODNO SODELOVANJE USTANOVLJENA NOVA UCTE Ob 50. obletnici ustanovitve UCPTE je bila sredi maja na Portugalskem ustanovljena nova UCTE. Ustanovne ~lanice UCPTE leta 1951 v Parizu so bile Avstrija, Nem~ija, [vica, Luksemburg, Belgija, Francija in Italija. Pozneje so se jim pridru`ile {e nekatere evropske dr`ave. Odslej je organizacija UCTE {ir{a, v njej so poleg dr`av zahodne in osrednje Evrope polnopravne ~lanice dr`ave oziroma elektroenergetska omre`ja dr`av Centrela: Poljska, Mad`arska, Slova{ka in ^e{ka; Sudela: Slovenija, Hrva{ka, Koordinacijski center BiH, Srbija, ^rna Gora, Makedonija in Gr~ija. Predstavniki vseh omenjenih dr`av so na Portugalskem podpisali pravila o delovanju nove UCTE in sprejeli nov statut. V izvr{nem odboru UCTE, ki ga se- stavljajo direktorji elektroenergetskih omre`ij, predstavlja na{o dr`avo mag. Vekoslav Koro{ec. Na{ dosedanji predstavnik dr. Janez Hrovatin ostaja v delovni skupini za raz{iritev inter-konekcije z Bolgarijo in Romunijo. Poleg njiju dela v delovnih skupinah UCTE ve~ Elesovih strokovnjakov. Pomemben dogodek na Portugalskem je bil podpis memoranduma predstavnikov elektroenergetskih omre`ij Srbije, Zdru`enih koordinacijskih centrov BiH in Hrva{ke o postavitvi RTP Ernestinovega in RTP Mostarja, ki sta bili poru{eni v vojni. S tem bo omogo~eno sinhrono obratovanje sistemov teh dr`av z UCTE. MINKA SKUBIC NE KR[KO OD REMONTA DO REMONTA BREZ USTAVITVE V NE Kr{ko se je 8. maja z izklopom elektrarne iz elektroenergetskega om-re`ja kon~al sedemnajsti gorivni ciklus. [tiridesetdnevni remont bo po na~rtih trajal do 18. junija, ko naj bi bila elektrarna ponovno sinhronizira-na z omre`jem. Od zadnje zaustavitve ob lanskem remontu je elektrarna dosegla rekordno 327-dnevno neprekinjeno obratovanje. Lani je proizvedla 4,55 milijarde kWh ob 83-od-stotni razpolo`ljivosti. Stabilno obratovanje od lanskega do leto{njega remonta je upravi~ilo in potrdilo us-pe{nost izvedbe lanske modernizacije elektrarne. Med leto{njim remontom bo pod nadzorom Nekovih strokovnjakov v elektrarni sodelovalo okrog 800 do-ma~ih in tujih strokovnjakov. Poleg standardnih del, kot so menjava goriva, obse`en program vzdr`evanja in preverjanja opreme, bodo v mesecu in pol opravili tudi nekatere izjemne posege. Iz reaktorske posode bodo izvlekli sondo in ugotavljali degradacijo materiala, menjavali bodo zati~e vodil kontrolnih palic, pregledali U-cevi obeh uparjalnikov, menjali rege-nerativni izmenjevalec toplote, zamenjali posamezne dele na eni reaktorski ~rpalki. Izven reaktorske zgradbe bodo opravili obse`na dela na hladilnem stolpu 2, s ~imer bodo pove~ali zmogljivost hlajenja v ~asu nizkega pretoka Save in zamenjali enega izmed dveh energetskih transformatorjev in s tem zmanj{ali izgube pri prenosu ter izbolj{ali sposobnosti NEK Delavci NEK se pripravljajo za delo na reaktorski ~rpalki. pri vzdr`evanju stabilnosti elektroenergetskega sistema. Poleg tega bodo med tokratno zaustavitivjo izvedli tudi 16 modifikacij na razli~nih sistemih elektrarne. MINKA SKUBIC A[ STIK ZNOVA VISOKO PRIZNANJE Potem, ko je bilo glasilo slovenskega elektrogospodarstva Na{ stik lani slovenski predstavnik in finalist na evropskem tekmovanju podjetni{kih glasil FEIEA Grand prix 2000, je zelo dobro oceno prejelo tudi na leto{-njem tekmovanju slovenskih podjet-ni{kih ~asopisov Zlato pero 2000-2001. Dru{tvo novinarjev Slovenije oziroma aktiv novinarjev v podjetjih je letos prvič razpisalo nagrado za najboljše podjetniško glasilo Zlato pero z namenom, da spodbudi uprave družb in kolegice in kolege k še boljšemu delu na področju internega obveščanja in komuniciranja z zaposlenimi. Med 12 prijavljenimi glasili v kategoriji revije je Naš stik dosegel odlično drugo mesto, laskav naziv zlato pero 2000 —2001 pa je pripadel reviji Mercator. Prijavljena glasila je ocenjevala strokovna komisija, v kateri so bili komunikolog dr. Dejan Vrečic, novinarka Dela Marjeta Šoštarič in oblikovalka Bojana Faj-mut. Poleg Mercatorja in Našega stika bodo na letošnje tekmovanje za Grand prix potovali še glasilo premogovnika Velenje Rudar, kot tretjeu-vrščeni, Iskrina revija Iskra (četrta) in lekov Kolektiv (peti). BRANE JANJIČ PRVA SLOVENSKO HRVAŠKA OPTIČNA POVEZAVA Letošnji remont NE Krško in izklop 2x400 kV daljnovoda proti Hrvaški so investitorji Elesa izrabili za položitev 16 kilometrov dolgega optičnega kabla v OPGW tehniki od NE Krško do stojnega mesta ob meji s Hrvaško. Hrvaško elektrogospodarstvo (HEP) je sočasno položilo 33 kilometrov OPGW kabla od RTP Tumbri do omenjenega stojnega mesta. Sredi maja sta tako direktorja obeh družb mag. Vekoslav Korošec iz Elesa in Ivo Covič iz Hepa s sodelavci prisostvovala spajanju 49 kilometrov dolgega OPGW kabla med slovenskim in hrvaškim elektroenergetskim sistemom. Kabel je na celotni trasi postavilo 25 do 30 delavcev Da-lekovoda v rekordno kratkem času desetih dni. Optični kabel bo imel z naše strani 48 vlaken in s hrvaške 24. Na stojnem mestu 109 na naši strani daljnovoda je vmesna optična spojka, na katero bo drugo leto Elektro Celje priključilo OPGW s 24 vlakni na daljnovodu 2x110 kV NE Krško -RTP Brežice. Kot je ob tem dogodku povedal mag. Vekoslav Korošec, prinaša optični kabel poleg prenosne poti za diferenčno zaščito tega daljnovoda tudi številne prednosti zaradi zanesljivosti povezav med obema sistemoma. Hkrati pa bo omogočil tudi druge telekomunikacijske poveza ve z jugovzhodno Evropo, tudi ko 13 76 iz energetskih okolij 14 mercialne, ki jih namerava Eles tr`iti. Ta opti~na povezava je tem bolj pomembna glede na to, da je v Sloveniji odprta prva borza za elektri~no energijo v jugovzhodni Evropi in da se elektroenergetski sistemi tega dela priklju~ujejo UCTE. Koro{ec je izrazil upanje, da pomeni ta projekt in to sre~anje uvod v nadaljnje dobro medsebojno sodelovanje s sosednjim sistemom. Direktor Hepa Ivo ^ovi} je nadaljeval prilo`nostno sre~anje z besedami, da je omenjena povezava simboli~ni korak k vklju~evanju hr-va{kega elektrogospodarstva v evropske tr`ne razmere. Hkrati je izrazil upanje, da bo to eden od korakov k ~imprej{nji razre{itvi vpra{anja NEK, ki je po njegovem obremenjeno s pretogimi politi~nimi izhodi{~i obeh strani. V prid nadaljnjega dobrega medsebojnega sodelovanja sta se vodstvi dogovorili, da se bosta dobivali na rednih mese~nih sestankih. MINKA SKUBIC mu KAKOVOST BEKTOlENE ENERGIJE EEKTROENERBET-SKEKA OMREŽJA TUDI NA ZGOŠČENKI V tem letu je v skladu z Energetskim zakonom zaživel trg z električno energijo. Na njem se trguje z elektriko, ki je opredeljena kot blago. Tako kakor vsem blagom se tudi električni energiji dolo~a kakovost. Na~in delovanja trga `e obravnavajo sprejeti podzakonski akti, kakovost elek-tri~ne energije na trgu pa bo podrobneje opredeljena s posebnim aktom, ki temelji tudi na slovenskem standardu SIST EN 50160 »Zna~ilnosti napetosti v javnih razdelilnih omre`-jih« iz marca 2001. Na Elektroin{ti-tutu Milan Vidmar se `e vrsto let ukvarjamo tudi s teoreti~nimi in prak-ti~nimi problemi oskrbe z elektri~no energijo, torej s kakovostjo elektri~ne energije, ki je opisana z njeno napetostjo. Sodelavci smo spremljali strokovna dogajanja, iz katerih je nastal evropski standard o kakovosti napetosti, pripeljali smo ga v slovenski prostor ter pripravili prvo in drugo izdajo slovenske verzije standarda. Na tem podro~ju aktivno in pozorno spremljamo vsa dogajanja, povezana z meritvami in analizami. Na{e podrobno poznavanje te stroke je uporabljeno tudi v gradivu, ki je podlaga podzakonskemu aktu, to je pravilniku o kakovosti elektri~ne energije – napetosti. Z namenom, da bi prikazali temeljne pojme s podro~ja kakovosti elek-tri~ne energije – napetosti, smo pripravili gradivo v obliki predstavitve na zgo{~enki z naslovom »Kakovost elektri~ne energije elektroenergetskega omre`ja«, katere namen je opisati podro~je kakovosti elektri~ne energije. Zgo{~enka vsebuje teoreti~na in prakti~na znanja, ki so za to podro~je nastajala vrsto let na na{em In{titu-tu. Zgo{~enko lahko naro~ite na Elektroin{titutu Milan Vidmar za ceno stro{kov po{iljanja, ki zna{a 1.000 tolarjev. Ve~ informacij dobite po telefonu na {tevilki 01 474-3681 (Dejan Matvoz) in 01 474-3669 (Jaro-slav [kantar), kratko predstavitev zgo{~enke pa si lahko ogledate tudi na internet naslovu: www.eimv.si DEJAN MATVOZ, JAROSLAV [KANTAR VZDR@EVANJE MHE SENG SANACIJA MHE PO PLAZU V POLNEM ZAMAHU Pol leta po lanskem plazu izpod Mangarta v mangartsko dolino, ko sta bili po{kodovani tudi mali elektrarni Log pod Mangartom in Mo`nica, ti dve elektrarni {e ne obratujeta. Glede na to, da je za sanacijo mura-stega toka pristojno Ministrstvo za okolje in da slednja poteka temeljito in po~asi, so se pri So{kih elektrarnah odlo~ili, da na mestu poru{ene pregrade za MHE Log pod Mangartom naredijo za~asno pregrado za zbiranje vode in s tem omogo~ijo obratovanje elektrarne. Za postavitev za~asne pregrade so naro~ili ustrezne projekte. Doslej so za sanacijo te elektrarne njihovi delavci iz HE Plu`na o~istili dovodni kanal in z uporabo kanalizacijskih cevi napolnili dovodne jeklene cevi, ki morajo biti poleti ustrezno hlajene, da se na njih ne dela {koda zaradi segrevanja. Glede na to, da `e poteka pridobivanje ponudb izvajalcev za postavitev pregrade, upajo, da bo v treh mesecih pregrada postavljena in s tem omogo~eno obratovanje 1,6 MW male elektrarne, katere strojnica za zdaj nepo{kodovana sameva. Druga~e pa je s strojnico MHE Mo`nica na reki Koritnici. Zasuta je bila z nanosi prodnatega materiala iz reke Predelce in Mangartskega potoka, zato so najprej odstranili nasuti material in delno korigirali strugo Koritnice. Zatem so njihovi delavci z vodnimi curki sprali elektrarno, zdaj pa spirajo {e poslopje elektrarne, v kateri je bilo dva metra vode in mulja. Iz nje so demontirali vso neupo- Zasuto strojnico MHE Mo`nica so rabno opremo in ugotovili, da lahko turbini s ~i{~enjem usposobijo za obratovanje. Manj{i generator s 116 kW je imel bolj{o izolacijo in ga su-{ijo ter bo po opravljenih ustreznih vzdr`evalnih delih pripravljen za obratovanje. Veliki, novej{i, generator s 460 kW pa je toliko uni~en, da ga bo treba previti in sanirati v velenjskem Esotechu. Sama pregrada elektrarne je {e vedno pod prodom. Za ~i{~enje slednjega bo treba po~akati na padec vodne gladine. V gorah se {e vedno topi sneg in predvidevajo, da bo v poletnih mesecih vodostaj padel, in tedaj bo mogo~e o~istiti in sanirati vtok. Medtem so pri So{kih elektrarnah kupili nove omare za to elektrarno, vanje montirajo ustrezno opremo v lastnih delavnicah v Solkanu. Ko bo elektrarni{ka stavba presu{ena, jo bo treba sanirati, zamenjati okna, vrata, prebeliti. Delavci SENG-a se trudijo, da bi obe elektrarni pred zimo ponovno obratovali. Po prvih ocenah bo stala sanacija Loga pod Mangartom 70 milijonov tolarjev in Mo`nice med 50 in 60 milijonov tolarjev. MINKA SKUBIC `e re{ili prodnatega objema. liHiiiilnliilJIM SLOVENIJE SLOVENSKI ELEKTROTEHNIKI TOKRAT V POSAVJU Po skrbno izdelanem programu je Elektrotehni{ka zveza Slovenije 20. in 21. aprila v sodelovanju z Elektro-tehni{kim dru{tvom Posavja pripravila `e 18. strokovno sre~anje slovenskih elektrotehnikov, tokrat v Kr{kem in ^ate`u. Udele`ence je v dvorani Kulturnega doma Kr{ko pozdravil `upan ob~ine Kr{ko Franc Bogovi~ in jim predstavil svoje poglede na re{evanje energetskih vpra{anj v Posavju. V nadaljevanju so Martin Nov{ak in drugi predstavniki Nuklearne elektrarne Kr{ko predstavili aktualne razmere glede remonta, skladi{~enja radioaktivnih odpadkov in prizadevanj za modernizacijo tega objekta. Po ogledu filma o NEK so si udele`enci tudi v `ivo ogledali obratovanje na{ega najve~jega energetskega objekta. Nato so pod vodstvom Janeza Kerna, direktorja projekta za izgradnjo RTP Kr{ko in Diva~a, obiskali lokacijo RTP 400/110 kV Kr{-ko in se seznanili s problematiko gradnje. Zve~er so v hotelu Terme ^ate` poslu{ali strokovno predavanje, v katerem je Janez Kern podrobno predstavil na~rtovanje RTP Kr{ko, 12-letno obdobje ve~krat za~etih in prekinjenih del, obseg gradnje tega objekta po posameznih fazah, pri~akovane pridobitve in glavne tehni~no-ekonomske prednosti tega objekta, podatke glede projekti- iz energetskih okolij Del udele`encev strokovnega sre~anja slovenskih elektrotehnikov v dvorani Kulturnega doma Kr{ko. 16 ranja, dobaviteljev, izvajalcev in nadzora, pa tudi sistem zagotavljanja kakovosti. Naslednji dan pa so udele-`enci obiskali Kostanjevico na Krki in si z zanimanjem ogledali tudi druge turisti~ne znamenitosti na tem ob-mo~ju. Ob tem {e nekaj besed o dejavnosti Elektrotehni{ke zveze Slovenije, ki jo vodi prof. dr. Marko Jagodi~, delo podpredsednika pa opravlja Milan Kenda iz Elesa. Ta ustanova opravlja vlogo povezovanja in poslovnega sodelovanja slovenskih elektrotehnikov, organizira in podpira njihovo izobra-`evanje in izmenjavanje informacij, spodbuja in usmerja razvojno - raziskovalno dejavnost, sodeluje pri pripravi slovenskih standardov, aktivna je na podro~ju slovenske regulative, skrbi za slovensko elektrotehni{ko izrazje, za promocijo mladih strokovnjakov in za {ir{o promocijo stroke. MIRO JAKOMIN PREMOGOVNIK VELENJE POSEBNA NAGRADA ZA MUZEJ PREMOGOVNI[TVA SLOVENIJE Sredi maja so v Pontenderi pri Pisi v Italiji podelili nagrade v tekmovanju za Evropski muzej leta 2001. Naziv najbolj{ega evropskega muzeja za leto 2001 je dobil National Railway Museum iz Yorka v Veliki Britaniji, Mic-helettijevo nagrado za najbolj{i teh-ni~ni muzej Englishman Cork Museum iz kraja Silves na Portugalskem, {est muzejev pa je dobilo posebne nagrade. Med temi je bil tudi Muzej premogovni{tva Slovenije iz Velenja. Omeniti je treba {e nagrado Sveta Evrope, ki jo je dobil Theatre Museum iz Helsinkov na Finskem. ^lani foruma so v Muzeju premogovni{tva Slovenije nagradili dolgoro~no na~rt-no projektiranje muzeja, njegovo predanost vsem obiskovalcem ter posebno pozornost, ki jo s postavitvijo zbirke in dostopnostjo namenja invalidom na vozi~kih in slepim. V obrazlo`itvi podelitve posebne nagrade tudi pi{e, da je muzej del {e vedno aktivnega premogovnika, ko pa bo ta zaprl svoja delovi{~a, bo muzej klju~ni element v na~rtih za revitali- zacijo obmo~ja premogovnika. Kot je dejal dr. Milan Medved, direktor razvojnega podro~ja v Premogovniku Velenje in pod ~igar okrilje sodi Muzej premogovni{tva Slovenije, je nagrada veliko priznanje za vse ustvarjalce muzeja. »Celoten projekt smo vodili skupaj z Mestno ob~ino Velenje in s sodelavci iz Muzeja Velenje pri KC Ivana Napotnika. Pripravili smo zanimiv in strokovno dobro utemeljen muzej, kar potrjuje omenjena nagrada, saj ocenjevalci ocenjujejo obe plati muzeja. Muzej premogov-ni{tva Velenje je tudi eden od programov za zagotavljanje novih delovnih mest v [ale{ki dolini, zato bomo vse mo~i usmerili v to, da bomo tudi zaradi te evropske nagrade privabili {e ve~ obiskovalcev in muzej {e {irili,« je dejal Medved. V Muzeju premogov-ni{tva Slovenije so poleg tega pre-pri~ani, da je njihova leto{nja nagrada priznanje tudi vsem slovenskim muzejem, ki so resni~no na zelo visoki strokovni ravni. To dokazuje vseh pet nagrad, ki so jih od leta 1977, odkar Evropski muzejski forum podeljuje evropske nagrade, `e dobili slovenski muzeji: leta 1989 posebno nagrado Pivovarni{ki muzej Ljubljana, leta 1993 nagrado Sveta Evrope Kobari{ki muzej, leta 1997 Michelet-tijevo nagrado Mestni muzej Idrija in leta 1999 posebno nagrado Regionalni muzej Murska Sobota. Hkrati je bila kandidatura Muzeja premogov-ni{tva Slovenije `e druga iz [ale{ke doline, saj je bila pred leti med prijavljenimi na razpis tudi Kav~nikova doma~ija. Nagrade podeljuje Evropski muzejski forum, v komisiji, ki je dolo~ila nagrajence, pa je tudi slovenska predstavnica Taja ^epi}, direktorica Mestnega muzeja iz Ljubljane. Na podelitvi nagrad je bila tudi slovenska kulturna ministrica Andreja Rihter, nagrade pa je naj-bolj{im evropskim muzejem podeljevala belgijska kraljica Fabiola. MATEJA TOPLAK GOSPODARSKA ZBORNICA LOVENIJE POSVET 0 RAZVOJU SAVINJSKO-ŠALEŠKEGA OBMOČJA Aprila je Združenje za management consulting Slovenije pri GZS v Velenju pripravilo posvet o regionalnem razvoju savinjsko-{ale{kega obmo~ja ter organizacijski kulturi. Kot je povedal predstavnik tega zdru`enja Albin ^ernja~, so se posveta udele`ili strokovnjaki, ki se ukvarjajo z razvojem regij v Sloveniji, sre~anje pa je vodil predsednik upravnega odbora zdru`enja Janko Arah. Direktorica Savinjsko-{ale{ke obmo~ne zbornice Velenje, Alenka Avber{ek, je predstavila temeljne zna~ilnosti gospodarstva regije ter postopek in rezultate dela na podro~ju regionalnega razvoja. Zaradi predvidenega zapiranja rudnika bo pri razvojnih opredelitvah regije treba ponovno prou~iti usmeritve. Spremembe pri razvojnem delu pa nastajajo tudi z ve~jim poudarjanjem pristojnosti dr`ave in ob~in, ki se prena{ajo iz sedanjih razvojnih agencij. Udele`enci so menili, da je prena{anje pristojnosti na ob~ine edino prava re{itev, saj sedanje regije niso organske, pa~ pa stati-sti~ne enote, v katerih je interese prebivalcev te`ko usklajevati. Smiselno se je povezovati bran`no, kar nameravajo najprej storiti v industriji lesa ter v transportu. Kljub spreminjanju pristojnosti pri regijskem razvoju pa ostajata {e vedno dve ravni odlo~anja, dr`ava in ob~ina. Pri tem so bili udele`enci kriti~ni do premajhnih spodbud dr`ave, skupaj z Evropsko unijo, kjer so postopki pridobivanja sredstev zapleteni in dolgotrajni. V drugem delu posveta pa je direktorica svetovalnega podjetja Perspektiva iz [o{tanja, Cvetka Tina-uer, predstavila organizacijsko kulturo kot medsebojne odnose ljudi raz-li~nih danosti ter interesov. Pri usklajevanju interesov razvoja je upo{teva-nje organizacijske kulture vsekakor eden klju~nih dejavnikov za uspeh. MIRO JAKOMIN TE BRESTANICA ZA@IVEL SVET DELAVCEV V Termoelektrarni Brestanica je zbor delavcev oktobra lani soglasno sprejel odlo~itev, da je treba razpisati volitve v svet delavcev, v skladu z zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju /ZSDU/. V skladu z 10. ~lenom ZSDU je bilo treba izvoliti se-dem~lanski svet delavcev. Predloge kandidatov so volilni komisiji dostavljali tako delavci sami, po sistemu zbiranja zadostnega {tevila podpisov, kot tudi reprezentativni sindikat v podjetju. Volitve smo izvedli v za~et-ku novembra lani in se jih je ude-le`ilo ve~ kot 100 delavcev, kar je okrog 85 odstotkov zaposlenih. V svet delavcev TEB so bili izvoljeni Ivan Ojster{ek, Silvester Jer{i~, Franc Zidar, Roman Pleterski, Anton Ga-bri~, Jurij Colari~ in Maks Kenig. Na svoji prvi seji so novoizvoljeni ~lani izvolili za predsednika sveta delavcev Antona Gabri~a in za namestnika Jurija Colari~a. Od izvolitve sveta delavcev pa do danes se je le-ta na svojih rednih sejah sestal `e trikrat in med drugim sprejel svoj poslovnik in osnutek Dogovora o sodelovanju delavcev pri upravljanju dru`be TEB, ki ga je treba {e uskladiti z vodstvom podjetja, sodeloval je pri izbiri poobla{~enega zdravnika v skladu z dolo~bami Zakona o varstvu in zdravju pri delu ter imenoval odbor za varstvo in zdravje pri delu. Obravnaval je tudi vsa pere~a vpra{anja s podro~ij, za katera mu daje pristojnost ZSDU. Po ZSDU so pristojnosti sveta delavcev predvsem sodelovanje pri upravljanju dru`be, skrb za izvedbo zakonov in predpisov, sprejete kolektivne pogodbe ter dose`enih dogovorov med svetom delavcev in delodajalcem, pregled ukrepov, ki so v korist delavcev, sprejetje predlogov in pobud delavcev in njihovo upo{teva-nje – seveda, ~e so upravi~eni - pri dogovarjanju z delodajalcem, pomo~ pri vklju~evanju v delo invalidom, starej{im in drugim delavcem, ki jim je zagotovljeno posebno varstvo. Delodajalec pa mora obve{~ati svet delavcev predvsem o vpra{anjih, ki se nana{ajo na gospodarski polo`aj dru`be, razvojnih ciljih dru`be, stanju proizvodnje in prodaje, splo{nem gospodarskem polo`aju panoge, spremembah dejavnosti, zmanj{anju gospodarske dejavnosti, spremembah v organizaciji proizvodnje in tehnologije, letnem obra~unu in poro~ilu itd. Delodajalec se mora posvetovati s svetom delavcev glede statusnih in kadrovskih vpra{anj dru`be in si prizadevati za uskladitev stali{~. Iz vsega navedenega je razvidno, da vloga sveta delavcev v podjetju ni zanemarljiva, je pa zaradi splo{nega interesa podjetja, tj. zagotavljanja ~im bolj{ega gospodarskega uspeha in v povezavi s tem dobrega delovnega ozra~ja med zaposlenimi, nujno potrebno konstruktivno sodelovanje sveta z vodstvom podjetja. Svet delavcev TEB si bo s svojim delom {e naprej prizadeval dosegati te cilje. MARJANA MOLAN PREDSEDNIK SINDIKATA OSTAJA ERVIN KOS V Dravskih elektrarnah Maribor so aprila potekale volitve za sindikalne zaupnike, njihove namestnike, nadzorni odbor in predsednika sindikata. Volitve so potekale po posameznih elektrarnah in v upravi, in sicer so bile za izvolitev predsednika, kjer sta bila prijavljena dva kandidata tajne, za druge funkcije pa javne. Od 294 ~lanov sindikata dru`be se jih je predsedni{kih volitev udele`ilo 247, pri ~emer je dosedanji predsednik Er-vin Kos prejel 205 glasov oziroma 83 odstotkov, drugi kandidat Miran Raj{p pa 40 glasov oziroma 16 odstotkov vseh glasov, 1 odstotek glasovnic pa je bil neveljaven. Na podlagi volilnih rezultatov se je 7. maja na svoji prvi redni seji se{el tudi izvr{ni odbor sindikata in potrdil rezultate volitev. Novi sindikalni zaupniki so tako Oto Pernat (zgornja Drava), Branko Rejec (srednja Drava), Vladimir Gmajner (spodnja Drava), Bojan Majheni~ (tehni~ni sektor), Sonja [rol (finan~no-ra~unovodski sektor) in Ida Bizjak (splo{ni sektor). V nadzornem odboru pa bodo Angelca Sa-gadin (spodnja Drava), Jo`e Pu{nik (srednja Drava) in Igor @urga (uprava). Seje izvr{nega odbora sta se ude-le`ila tudi direktor Dravskih elektrarn Ivan Kralj in predsednik SDE Franc Dolar, ki sta pohvalila dosedanje delo sindikata, ~estitala novoizvoljenim ~lanom ter jim za`elela us-pe{no delo tudi v naslednjem obdobju. Sicer pa bo, kot nam je povedal Ervin Kos, osrednja naloga sindikata v tem letu sodelovanje pri reorganizaciji dru`be v skladu z energetskim zakonom oziroma na~rtovano zdru`it-vijo hidroelektrarn v holding in ~im-prej{nji dogovor v zvezi z drugim pokojninskim stebrom. BRANE JANJI] ob tragi~ni nesre~i v Rudniku Trbovlje - Hrastnik Z Solidarnost rudarjev Energetsko pa tudi {ir{o slovensko javnost je pred prvomajskimi prazniki pretresla `alostna novica o tragi~ni ne-sre~i v Rudniku Trbovlje - Hrastnik (RTH). Kljub po`rt-vovalnemu naporu re{evalcev, ki so se tudi sami zna{li v nevarnih razmerah, petih zasutih rudarjev ni bilo mo~ re{iti. Spominu na tragi~no preminule rudarje so se svojci, sodelavci, prijatelji ter predstavniki dr`avnih, dru`benih, gospodarskih in sindikalnih ustanov {e zadnji~ poklonili 7. maja na `alni slovesnosti v delavskem domu Hrastnik. N a podlagi podatkov, znanih konec aprila in v za~etku maja, omenimo le nekatera pomembnej{a dejstva, o katerih so sicer podrobneje poro~ali `e drugi mediji. V torek, 24. aprila 2001, se je v hrastni{ki jami Ojstro zgodila ena najhuj{ih rudarskih ne-sre~ v zadnjih dvajsetih letih. Ko je `e bilo videti, da se je narava po prvem vdoru vode in `idkega blata umirila (po besedah predstavnikov RTH ni bilo znakov o nadaljnjem premiku vdorne mase), je nepri~akovani drugi, veliko mo~nej{i vdor, presenetil ekipo rudarjev, ki naj bi zavarovala delovno obmo~je. [e preden jim je v ta namen uspelo kar koli storiti, je smrt prekinila `ivljenje petih mladih rudarjev: Viktorja Bezgov{ka, Zden- ka Ko~arja, Franca Zoreta, Borisa Ma~ka in Antona Jan~i~a. Kot po ~ude`u se je pred skoraj{njo smrtjo re{il le Ale{ Ho~evar in se s po{kod-bami prsnega ko{a in plju~ zna{el na zdravljenju v trboveljski bolni{nici. [tevilne in{titucije so svojcem in delovnemu kolektivu Rudnika Trbovlje - Hrastnik izrazile globoko so`alje. Med prvimi so se odzvali Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije, ~lani novega ekonomsko-social-nega odbora za energetiko, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in predstavniki energetskih podjetij. Huda rudarska nesre~a je `alostno odmevala po vsej Sloveniji. V naslednjih dneh so se re{evalci v izjemno nevarnih in tveganih razme- 18 [e zadnji poklon spominu preminulih rudarjev ob vpisu v `alno knjigo v delavskem domu Hrastnik. rah postopoma prebili do trupel vseh ponesre~encev. Od preminulih rudarjev (zapustili so dru`ine in devet otrok) so se v tistem ~asu poslovili tako njihovi svojci kot sodelavci iz RTH, pa tudi {tevilni predstavniki energetskih in drugih ustanov. Sindikalisti so dru`inam ponesre~enih rudarjev izro~ili prvo solidarnostno po-mo~, jim v te`kih trenutkih stali ob strani, zagotovili pa so jim tudi nadaljnjo pomo~. Spominu smrtno ponesre~enih rudarjev so se svojci in sodelavci {e zad-nji~ poklonili na komemoraciji 7. maja v hrastni{kem delavskem domu. V `alno knjigo so se vpisali tudi Milan Ku~an, predsednik dr`ave, dr. Janez Drnov{ek, predsednik vlade, nekateri poslanci dr`avnega zbora, mag. Janez Kopa~, minister za okolje in prostor, dr. Robert Golob, dr`avni podsekretar za energetiko, drugi predstavniki okoljevarstvenega in gospodarskega ministrstva, ~lani predsedstva Sindikata dejavnosti energetike, zastopniki energetskih podjetij in drugi. Minister Janez Kopa~ in vr{ilec dol`nosti direktorja RTH Aljo{a Kink sta na `alni seji dru`inam preminulih rudarjev izrazila globoko so-`alje ter jim zagotovila vso podporo in konkretno pomo~ dr`ave in rudnika. Poleg tega se je Aljo{a Kink osebno in v imenu RTH zahvalil vsem, ki so v teh te`kih dneh prisko~ili na po-mo~ svojcem in rudniku ter izkazali ~ast preminulim rudarjem. Dejal je, da ga ob bole~ini navdaja ponos, da imamo pri nas toliko ljudi z velikim srcem, saj nismo pozabili na tova-ri{ko pomo~, solidarnost in so~utje ob nesre~i. Smrt rudarjev je svojcem in sodelavcem res zadala neizmerno `alost, vendar pa bodo ti fantje s svojimi delovnimi zaslugami {e dolgo `iveli v na{ih mislih, zgodbah in pripovedih. Rudarji bodo vedno ohranjali spomin na vestne in cenjene sodelavce. Sicer pa vzroki za rudarsko nesre~o maja {e niso bili znani. V jami Ojstro so se lotili potrebnih analiz, na podlagi katerih se bodo odlo~ali o nadaljnjem delu. Tako v RTH kot na rudarski in{pekciji menijo, da je bil drugi katastrofalni vdor nepri~ako-van in nih~e v tistem trenutku ni mogel predvideti, da bo mo~nej{i od prvega. MIRO JAKOMIN 85 sindikat dejavnosti energetike Sklenjen socialni sporazum V Novi Gorici je bila 24. in 25. aprila letna seja konference SDE Slovenije, ki je tokrat potekala v senci rudarske nesre~e v jami Ojstro v Hrastniku in slavnostnega podpisa socialnega sporazuma oziroma, natan~neje, pravil delovanja ekonom-sko-socialnega odbora na podro~ju energetike, ki ga je mogo~e uvrstiti med pomembnej{e za nadaljnje delovanje sindikata dejavnosti energetike Slovenije v prihodnjih letih. K ot `e re~eno, je udele`ence konference mo~no pretresla vest o nesre~i stanovskih kolegov v jami Ojstro v Hrastniku, in konferenca je ves ~as potekala v pri~akovanju, da bo iz Hrastnika vendarle pri{la tudi vesela novica. ^lani konference SDE so tudi takoj po prejetju pretresljive novice o nesre~i v imenu sindikata SDE poslali v Hrastnik brzojavko z izrazi ob`alovanja in upi na najbolj{e ter pripravljenostjo na pomo~ dru`inam ponesre~enih rudarjev. Druga~e pa so bili v ospredju konference predvsem pregled dela v letu 2000 in na~rti za naprej, pri ~emer je bila posebna pozornost namenjena prizadevanjem za sklenitev socialnega sporazuma, ki naj bi bil v prihodnje temelj dogovar- janja in razre{evanja nekaterih aktualnih sindikalnih in socialnih vpra{anj. Kot je uvodoma poudaril predsednik SDE Franc Dolar, lahko v sindikatu delo v letu 2000 kljub vsem te`avam znova ocenijo za uspe{nega, saj jim je uspelo uresni~iti ve~ino zastavljenih nalog in postaviti dobra izhodi{~a tudi za delo v naprej. Pri tem so med prednostnimi nalogami v tem letu vzpostavljanje odnosov in dialoga z Ministrstvom za okolje in prostor, ki po novem pod svoje okrilje prevzema ve~ji del energetike, izvajanje socialnega sporazuma in zagotavljanje socialne varnosti zaposlenih v energetiki, pri ~emer naj bi {e posebno pozornost namenili tudi mo`nostim za sodelovanje podjetij pri drugem pokoj- Sporazum je sklenjen, zdaj ga bo treba {e uresni~evati. ninskem stebru. Podobno velja tudi za delo sindikata v zvezi z odpiranjem energetskega trga, liberalizacijo in napovedanimi reorganizacijami dru`b, pri ~emer se bo sindikat v skladu z dosedanjo prakso sproti odzival na vsa aktualna vpra{anja in dogodke. Poleg tega pa naj bi letos {e ve~ pozornosti namenili tudi izobra`evanju ter krepitvi mednarodnega sodelovanja, ki se je `e doslej pokazalo kot zelo koristno pri izmenjavi izku{enj in zagotavljanju podpore pri uresni~eva-nju zastavljenih ciljev. SDE TUDI LANI POSLOVAL POZITIVNO Delovne uspehe v letu 2000 je SDE znova kronal tudi s pozitivnimi fi-nan~nimi rezultati, saj je bilo iz ~la-narine in drugih prispevkov zbranih pribli`no 77 milijonov, skupni odhodki iz dejavnosti pa so dosegli nekaj manj kot 72 milijonov tolarjev. Po kon~anem obra~unu je bila tako ugotovljena pozitivna razlika v vi{ini dobrih pet milijonov tolarjev, pri ~emer je nadzorni svet predlagal, da se iz ostanka sredstev trije milijoni tolarjev namenijo v solidarnostni sklad, preostanek pa v sklad nerazporejenih sredstev. Lani je minilo `e tretje leto, odkar se je konferenca SDE odlo~ila, da ustanovi solidarnostni sklad z namenom dodeljevanja materialne po-mo~i svojim najbolj ogro`enim ~la-nom. Sklad se je zelo dobro prijel in danes lahko, kot je povedal predsednik solidarnostnega sklada Jurij @van, z veseljem ugotovimo, da so se vanj vklju~ile vse sindikalne organizacije dru`be SDE. V letu 2000 je na naslov solidarnostnega sklada prispelo 26 pro{enj, pri ~emer je bilo us-pe{no re{enih 17 vlog in iz naslova solidarnostnega sklada tako iz-pla~anih milijon 752.394 tolarjev pomo~i. Sicer pa je odbor solidarnostnega sklada predlagal, da bi ~la-narina ostala enaka lanski, to je sim-boli~nih 300 tolarjev na ~lana, pri ~emer so predlagali tudi spremembe pravilnika o dodeljevanju pomo~i v smislu, da se {e raz{iri krog upra-vi~encev do materialne pomo~i. TEMELJI KULTURNEGA DIALOGA Predstavniki sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije, sindikata pridobivanja energetskih surovin, GZS - Zdru`enja za energetiko, 19 Zdru`enja delodajalcev Slovenije - aktualni intervju: Mag. Janez Kopa~ PODELJENE PLAKETE IN PRIZNANJA a dosedanje ve~letno uspe{no delo pri uresni~evanju sindikalnega programa, nalog sindikata in krepitvi sindikata posameznih dru`b je predsedstvo SDE najzaslu`nej{im posameznicam in posameznikom podelilo pet plaket in {est priznanj. Tako so plaketo SDE Slovenije prejeli Sindikat podru`nice Dravske elektrarne Maribor, Alojz Istini~, Boris Jesen{ek, Roman Perkli~ in Slavko Ru~man, priznanja pa so dobili Marica Lozi~, Marta Mrav-ljak, Franci Pesko, Bojan Maj-heni~, Franc Stojko in Jure Tretjak. Sekcije za energetiko in Ministrstva, pristojnega za energetiko, so v okviru popoldanskega dela prvega dne konference slovesno podpisali Pravila o delovanju ekonomsko socialnega odbora na podro~ju energetike, s ~imer so za~rtali nadaljnjo pot urejanja pere~ih vpra{anj v energetiki. Kot je ob podpisu povedal dr`avni sekretar za energetiko dr. Robert Golob, se slovenska energetika nahaja pred prelomnim trenutkom, ki ga je ve~ina gospodarstva `e prehodila, pri ~emer pa liberalizacija poleg pri~akovanih ugodnih u~inkov na porabnike prina{a tudi nekatere neza`elene u~inke. Podpis sporazuma je po njegovem mnenju pomemben tudi zato, ker ka`e na to, da se vse vpletene strani zavedajo prihajajo~ih problemov in so jih pripravljene re{evati s tvornim dialogom in ne s konflikti. Sicer pa je sam sporazum tisti krovni dokument, ki daje temelje za pravila nadaljnjega delovanja in dolo~a, kako bo potekalo komuniciranje med vsemi tremi partnerji v prihodnje. V tej lu~i je pomen in uporabnost socialnega sporazuma ocenil tudi predsednik SDE Franc Dolar, ki se je ob tej prilo`nosti {e posebej zahvalil vsem, ki so prispevali, da je slovenska energetika med prvimi v dr`avi dobila dokument, ki omogo~a civilizirano re{evanje z liberalizacijo in globalizacijo napovedanih te`av. Dr. Franc @erdin pa je v imenu Zdru`enja za energetiko pri Gospodarski zbornici Slovenije predvsem poudaril, da so glede na napovedane spremembe direktorji energetskih podjetij tak{en sporazum zagotovo potrebovali, saj je z njim odprta pot za neposredno dogovarjanje tako s predstavniki vlade kot predstavniki reprezentativnih sindikatov v sektorju in u~inkovito re{evanje pere~ih vpra{anj zaposlenih v energetiki. 20 BRANE JANJI] Odlo^ilne predvsem usmeritve trajnostnega razvoja To, da je energetika gospodarska dejavnost, in da zato sodi v ministrstvo za gospodarstvo, ni o~itek, temve~ predsodek, pojasnjuje okoljevar-stveni minister Janez Kopa~. Pravi, da sta na primer tudi urejanje vodotokov in gradnja stanovanj gospodarski dejavnosti, pa nikomur ne pade na pamet, da bi to iz Ministrstva za okolje in prostor po tej logiki prenesel na Ministrstvo za gospodarstvo. O energetski in okoljevarstveni problematiki minister razmi{lja predvsem v povezavi s sodobnimi usmeritvami trajnostnega razvoja. K ot je znano, je dr`avni zbor 12. aprila po hitrem postopku sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in delovnem po-dro~ju ministrstev. Zakon med drugim daje tudi podlago za prenos po-dro~ja energetike iz gospodarskega na okoljevarstveno ministrstvo (zaradi poudarka okoljskih vidikov energetike). Prvega mo`a v Ministrstvu za okolje in prostor smo zaprosili za pogovor v ~asu, ko mu je gospodarska ministrica dr. Tea Petrin predajala kopico zapletenih energetskih zadev. Tako so mag. Janezu Kopa~u ob `e sicer obse`nem okoljskem delokrogu nalo`ili {e obse`en del nalog s po-dro~ja energetike. ^eprav je tako re-ko~ nenehno zaseden, je v za~etku maja vendarle na{el ~as in odgovoril na zastavljena vpra{anja. Prosim, ~e lahko najprej na kratko pojasnite, kako je potekala va{a dosedanja {tudijska in profesionalna pot. »Diplomiral in magistriral sem na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Kraj{i ~as sem najprej delal v tujini: na Queens University v Kanadi, pa v majhnem trgovskem podjetju na Danskem in v Bayerju v Nem~iji. Potem sem bil poldrugo leto v Iskri Delti. Od tam me je pot zanesla v politiko na takratno ZSMS, v zadnjo profesionalno ekipo te organizacije, ki je dokon~no pomagala speljati demokratizacijo do prvih ve~strankar-skih volitev. Potem sem bil {tirikrat izvoljen v parlament, kjer sem bil deset let predsednik odbora za javne finance, vmes pa {e kratek ~as minister za finance.« Kak{ni so va{i pogledi na prenos energetike iz gospodarskega na okolje-varstveno ministrstvo? »S prenosom energetike iz Ministrstva za gospodarstvo na Ministrstvo za okolje in prostor se seveda strinjam. Brez mojega soglasja bi vlada tega pa~ ne predlagala v okviru sprememb zakona o organizaciji in delovnem po-dro~ju ministrstev. Sicer pa je ta prenos po moje zelo smiseln. Trajnostni ali sonaravni razvoj ali kakor `e kdo prevaja angle{ki sustainable development, ki je zvezda vodnica delovanja Ministrstva za okolje in prostor, pomeni tak razvoj posameznih proizvodnih dejavnosti, ki ~im manj {ko-duje okolju. Tako mora delovati `e vlada, ~e pa je energetika v okviru tega ministrstva, je tako delovanje {e la`je. V resnici vse bolj potrebujemo ministrstvo za naravne vire. Energetika in varovanje okolja sta lahko v konfliktu, lahko pa sta tudi v simbiozi. Naj na{tejem nekaj primerov simbioze: na spodnji Savi potrebujemo verigo hidroelektrarn in protipoplav- ne nasipe. Pove~ati moramo dele` uporabe obnovljivih virov energije, energetiki pa bi radi gradili na primer vetrne elektrarne. Tako »okolja{i« kot energetiki bi potrebovali akumulacijo za HE Moste itd. Ali pa naj navedem drug primer. Rudarska in{pekcija, ki ima sicer velika pooblastila, se je dolga leta trudila s trditvijo, da ni pristojna za preganjanje nelegalnega odjema mineralnih surovin. Pri tem mislim predvsem na prod, ki so ga ponekod pokradli `e toliko, da je ogro`ena podtalnica pri zajetjih pitne vode. In{pekcija za okolje in prostor je sicer ukrepala, vendar je imela malo mo~i. U~inkovitost in{pekcije se bo sedaj v hipu mo~no pove~ala, saj je rudarska in{pekcija ~ez no~ postala sestavni del in{pekcije za okolje in prostor.« Kaj menite o o~itkih, da energetika kot gospodarska dejavnost sodi bolj v okvir Minister za okolje in prostor Janez Kopa~. gospodarskega kot okolje-varstvenega ministrstva? »Energetika je gospodarska dejavnost. To je statisti~na razvrstitev, ki za organiziranost dr`ave ne pove ni~esar. Po tej logiki bi imeli le ministrstvo za kmetijstvo, pa za gospodarstvo in {e nekaj drugih. Finance, zunanje zadeve, notranje zadeve, obramba, pravosodje itd. pa bi bilo zdru`eno v ministrstvu za javne storitve ali nekaj podobnega. To , da je energetika gospodarska dejavnost, in zato sodi v ministrstvo za gospodarstvo, ni o~itek, temve~ predsodek. Saj sta urejanje vodotokov in gradnja stanovanj tudi gospodarski dejavnosti, pa nikomur ne pade na pamet, da bi to iz ministrstva za okolje in prostor po tej logiki presajal v ministrstvo za gospodarstvo.« Ali kje v svetu obstaja podoben organizacijski model, kjer sta pod isto streho energetsko in okoljevarstveno podro~je? »Da, poznam primer Danske, kjer imajo prav tako organizacijsko strukturo, kot je sedaj po novem na{a na Ministrstvu za okolje in prostor. Na Danskem so zadeve zelo urejene. Prav ta dr`ava je bila ena vodilnih v liberalizaciji energetskega trga in ima v Evropi prakti~no najvi{ji odstotek uporabe obnovljivih virov energije. Od Ameri~anov je prevzela tudi vodilno svetovno funkcijo v tehnologiji vetrnih elektrarn. No, res pa je danski minister za okolje in energetiko `e mnogo let in danes tako reko~ legendarni gospod Auken.« Kak{ne izku{nje imajo z usklajevanjem energetske in okoljevarstvene problematike v dr`avah Evropske unije? »Vsa Evropa in v resnici ves svet gre v smeri trajnostnega razvoja. Sicer pa Evropa re{uje okoljevarstvene probleme z dolo~anjem mejnih emisij {ko-dljivih snovi. Dovoljene emisije pa veljajo za katerokoli dejavnost. Energetika ni nobena izjema. Kar pa zadeva lokacijsko ume{~anje, tudi ni nobenih splo{nih pravil. Zagotovo pa veliki energetski objekti ne sodijo v obmo~je parkov, ki v razvitej{ih evropskih dr`avah `e zasedajo okrog 30 odstotkov povr{ine dr`ave, pri nas pa {e manj kot 8 odstotkov.« 21 15. maj – dan podnebnih sprememb Kako bo potekal prenos energetike na okoljevarstveno ministrstvo - naenkrat, postopoma? »Prenos bo potekal najve~ en mesec. Ve~ina stvari pa se je zgodila s samo uveljavitvijo zakona, na dan uveljavi- tve.« Kak{no mesto bo energetika zavzela v okviru podro~ij Ministrstva za okolje in prostor? »Energetika bo v okviru Ministrstva za okolje in prostor predstavljala samostojno podro~je dela s svojim dr`avnim sekretarjem. Doslej sem imel enega za okolje, enega za prostor in enega za evropske zadeve. Poslej bom imel {tiri.« Kako bo po va{em mnenju mogo~e usklajevati razli~ne interese med energetskim in okoljevarstvenim podro~jem? »Kot sem `e dejal, so lahko energetski in okoljevarstveni interesi iden-ti~ni. V~asih pa so tudi konfliktni. Vendar bolj, kot je bil doslej konflik-ten delokrog ministrstva za okolje in prostor, sploh ne more biti. Ministrstvo za okolje in prostor je moralo doslej usklajevati vse posege v prostor z okolje- oziroma naravovarstvenim interesom. Energetika bo ta konflikt verjetno celo malo ubla`ila.« Katerim nalogam na podro~ju energetike boste v prihodnje dali prioritetni pomen? »Nadaljnjemu pisanju podzakonskih aktov iz energetskega zakona, pripravam na odprtje trga leta 2003, zdru`evanju elektroproizvodnih podjetij, re{evanju nasedlih investicij, pove~evanju dele`a obnovljivih virov energije.« MIRO JAKOMIN Slovenija bo vztrajala na kjotu Vlada je novembra lani sprejela strategijo zmanj{evanja emisij toplogrednih plinov, ki pomeni izhodi{~e za sprejem konkretnej{ih ukrepov in programov. Med temi je tudi projekt energetske izrabe lesne biomase, pri ~emer pa je treba poudariti, da bomo lahko onesna`evanje bistveno zmanj{ali zgolj z celovitimi re{itvami na vseh kriti~nih podro~jih. v 22 Sloveniji je bil v minulem letu na podro~ju klimatskih sprememb naj-pomembnej{i dogodek izdelava Strategije zmanj{evanja emisij toplogred-nih plinov, ki jo je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor, vlada pa sprejela novembra lani. Gre za prvi korak v okviru priprave operativnega programa, v katerem bodo zajeti in finan~no tudi ovrednoteni konkretni ukrepi za zmanj{anje emisij toplo-grednih plinov v Sloveniji. Kaj smo na tem podro~ju `e storili in kaj na{ {e vse ~aka, sta bili osrednji vpra{an-ji, na katera so sku{ali odgovoriti na tiskovni konferenci Ministrstva za okolje in prostor ob 15. maju, dnevu podnebnih sprememb. Kot je uvodoma poudaril dr`avni sekretar mag. Radovan Tavzes, bo Slovenija kljub nekaterim pomislekom ob ukrepih nove ameri{ke administracije in zapletih s podpisom Kjotskega protokola vztrajala na evropskem stali{~u, to je doslednemu spo{tovanju usmeritve o 8-odstotnem zmanj{anju emisij toplogrednih plinov v primerjavi z izhodi{~nim letom 1986. V okviru te usmeritve je bilo izpeljanih tudi `e nekaj u~inkovitih ukrepov in sprejetih vrsta programov, ki pa {e ~akajo na operacionalizacijo, pri ~emer nas {e najte`ja naloga ~aka v zvezi s prometom. Podatki pa ka`ejo, da je bilo {e najve~ storjenega na podro~ju proizvodnje elektri~ne energije, saj so slovenske termoelektrarne z zgraditvijo ~istilnih naprav oziroma zamenjavo energentov v zadnjih letih `e zmanj{ale emisije toplogrednih plinov na zahtevano oziroma {e ni`jo raven. Seveda pa bo mogo~e dobre oziroma `elene rezultate dose~i predvsem s celovitim programom, ki bo zajel vse onesna`evalce. Med njimi v prvi vrsti vsekakor `e omenjeni promet, ki je bil v zadnjih nekaj letih zaradi izjemnega pove~anja glavni generator emisij tolpogrednih plinov v na{i dr`avi. PROBLEMATIKO ONESNA@EVANJA JE TREBA SPRAVITI NA VLADNO RAVEN Emisije toplogrednih plinov so posledica energetske pretvorbe, kjerkoli ta nastaja, bodisi v industriji, prometu ali v velikih elektrarnah. S tega vidika se mi zdi zato zelo pomembno, je v nadaljevanju povedal dr`avni sekretar za energetiko dr. Robert Golob, da si bomo morali za u~inkovito delo na tem podro~ju v Sloveniji izoblikovati zelo jasno strategijo in jo postaviti na medresorsko vladno raven. Omejevanje re{evanja problema onesna`evanja na posamezne resorje namre~ ne bo dalo pravih rezultatov, saj izku{nje ka`ejo, da se tako pomembnih vpra{anj, ki zajemajo ve~ vidikov, ne more u~inkovito lotiti le eno ministrstvo. Energetika in okolje sta zdaj zdru`ena pod isto streho in v tej lu~i ukvarjanja s trajnostnim razvojem je vklju~itev energetike v ministrstvo za okolje bila zagotovo pozitivna poteza. Zavedati se tudi moramo, je dejal dr. Robert Golob, da ko govorimo o emisijah in energetiki, govorimo o vsaj {tirih osnovnih podro~jih, in sicer proizvodnji elek-tri~ne energije, proizvodnji toplote, proizvodnji pogonskih goriv in porabi. ^e se Slovenija `eli vsaj pribli`ati dolo~ilom iz Kjota, bo morala ukrepati na vseh teh podro~jih. Na po-dro~ju proizvodnje elektri~ne energije je bil `e storjen velik korak z od-lo~itvijo, da zgradimo ~istilne naprave oziroma opustimo premog kot energetski vir, in usmeritvijo k ~is-tej{im energentom tudi v kogenera-cijskih elektrarnah. Pomembna je tudi usmeritev k ve~ji izrabi obnovljivih virov. Podobno velja tudi za proizvodnjo toplote, kjer je bil ta zasuk k okolju prijaznej{im energentom narejen `e prej, tako da prakti~no ve~ nimamo tovrstnih objektov na trda goriva. Mo`na je sicer {e preusmeritev s plina na lesno biomaso, pri ~emer pa bo treba, kot pravi dr. Ro-ber Golob, {e marsikaj postoriti. Predvsem gre tu za pomembno sodelovanje med ministrstvom za okolje in prostor in kmetijskim ministrstvom, saj gre pri tem tudi za do-lo~eno izvajanje kmetijske politike. Usmeritev Slovenije k obnovljivim virom energije je vsaj na~elno `e potrjena, pri ~emer naj bi to podro~je podrobneje obdelal zlasti nacionalni energetski program. Vsekakor pa gre pri tem tudi za pomembno vpra{anje zagotavljanja potrebne finan~ne podpore, saj ministrstvo za okolje za tovrstna vpra{anja nima opredeljenih omembe vrednih namenskih sredstev. Dokler pa sredstev za te programe ne bo zagotovljenih, so vsi programi in predlagane re{itve lahko zgolj lepe `elje. Finan~ni vir bi lahko denimo bil tudi del kupnine iz naslova privatizacije elektrogospodarstva, kjer bi vlada potrdila, da je prestrukturiranje elektrogospodarstva pripravljena izrabiti tudi za podporo razvoju okolju prijaznej{ih tehnologij. Na ta na~in bi lahko dobili tudi nujna sredstva za sofinanciranje izrabe vetra, son~ne energije in tudi bio-mase, saj gre za komercialno manj zanimive projekte, ki zagotovo potrebujejo dolo~ene dr`avne spodbude. Podobno velja tudi za ukrepe u~inko-vite rabe energije, ki so ta hip {e najdlje, pa tudi dolgoro~no brez kapitala in pripravljenosti investitorjev za nalo`be v u~inkovito rabo ne bodo pre`iveli. Skratka, je dejal dr. Rober Golob, v Sloveniji sicer imamo celo vrsto zamisli in tudi pobud, ki pa brez konsenza in podpore na ve~re- Za ~istej{e ozra~je bo treba ukrepati predvsem v prometu. sorski oziroma vladni ravni ne bodo prinesli uspehov pri izpolnjevanju Kjotskega protokola. In ~eprav se energetika zelo zaveda svoje vloge v tem procesu, sama tega bremena ne bo zmogla. Re{itve bo Slovenija zato vsekakor morala poiskati na precej {ir{i ravni. PREDNOST POSPE[EVANJU IZRABE LESNE BIOMASE Kot je pojasnil dr`avni sekretar Radovan Tavzes, bodo vladi v obravnavo posredovali program energetske izrabe lesne biomase v Sloveniji in operativni program za obdobje 2001 do 2004. Gre za osnovni programski dokument za pospe{evanje izrabe lesne biomase v energetske namene, ki omogo~a pove~anje dele`a obnovljivih virov energije v primarni energetski bilanci za 1,8 odstotka in prispeva 1,6 odstotka k zahtevanemu 8-od-stotnemu zmanj{anju nacionalnih letnih emisij ogljikovega dioksida po Kyotskem protokolu. Omenjeni program je na novinarski konferenci predstavil svetovalec vlade mag. Janko @erjav. Med drugim je povedal, da so iz makroekonomske analize ekonomsko-socialnih vplivov razvidni pozitivni narodnogospodarski u~inki izvedbe programa. Ti se ka`ejo v pove~anju celotne dru`bene koristi in gospodarskega razvoja, {e posebej v smeri razvoja novih dejavnosti in zaposlovanja v regijah, kar zmanj{uje socialno osamitev in omo-go~a enakomernej{i razvoj pode`elja. Poleg tega to prispeva tudi k zmanj{evanju energetske odvisnosti, pove~anju zanesljivosti oskrbe z energijo, zmanj{anju odliva dohodka v tujino, u~inkovitej{i izrabi gozdnega potenciala in ne nazadnje k oblikovanju trajnostne energetske politike v smeri u~inkovite in za okolje sprejemljive rabe energije. Program energetske izrabe lesne biomase v uvodnem delu vsebuje temeljna izhodi{~a, ter pravne in programske podlage, tako doma~e kot evropske. V naslednjih vsebinskih sklopih pa so opredeljeni cilji programa, stanje na podro~ju izrabe lesne bio-mase v Sloveniji, program energetske izrabe lesne biomase z opredelitvijo konkretnih ukrepov in narodnogospodarskih u~inkov izvedbe programa. Prva faza pomeni operativni program za 4-letno obdobje (na podlagi nacionalnega programa varstva okolja) in vsebuje predvsem projekte, ki so vklju~eni v mednarodne pogodbe o financiranju in so pripravljeni na izvedbo. Druga faza pa pomeni nadaljevanje programa do leta 2010 in temelji na dolgoro~ni perspektivi energetske izrabe lesne bio-mase v okviru sprejetih sistemskih spodbud. Ob upo{tevanju predvidene dolgoro~nosti izrabe lesne biomase v energetske namene bi obravnava samo {tiriletnega obdobja ne mogla dati celovite slike programa, {e posebej zato, ker dinamika izgradnje v prvih letih zagona programa {e ne bo dosegla optimalne ravni. Sicer pa so v zadnjem delu programa za izrabo lesne biomase navedeni tudi stro{ki izvajanja programa in viri sredstev. Vrednost celotnega programa zna{a okrog 179 milijonov ekujev. Poleg tega bo treba v prihodnje pripraviti operativne programe tudi za druge vrste biomase in celovit program energetske izrabe obnovljivih virov energije v Sloveniji, ki bo pripomogel k u~inkovitemu uresni~evanju sodobne energetske in okoljske politike v skladu z nacionalnim programom varstva okolja in usmeritvami Evropske unije. BRANE JANJI] 23 MIRO JAKOMIN problematika energetske oskrbe mesta Ljubljane Slovenska prestolnica potrebuje kakovostnej[o Ljubljana je kulturno, politi~no, gospodarsko, izobra`eval-no in raziskovalno sredi{~e Slovenije in prestolnica suverene evropske dr`ave, zato zaslu`i posebno pozornost tudi glede napajanja z elek-tri~no energijo. Na to problematiko smo opozorili `e ve~krat, obse`nej{i pregled je bil narejen s korefe-ratom na 3. konferenci SLOKO CIGRE v Novi Gorici. K 24 Jo[sOkrbo akovost elektri~ne energije lahko opi{emo z naslednjimi zna~ilnostmi: odstopanje od nazivne frekvence, odstopanje od nazivne napetosti, nihanje napetosti in odstopanje oblike napetosti, kontinuiteta dobave elek-tri~ne energije. S frekvenco elektri~ne napetosti v paralelnem obratovanju z evropskim omre`jem gotovo nimamo te`av. Na obmo~ju mesta Ljubljane so zaradi relativno velike gostote obremenitev izvodi 10 kV iz RTP kratki in kabelski, obremenitev kablovodov prej do-se`e termi~no dopustno mejo, kot padec napetosti na vodu dose`e dopustno vrednost. Odstopanje napetosti, ve~je od dopustnega, je bilo mogo~e v preteklosti le v primestnem nadzemnem omre`ju, sanacija razmer poteka v okviru sprejetega ve~letnega plana Elektro Ljubljane, d.d. Nihanje napetosti in odstopanje oblike napetosti je odvisno od krat-kosti~ne mo~i omre`ja in od mo~i ter vrste obremenitve odjemalcev, ki te motnje povzro~ajo. V pogledu oblike napetosti razmere niso ravno ro`na-te, v Ljubljani je ~utiti navzo~nost nelinearnih porabnikov (usmerniki, razsmerniki, frekven~ni regulatorji, cenena var~na svetila), ki s svojo vrsto obremenitve negativno vplivajo na obliko napetosti. Nihanje napetosti v Ljubljano prihaja predvsem iz omre`ja 110 k V, na katerega so pri-klju~eni odjemalci z intermitirajo~im odjemom. Kontinuiteta dobave elektri~ne energije oziroma zanesljivost napajanja je odvisna od konfiguracije omre`ja, od zanesljivosti elementov tega omre`ja ter od zunanjih motenj. Zanesljivost dobave elektri~ne energije je sposobnost elektroenergetskega sistema, da opravi svojo vlogo, tako v normalnih razmerah, kakor tudi v primerih odpovedi dolo~enih elementov sistema. Podrobneje lahko na{tejemo naslednje dejavnike, ki vplivajo na zanesljivost napajanja: razmerje med obremenitvijo in zmogljivostjo omre`ja, koncept zgraditve omre`ja, tehni~na izvedba elementov (na primer kabel ali nadzemni vod), starost oziroma amortiziranost, vzdr`evanje omre`ja in naprav, rezerve v omre`ju, zunanje motnje, na~in vodenja omre`ja. Kako je z zanesljivostjo napajanja mesta Ljubljane? V preteklosti je bilo na~rtovano napajanje Ljubljane v okviru dveh zank 110 kV omre`ja. Severno zanko sestavlja dvosistemski daljnovod 110 kV Kle~e–^rnu~e–Be`igrad–@ale–TE TO Ljubljana–Polje–Beri~evo, ju`no pa dvosistemski daljnovod Kle~e– Vi~–Trnovo–Rudnik–Polje–Be-ri~evo. Zasnovano zazankano omre`je Ljubljane ni bilo zgrajeno v na~rtovanem obsegu, pri severni zanki manjka nujno potrebna povezava TE TO Ljub-ljana–RTP Polje. Na radialni dvosi-stemski daljnovod so na RTP 220/ 110/35 kV Kle~e priklju~ene {tiri RTP 110/10 oziroma 20 kV in na koncu TE TO Ljubljana. Iz izku{enj iz obratovanja je znano, da defekt na enem sistemu daljnovoda 110 kV z veliko verjetnostjo povzro~i izpad tudi drugega sistema D V, govorimo o stro`jem kriteriju napajanja n-1, ki ga dvosistemski daljnovod ne more zagotoviti. Izpad enega odseka daljnovoda 110 kV povzro~i pogosto izpad obratovanja TE TO Ljubljana in izpad napajanja velikega dela mesta Ljubljane. Nujna je 110 kV povezava TE TO Ljubljana–RTP Polje, ki jo na~rtuje Eles `e ve~ let, velike te`ave pa nastopajo pri ume{~anju v prostor. Ju`na zanka 110 kV omre`ja Ljubljane je zgrajena samo na relaciji Kle~e–Vi~, prav zdaj poteka ume{~-anje ju`ne ljubljanske zanke v prostor na relaciji Vi~–Trnovo–Rudnik– Vev~e–Polje. Na RTP Kle~e je z enim dvosistemskim daljnovodom pri-klju~ena tudi RTP 110/10 kV [i{ka. Ob izpadu ali ob delih na daljnovodu ni mogo~e napajati polovice odjema na tem obmo~ju. Na~rtujemo povezavo [i{ka–Litostroj–Be`igrad. V zadnjih letih smo revitalizirali in dogradili naslednje objekte RTP 110/10 kV: Center, [i{ka in @ale ter s tem izbolj{ali zanesljivost napajanja. Po 35 kV omre`ju iz RTP 220/ 110/35 kV se napajajo naslednji odjemalci: ENP Vi~, ENP Moste, ENP Vi`marje; Litostroj, Papirnica Vev~e in Vodarna Hrastje. Transformacija in stikali{~e v Kle~ah sta stara preko 40 let, Eles na~rtuje opustitev 35 kV napetosti v tem objektu. Z zgraditvijo RTP 110/10(20) kV @ale namesto dosedanje RTP 35/10 kV Moste so dane mo`nosti za za~etek opustitve 35 kV napetostnega nivoja v Ljubljani. Na podlagi analiz, ki so bile narejene v Elektro Ljubljani, in v sodelovanju z EIMV na navedenih mestih na~rtujemo za~etek prehoda napetosti s 35 in 10 kV na napetostni nivo 20 kV. Pomembni razlogi za uvajanje 20 kV napetosti v omre`je mesta Ljubljane so predvsem naslednji: tipizacija slovenskih `eleznic, napajanje okoli{kega odjema iz mestnih RTP, ve~ja zmoglijivost SN omre`ja glede na danosti v prostoru ter dolgoro~no na~rtovano poenotenje srednje napetosti. V mestu Ljubljana na~rtno poteka polaganje 20 kV kablov ter monta`a 20 kV opreme v RTP in T P. Omre`je 10 kV v mestu Ljubljana po zmogljivosti sicer ustreza trenutnim obremenitvam zanesljivosti napajanja, motijo bolj zunanji vplivi (gradbena dela), kot stanje samega omre`-ja. Kljub temu bo treba v prihodnje vlagati ve~ sredstev v revitalizacijo omre`ja, saj je ve~ kot 60 odstotkov kablov starej{ih od 30 let. Razdelilne postaje 10 kV ravno tako kli~ejo po tehnolo{ki prenovi, pred tem jim je treba opredeliti ustrezno vlogo v povezavi s konceptom vodenja SN mestnega omre`ja. Z energetskim zakonom in uredbami je upravljalcu distribucijskega omre`-ja dana naloga, da skrbi za varno in zanesljivo obratovanje distribucijskega omre`ja, in javni slu`bi distribucije elektri~ne energije odgovornost za razvoj in graditev distribucijskega omre`ja. Distributer je dol`an vsaki dve leti pripraviti razvoj distribucijskega omre`ja za naslednjih deset let na obmo~ju, na katerem izvaja to javno slu`bo, upo{tevaje podatke o zasedenosti omre`ja oziroma njihove ana- lize, ki jih zagotavlja upravljalec omre`ja. V veliko pomo~ pri uresni~evanju zadane naloge nam bo dolgoro~na {tu-dija Razvoj elektroenergetskega distribucijskega omre`ja Slovenije – REDOS 2025, katere izvajanje `e desetletja sistemati~no poteka v sodelovanju med Elektroin{titutom Milan Vidmar in elektrodistribucijskimi podjetji v Sloveniji. Letos poteka v okviru petletnega ciklusa {tudija razvoja energetike in omre`ja na ob-mo~ju Elektro Ljubljane. Osnutek prognoze porabe elektri~ne energije in koni~nih obremenitev, ki je trenutno v recenziji, ka`e na to, da bodo tendence pove~anja porabe elektri~ne energije v naslednjem obdobju v pov-pre~ju zna{ale okrog 2,4 odstotka. Prednost pri raziskavi razvoja omre`ij je dana mestu Ljubljana. Od {tudije pri~akujemo odgovore na razvoj omre`ja 110 k V, lokacije, zmogljivosti in terminski plan novih napajal- nih to~k 110/SN, koncept oblikovanja SN omre`ja glede na optimalno obratovanje, vodenje in avtomatizacijo omre`ja ter nadome{~anje 35 kV omre`ja z 20 kV omre`jem, kar pomeni za~etek postopnega uvajanja 20 kV napetosti v ljubljansko SN omre`-je. V okviru Ljubljanskega urbanisti~ne-ga zavoda sodeluje Elektro Ljubljana pri pripravi prostorskega plana mesta Ljubljane do leta 2010, po drugi strani sku{a na tem mestu pridobiti podatke o smereh razvoja mesta. Pri uresni~evanju na~rtovane zgraditve elektroenergetskih objektov pomenijo velik problem dolgotrajni postopki pri pridobivanju lokacijskih in gradbenih dovoljenj. Z novim energetskim zakonom uvajamo v elektroenergetski sistem Slovenije na~in poslovanja, merila in kriterije v skladu z Evropsko direktivo. Glavna naloga gospodarskih javnih slu`b s podro~ja distribucije elek-tri~ne energije je prenos elektri~ne energije od prenosnega omre`ja do kon~nih uporabnikov z ustrezno kakovostjo, pri ~emer je navedena kot ciljna kakovost v skladu s standardom SIST EN 50160. S primerjavo podobnih dejavnosti v evropskih razmerah na primer v Nem~iji ni te`ko opaziti, da na{e elektrodistribucijsko omre`je zaostaja v pogledu obsega 110 kV omre`ja, v pogledu izvedbe in karakteristik SN in NN omre`ja. V razvitih evropskih dr`avah, po katerih se zgledujemo, je veliko ve~ kabelskega omre`ja, kar pomeni ve~jo zanesljivost obratovanja. V novih gospodarskih razmerah je po Pravilniku o dolo~itvi cen za uporabo elektroenergetskih omre`ij in kriterijih za upravi~enost stro{kov za vzdr`evanje in zgraditev elektrodistri-bucijskih omre`ij predvidena omre`-nina za ta omre`ja in priklju~nina. V pravilniku je navedeno, naj cena za uporabo omre`ij zasleduje, kot enega od glavnih ciljev, tudi razvoj omre`ja tako, da se kakovost dobav trajno zvi-{uje in ohranja. Po prvih izra~unih ugotavljamo, da objavljene cene omre`nine Elektro Ljubljani ne zagotavljajo v pravilniku zadanih ciljev. FRANC LESKOVEC 25 Ljubljana potrebuje zanesljivej{o oskrbo z elektri~no energijo {e zlasti glede na rasto~e potrebe po odjemu. nevarno posedanje strojnice HE Moste Kdo bo odgovarjal za morebitno katastrofo? V ~asu rednih remontov so na le`ajih v agregatih HE Moste spet odkrili tako imenovane necentri~nosti, ki jih povzro~a posedanje strojnice. Kot je pokazala {tudija o analizi tveganja pri obratovanju HE Moste, obstaja resna nevarnost, da bi lahko pri{lo do premikov pobo~ja, ki bi v primeru spro`itve plazu zasulo strojnico; ta nevarnost je {e ve~ja ob morebitnem potresu. Alarmantno stanje je ugotovil tudi glavni energetski in{pektor. ^eprav je vodstvo Savskih elektrarn Ljubljana ve~inskega lastnika `e ve~krat obvestilo o problemih zagotavljanja varnosti obratovanja HE Moste, do danes od njega {e ni prejelo nobenih stali{~ ali pobud za re{itev tega problema. P 26 odjetje Savske elektrarne Ljubljana je spomladi v skladu z EEB za leto 2001 in hidrolo{kimi razmerami v treh ~asovnih obdobjih opravilo redne letne remonte s centriranjem agregatov in ugotavljanjem stanja elektro-strojne opreme v HE Moste. Kot je povedal direktor tehni~nega sektorja Drago Polak, je bila podrobnej{a analiza stanja agregatov namenjena ugotavljanju preostale `ivljenjske dobe agregatov oziroma oceni termina izpadov agregatov iz rednega obratovanja. Nekatere meritve so opravili `e pred za~etkom omenjenih del. Med remonti agregatov in njihovim centriranjem pa so opravili {e druge meritve na strojni opremi, generatorju in na gradbenem objektu strojnice HE Moste. Zaradi premikov eta` strojnice so na prvem agregatu ugotovili nehorizon-talno stanje nosilnega le`aja in nedopustno majhno zra~nost med rotira-jo~imi in mirujo~imi deli turbine. Stanje so sanirali s centriranjem agregata z ukrepi podlaganja nosilnega le-`aja in podalj{anja gredi. Ker je bil zaradi necentri~nosti opreme med obratovanjem mo~no po{kodovan zgornji generatorski le`aj, so ga morali v celoti zamenjati. Med pregledi so isto stanje iz istega vzroka ugotovili tudi na drugem agregatu. Zaradi {tevilnih centriranj agregatov v minulem obdobju so doslej izrabili `e vse konstrukcijske mo`nosti ukrepov. Ker je bilo nemo-go~e opraviti centriranje agregata po obi~ajnih metodah, je bila oprema zmontirana v necentriranem stanju in agregat ponovno obratuje s po-ve~anim rizikom za morebitne po{-kodbe. Ugotavljajo, da bi bilo mo-go~e opraviti centriranje agregata samo z izvedbo ve~jih konstrukcijskih sprememb. Veliko necentri~nost so ugotovili tudi na tretjem agregatu, kjer so prav tako imeli hude te`ave s saniranjem stanja. Ugotovljeno izredno slabo stanje izolacije statorja generatorja ka`e, da bo obratovanje agregata v elektroenergetskem sistemu problemati~no. Hkrati je seveda vpra{ljiv tudi ~as njegovega nadaljnjega obratovanja. PLAZ SE UTEGNE SPRO@ITI @E OB [IBKEJ[EM POTRESU Drago Polak je omenil tudi ni~ kaj obetavne razultate v {tudiji analize v podjetju SEL ponovno opozarjajo na nevarnost posedanja strojnice HE Moste, na izredno slabo stanje izolacije generatorjev in na necentri~nost agregatov, ki je ni mogo~e ve~ izbolj{ati zaradi `e izko-ri{~enih konstrukcijskih mo`nosti. Glede na stanje projekta doin{talacije HE Moste in ~as, ki je potreben za njegovo izvedbo, je za nadaljnje izkori{~anje hidroenergetskega potenciala HE Moste in s tem pozitivnega poslovanja SEL in potreb EES po tovrstni proizvodnji, treba zamenjati generatorje s takimi, ki bi ustrezali tudi energetskim in hidrolo{ko hidravli~nim pogojem v primeru neizvedbe projekta doin{ta-lacije. Hkrati je treba takoj nadgraditi monitoring elektrostrojne opreme in gradbenih objektov HE Moste. Poleg spremljanja energetskih parametrov agregatov in temperatur le`ajev je treba izvajati kontrolne meritve premikov elektrostrojne opreme. Obstoje~i gradbeni monitoring pa je treba modificirati in nadgraditi in pri tem na podlagi vseh rezultatov opazovanj spremljati deformacijsko sliko strojnice. HE Moste se trenutno nahaja v resni~no nezavidljivem in nevarnem po-lo`aju. Kot ponovno opozarjajo v Savskih elektrarnah Ljubljana, pride v po-{tev samo celovita sanacija in doin{talacija tega objekta, vsaka druga opcija pa bi pomenila zaustavitev proizvodnje. tveganja pri obratovanju HE Moste, ki so jo pripravili strokovnjaki IBE. [tudija opozarja na problem stabilnosti bre`ine nad strojnico in na realno verjetnost, da bi lahko pri{lo do odloma ve~jega konglomeratnega bloka pod upravno stavbo, ki bi v celoti zasul strojnico HE Moste. Ta objekt je sedaj v bistvu oporna konstrukcija napredujo~emu plazu v zaledju. Zaradi hribinskih pritiskov na strojnico se pojavljajo tudi medsebojni premiki eta` konstrukcije. @e pri {ibkej{em potresu bi lahko nastali pogoji za progresivno premikanje plazu, saj bi strojnica po deformaciji izgubila vlogo podporne stene. Premiki pobo~ja po drsini bi med potresom lahko povzro~ili zni`anje tako imenovanega stri`nega kota sivice, kar bi bistveno zmanj{alo stabilnost pobo~ja in po-ve~alo obremenitev na strojnico. Konglomeratni blok {e dodatno po-slab{uje stanje, saj s svojo te`o dodatno obremenjuje bre`ino. Glede na naravo hribrine pa pri mo~nej{em potresu lahko pri~akujemo nenaden zdrs bloka v dolino in popolno zasut-je strojnice. Podoben primer se je pred leti dogodil v dolini Kokre pod Kranjem. Kot je pokazal leto{nji podrobnej{i ogled terena neposredno nad strojnico, se je dinamika plazi{~a v primerjavi s prej{njimi leti krepko pove~ala. ^e bi pri{lo do ve~jih premikov zemeljskih mas, je velika verjetnost, da bi pri{lo do hude katastrofe na {ir{em dolvodnem obmo~ju (zajezitev struge Save, preplavitev stojnice HE Moste, poru{enje zajezbe, poplave v dolini itd.). Alarmantno stanje v strojnici HE Moste je marca v okviru svojega rednega pregleda ugotovil tudi glavni energetski in{pektor. Po izvr{enih remontnih delih bo ponovno opravil in{pekcijski pregled stanja vseh treh agregatov in ukrepal v skladu z danimi pooblastili v okviru energetskega zakona. Poslovodstvo SEL je o problemih zagotavljanja varnosti obratovanja HE Moste `e ve~krat pisno obvestilo tako gospodarsko kot okoljevarstveno ministrstvo. Kot pojasnjuje Drago Po-lak, do danes od ve~inskega lastnika {e niso prejeli nobenih stali{~ ali pobud za re{itev tega problema. Na pobudo poslovodstva so organizirali sestanek z dr`avnim sekretarjem mag. Radovanom Tavzesom, ki je po ogledu stanja potrdil, da je stanje objektov in opreme alarmantno. V poslovodstvu SEL menijo, da je treba ~im prej izpeljati postopek sprejemanja lokacijskega na~rta za sanacijo HE Moste. Hkrati pozivajo ve~inskega lastnika, da kot pobudnik in vodja postopka izpelje za~rtani program priprave do konca. Kakr{na koli druga opcija pa bi pomenila dejansko zaustavitev proizvodnje v HE Moste. Skratka, o tem problemu so bili ob-ve{~eni vsi: pristojna ministrstva, ob~ina Bled, javnost, drugi dejavniki. Kot groze~a senca pa ostaja v zraku vpra{anje: Kdo bo odgovarjal, ~e se bo v Mostah zaradi neupo{tevanja ve~kratnih opozoril vodstva Savskih elektrarn Ljubljana zgodilo najhuj{e? Ali dejstvo, da se je dinamika plazi{~a v zadnjem ~asu {e okrepila, razen vodstva SEL, res nikogar ne skrbi? Eno je gotovo: ^as se neusmiljeno izteka! MIRO JAKOMIN ekolo{ka sanacija TE[ ^ISTILNA NAPRAVA SLOVESNO odp Sredi aprila je bila v [o{tanju slovesnost ob koncu gradnje naprave za raz`veplanje dimnih plinov petega 345 MW bloka. Slavnostni trak je prerezal premier dr. Janez Drnov{ek. Za kulturno popestritev slovesnosti so poskrbeli pevci okteta TE[. Pr j s s 28 redsednik vlade dr. Janez Drnov{ek je v nagovoru povedal, da se je v dosedanjem vodenju vlade le-ta ve~krat sre~ala s {o{tanjskem projektom in da mu je namenila posebno pozornost. Izrazil je zadovoljstvo, da je nalo`ba, s katero TE [o{tanj zdaj izpolnjuje najstro`je okoljevarstvene zahteve, kon~ana. Opozoril je, da se mora Slovenija, ki posve~a veliko skrb varstvu okolja in je sprejela vrsto mednarodnih konvencij, sprijazniti tudi z visoko ceno, ki jo je treba pla~ati, ~e `elimo ohraniti ~isto okolje in svet tudi za prihodnje generacije. V nadaljevanju je izrazil presene~enje nad odlo~itvijo ameri{ke administracije o odstopu od Kyotskega protokola. Prepri~an je, da bodo tudi ZDA hotele ohraniti svojo vlogo na tem po-dro~ju in obraniti videz napredne dr`ave, ki spo{tuje tudi okolje in ki ji je v~asih skupen cilj pomembnej{i kot interesi posameznih industrij, podjetij ali proizvajalcev. »Termoelektrarna [o{tanj je skupaj z velenjskim premogovnikom pomemben temelj na{ega energetskega sistema in tak{en temelj bo ostal po mojem prepri~anju tudi v prihodnje. Sedanje odpiranje trga vodi k ve~ji liberalizaciji in konkuren~nosti elek- rta tri~ne energije. Temu se ne moremo izogniti tudi pri nas. Svetovna tekma je tak{na in pritisk kunkurence je, da mora Slovenija tudi na tem podro~ju slediti svetu in razvoju. Prepri~an sem, da bomo prestop izvedli postopno in pametno in da se bomo izogni- li razli~nim {okom in te`avam, ki so jih do`iveli v Kaliforniji z nepre-mi{ljeno sprostitvijo energetskega trga. Svetovne pozitivne in negativne izku{nje so tu. Posku{ali bomo upo{tevati oboje in predvsem graditi na pozitivnih,« je nadaljeval Janez Drnov{ek in kon~al svoj govor v pre-pri~anju, da nam bo pri tem TE [o{tanj tudi v prihodnje pomagala s svojim kakovostnim strokovnim delom, da nam bo skupaj uspelo zagotoviti dovolj konkuren~ne energije. Prav zavedanje, da mora onesna`eva-lec okolja poskrbeti za svoje one-sna`enje, je leta 1987 pripeljalo TE [o{tanj do tega, da je izdelala eko-lo{ki sanacijski program, zatem za~ela ekolo{ko sanacijo, leta 1995 do-kon~ala ~istilno napravo ~etrtega bloka in lani ob koncu leta {e ~istilno napravo petega najve~jega bloka. Direktor TE[ Jaroslav Vrta~nik se je za uspe{no izvedbo projekta zahvalil vsem udele`encem pri gradnji, {e posebej pa glavnemu dobavitelju naprave, nem{ko-slovenskemu konzorciju Babcock-Rudis in CEE in`eniringu, ki je gradnjo skupaj s te{ovimi in`enirji vodil in nadzoroval. Poudaril je, da so ~istilno napravo petega bloka zgradili v na~rtovanih rokih in z na~rtovanim denarjem ter da so dosedanje obratovanje in prevzemne meritve bile uspe{ne in so izpolnile vsa njihova pri~akovanja. »Na sedaj opravljeno delo smo v TE[-u lahko ponosni. S tehnolo{ko Predsednik vlade dr.Janez Drnovšek v pogovoru z direktorjem TEŠ Jaroslavom Vrtacnikom. remonti v TE-TOL ermoelektrarna [o{tanj s petimi bloki s skupno mo~jo 755 MW proizvede okrog 30 odstotkov porabljene elektri~ne energije v Sloveniji. Zmogljivost blokov, ki je primerljiva z bolj{imi evropskimi elektrarnami, omo-go~a TE[, da v kriznih obdobjih, ko so zmogljivosti drugih proizvajalcev omejene, zagotavlja Sloveniji tudi do polovico potrebne energije. Prav zato je zgraditev ~istilne naprave petega bloka {e toliko po-membnej{a, saj njeno obratovanje zni`uje koli~ino emisij `ve-plovega dioksida na tem bloku za ve~ kot 95 odstotkov. in ekolo{ko posodobljenimi napravami smo pripravljeni na odpiranje energetskega trga. Imamo pa tudi to, kar je najpomembnej{e, to so na{i zaposleni, ki imajo znanje, izku{nje, sposobnosti in `eljo, da se 45-letna tradicija delovanja elektrarne nadaljuje,« je nadaljeval direktor TE[ in dodal, da so prav v zadnjih letih v elektrarni optimizirali poslovanje in zni`ali proizvodne stro{ke, z namenom, da bi bili konkuren~ni. Za normalno delovanje energetskega trga Slovenija potrebuje uspe{ne in kon-kuren~ne doma~e proizvajalce. Proizvodnja na podlagi konkuren~nega doma~ega premoga pa pomembno zmanj{uje energetsko odvisnost Slovenije. V [o{tanju so prepri~ani, da lahko v tako zahtevni in kapitalsko intenzivni panogi, kot je energetika, dose`ejo dobre rezultate le s konkretnim sodelovanjem vseh akterjev na trgu. Tudi zato so za~eli s strate{kim povezovanjem. Je pa direktor Vr-ta~nik izrazil nujnost finan~ne sanacije podjetja pred odpiranjem trga navzven, kar so storili tudi v dr`avah Evropske unije, kjer je bilo to potreb- no. MINKA SKUBIC Pozornost zanesljivosti starih naprav Tudi leto{nje poletje in jesen bodo v TE-TOL generalno pregledali vse tri bloke. Najpo-membnej{a dela bodo na tur-boagregatu 1, pomembna pa bo tudi rekonstrukcija vre~astih filtrov prvih dveh blokov. Od junija do srede septembra bo potekal remont prvega tur-boagregata. Njegov remont je skladen z navodili njegovega proizvajalca. VTE-TOL opravijo generalni remont posameznega turboagregata vsako peto leto, vmes pa vsako leto opravijo revizijski pregled. »Prvi turboagregat bi morali generalno pregledati `e lani, pa nam dela na preostalih blokih tega niso dovoljevala. V leto{nji kurilni sezoni smo imeli na njem havarijo, pri{lo je do loma lopatic na nizkotla~nem delu turbine. Posledice bomo sanirali med sedanjim remontom. Poleg tega sodi med ve~ja leto{nja remontna dela na tem turboagregatu tudi menjava konden-zatorskih cevi. Kotel prvega bloka pa bo letos dele`en normalnih remontnih del,« je glavna dela remonta prvega bloka opisal Stane Kopriv{ek, direktor tehni~nega podro~ja TE-TOL, in dodal, da je treba blok 1 in blok 2, ki obratujeta ve~ kot 30 let, vzdr`eva-ti v obsegu, ki zagotavlja zanesljivo in brezhibno obratovanje. Ta mesec bo kon~an remont turbo-agregata in kotla drugega bloka. Na tem turboagregatu bodo sanirali slabo izolacijo rotorskega navitja in sta-torskega jedra generatorja. Tako pri prvem kot drugem turboagregatu bo leto{nje poletje zamenjan tudi sistem za{~it. Ko bosta starej{a dva bloka na-red za obratovanje, bo od srede sep- V vsakem elektrofiltru bodo zamenjali po 2.160 vre~. tembra do za~etka oktobra na vrsti za pregled {e tretji 50 MW blok. »Leto{njo zaustavitev prvih dveh blokov bomo med drugim izrabili za rekonstrukcijo vre~astih filtrov obeh blokov. V zadnjem letu smo `e imeli te`ave pri doseganju mejnih emisij pra{nih delcev v dimnih plinih, ker so se vre~e preve~ trgale. Vendar pa tega posega ne moremo opraviti med kurilno sezono. Za poseg je bilo treba izdelati celovito tehni~no re{itev. V vsakem elektrofiltru je po 2.160 vre~, vklju~no s ko{arami, ki dr`ijo te vre~e. Z zamenjavo vre~ in nekaterimi posegi na elektrofiltrih bo omo-go~eno njihovo brezhibno delovanje in s tem izlo~anje pra{nih delcev v nadaljnjih letih obratovanja,« je {e povedal tehni~ni direktor. Med jesenskim remontom bo opravljena rekonstrukcija krmiljenja elek-trofiltra tretjega bloka. Za to menjavo `e potekajo priprave. Proti koncu pa gredo dela v kemi~ni pripravi vode. Zaustavitve blokov bodo izrabili za postavitev tretje proge in s tem do-kon~ne posodobitve objekta. Priprave in nadzor remontov opravijo delavci TE-TOL sami, za posebna dela pa anga`irajo proizvajalce opreme. MINKA SKUBIC 29 izkoriščanje hidroenergije O SNOVANJU IN GRADNJI HIDROELEKTRARN NA SAVI Zamisli o izrabi vodne energije Save se`ejo `e na za~etek 19. stoletja, ko so bili izdelani prvi projekti za verigo elektrarn. Z njihovo uresni~itvijo pa se je za~elo `e takoj zapletati, saj podobno kot {e danes, nikakor ni pri{lo do u~inkovite zdru`it-ve raznovrstnih interesov. Z 30 elektrifikacijo za javno preskrbo se je na Kranjskem za~elo okrog leta 1909, ko se se v okviru de`el avstro-ogrske monarhije za~ele dejavnosti za {ir{e zasnovano elektrifikacijo kot pogoj za gospodarsko rast. Po siste-mati~nem prou~evanju vodnih mo~i na Kranjskem so bili do leta 1912 izdelani temeljni projekti za naslednje savske stopnje: Moste, Lancovo, Globoko, Smlednik, Medvode, Tacen, Litija, Prusnik, Zidani Most in Kr{ko. Zaradi velikih te`av glede pridobivanja vodnih pravic in koncesij ter velikih {pekulantov pa se z gradnjo nobene hidroelektrarne na Savi ni moglo za~eti. Gradnji elektrarn na Savi je nasprotovala tudi trboveljska premogokopna dru`ba, ~e{ da bo moten vodni re`im. Gradnja HE na Savi je postala znova aktualna po drugi svetovni vojni. V ~asu okupacije so Nemci pripravili na~rte za gradnjo HE na spodnjem toku Save. Takoj po vojni sta bili zgrajeni HE Moste in HE Medvode. Zaradi mo`ne plovnosti reke Save je bil leta 1954 obdelan celotni odsek Save od Zaloga pri Ljubljani do Jesenic na Dolenjskem, ki je na dol`ini 112 kilometrov in vi{inski razliki 130 metrov predvideval zgraditev 17 stopenj: Jesenice, Bre`ice, Libna, Kr{ko, Blan-ca, Bo{tanj, Vrhovo, Suhadol, Trbovlje, Renke, Ponovi~e, Litija, Poganek, Kresnice, Jevnice, Laze in Zalog. Gradnja hidroelektrarn na Savi pa se ni nadaljevala. Leta 1962 je bil natan~neje ponovno obdelan odsek Save od Renk do Kr{kega s sedmimi stopnjami. Izdelani so bili tudi `e idejni projekti, vendar dlje od tega zaradi pomanjkanja denarja ni pri{lo. Zato se je porodila zamisel, da bi energetski potencial Save dali v 15-letno izkori{~anje tujcem, po tej obratovalni dobi pa bi hidroelektrarne prevzeli zopet nazaj. Ta zamisel je bila nato zavrnjena zaradi mi{ljenja, da se tujcem ne bomo pustili izkori{~ati, in zaradi voja{ke varnosti. V naslednjem obdobju pa je bila po mi{ljenju nekaterih energetikov v zvezi z gradnjo hidroelektrarn na Savi storjena najve~ja strate{ka napaka, ki bi jo lahko {teli tudi za katastrofalno. HE na Dravi so bile zgrajene, HE na Savi in drugi vodni potenciali se naprej niso gradili, propadlo je specializirano gradbeno podjetje Tehno-gradnje (imenovali so jih »Dravski bobri«), v `ivotarjenje, stagnacijo in prestrukturiranje so pre{li Litostroj, Metalna, in druga specializirana podjetja. Namesto da bi si Slovenija tedaj zgradila nekaj sezonskih akumulacijskih HE (Idrijca, Sava, Ljubljanica in Savinja) in nato {e preto~ne HE na Savi, s ~imer bi skoraj vse svoje da- na{nje elektroenergetske potrebe pokrila iz obnovljivih trajnih vodnih virov (dana{nja cena elektri~ne energije iz teh proizvodnih virov bi bila 3,50 SIT/kWh in de`ela Slovenija bi bila urejena, o~i{~ena ter poplavno neogro`ena), je {la neodpustjivo po poti gradnje termoenergetskih objektov. Uni~ili smo doma~e specializirane visokostrokovne industrijske, gradbene in projektantske obrate (doma~a delovna mesta), uva`ali smo predrago industrijsko opremo (delovna mesta za tujce), zgradili smo si za~asne in predrage energetske vire, ki poleg tega {e neusmiljeno {kodno delujejo na okolje in uni~ujejo Slovenijo. SABOTA@A SLOVENSKE HIDROENERGETIKE? ^e analiziramo to obdobje z vidika hidroenergije, ugotovimo, da je bila gradnja hidroelektrarn kot obnovljivi vir energije v vseh strategijah na~rto-vana kot prioriteta, gradile pa se niso nikoli, oziroma so se le toliko, kolikor so to uspeli »iznajdljivi« direktorji hidropodjetij. V vsem tem obdobju so se z velikimi te`avami zaradi problematike financiranja zgradile le HE Solkan, HE Mav~i~e in HE Vrhovo. @e leta 1982 je hidroenergetik gospod [lebinger to stanje upravi~eno imenoval »sabota`a slovenske hidroe-nergetike«. Namesto 103 MW mo~i in 330 GWh proizvodnje iz navedenih hidroelektrarn se je do danes zgradilo v Sloveniji 1.353 MW mo~i in 7.400 GWh proizvodnje iz termoelektrarn. Celo Savske elektrarne Ljubljana so namesto hidroelektrarn na Savi gradile Nuklearno elektrarno Kr{ko. V osemdesetih letih so ambicije za gradnjo hidroelektrarn, predvsem na reki Muri in Savi, znova zrasle po zaslugi razvojne slu`be Elektrogospodarstva Slovenije, ki je na~rtovala slovenski NEW DEAL – 37 enakih serijskih horizontalnih cevnih turboa-gregatov (po 2 na 8 stopnjah na Muri in po 3 na 7 stopnjah na spodnji Savi). Dolo~ene so bile vse lokacije HE na obeh rekah, opravljene so bile vse raziskave, izdelani so bili idejni projekti in tipski projekt za gradbeno dovoljenje. V priprave za gradnjo HE na Muri in spodnji Savi je bilo an-ga`iranih 20 milijonov mark. Oba projekta sta kandidirala tudi za sofinanciranje pri WB (Svetovna banka za razvoj), kjer pa sta bila zavrnjena, ker sta imela preve~ infrastrukturni in vodnoureditveni zna~aj in ker se je v Jugoslaviji moralo iti »preko« Beograda, ki pa je vedno imel na zalogi ve~ bolj atraktivnih projektov, predvsem na obmo~ju Srbije in ^rne gore. Nato so okoljevarstveniki nasprotovali {e gradnji HE na Muri in hidroenergetska evforija se je ponovno umirila. Na spodnji Savi je bilo na~rtovanih sedem enakih HE: Vr-hovo, Bo{tanj, Blanca, Brstanica, Kr{ko, Bre`ice in Mokrice s skupno instalirano mo~jo 227 MW, skupnim pretokom skozi HE 500 m3/s in povpre~no letno proizvodnjo 873 GWh. Slovenija je tedaj skupaj s Hr-va{ko tudi `e pripravljala gradnjo 2. skupne nuklearne elektrarne mo~i 1.000 MW na lokaciji Prevlaka ob Savi med mestoma Zagreb in Sisak. Njena gradnja je bila `e tik pred za~etkom, saj je bila lokacija `e raziskana in izbrana ter razpisana je bila tudi `e tehnologija. Nato je pri{lo do nesre~e na jedrski elektrarni v ^erno-bilu in posledi~no na predlog Slovenije do moratorija gradnje nuklearnih elektrarn v Jugoslaviji. Zato je leta 1987 izvr{ni svet RS odlo~il, da se za~ne gradnja »Verige HE na spodnji Savi«. @e leta 1988 se je z operativno gradnjo intenzivno za~elo in po 15 mesecih gradnje je bila HE Vrhovo `e 3 mesece pred na~rti, HE Bo{tanj je bila v pripravi gradnje, saj je bil zanjo `e sprejet odlok o lokacijskem na~rtu, in za HE Blanca, kot naslednjo iz serije, so `e bili izdelani idejni projekti ter dolo~ena mikrolokacija. Tedaj je pri{lo do prekinitve financiranja projekta HE na spodnji Savi, ker je Slovenija tedaj intenzivno financirala termoenergetske sovlagateljske projekte v Bosni (HE Ugljevik, HE Tuzla B) in v Srbiji (Kosovo B) in do zaustavitve gradnje. TUDI V NOVI DR@AVI NE DOSTI BOLJE Po osamosvojitvi in stabilizaciji dr`ave Slovenije so bila kmalu sprejeta nova stali{~a za nadaljevanje gradnje HE na spodnji Savi: Slovenija zagotavlja 40 odstotkov potrebnih fi-nan~nih sredstev za projekt, kar zna{a okrog 350 milijonov mark; projekt naj se nadaljuje na podlagi najprej tujih vlaganj do dose`enega razmerja 40:60, nato pa skupno v tem dele`u v obliki podjetja v skupni lasti investi- Razprave o gradnji HE na spodnji Savi se vrstijo e dobrih 90 let. torjev in po na~elu koncesije za dobo 30 let; projekt naj se maksimalno izvaja z udele`bo doma~ih dobaviteljev opreme in izvajalcev. @e 17. septembra 1991 je bil podpisan avstrij-sko–slovenski protokol za realizacijo projekta HE na spodnji Savi in za ta namen je bila ustanovljena skupna dru`ba SAVA, d.o.o., ki je `e isti mesec dostavila novo predinvesticijsko zasnovo projekta HE na spodnji Savi, v kateri je predlagala racionalizacijo nadaljnje gradnje tako, da se odpravi ena stopnja, to je HE Brestanica, da se HE Kr{ko prestavi na lokacijo pred mestom, kjer je bila `e predvidena, da se bruto padci pri HE Blanca, HE Kr{ko in HE Bre`ice po-ve~ajo na 10-11 metrov in v te HE vgradita po dva vertikalna kaplanova agregata skupne po`iralnosti 400 ku-bi~nih metrov na sekundo. Nato je pri{lo do velikih in dolgotrajnih strokovnih ter politi~nih razprav glede parametrov projekta, rezultatov v smeri uresni~itve nadaljevanja projekta pa ni bilo. HE Vrhovo se ni financirala in se ni dogradila, ~eprav je bila leta 1993 jezovna zgradba s strojnico `e v poizkusnih zagonih, niso pa bila dokon~ana dela v akumulaciji, kjer je ureditev mesta Ra-de~e pomenila posebno problematiko, ker od vlade RS pristojni koordinator svoje naloge tam ni opravljal. HE Vrhovo je bila iz lastnih sredstev dograjena že 80-odstotno in vsak dober gospodar bi za preostanek takoj vzel kredit, elektrarno hitro dogradil, jo dal v pogon ter začel prodajati električno energijo. Sozd EGS pa tedaj ni dovolil kreditne zadolžitve in tudi drugih finančnih sredstev za do-gradnjo ni odobril. Končno je to storila vlada RS, pridobila so se kreditna sredstva, HE Vrhovo je bila hitro dograjena in je začela obratovati (v letu 2002 bodo vsi krediti za HE Vrhovo že poplačani). POSTAVLJENA NOVA IZHODIŠČA Slovenske strokovne institucije so sprejele predlagano racionalizacijo gradnje projekta HE na spodnji Savi po konceptu 6 HE in z instalacijo predlaganih vertikalnih kaplanovih turbin namesto horizontalnih cevnih turbin, nikakor pa niso sprejele predlagani nižji instalirani pretok 400 kubičnih metrov na sekundo, ker bi to pomenilo preveliko osiromašenje slovenskega elektroenergetskega sistema. Zato so bili leta 1993 za gradnjo HE na spodnji Savi sprejeti obvezni minimalni parametri: instalirani pretok verige Qi = 500 m3/s, vgradijo se vertikalni agregati skupne moči Pm = 216 MW in povprečne letne pro- 31 izvodnje Wn = 903 GWh/leto. Enaintridesetega marca 1994 je vlada RS izdala Uredbo o koncesiji za izko-ri{~anje energetskega potenciala spodnje Save (Ur. list RS {t. 21-22/94) in vse pogoje pri gradnji je dodatno opredelila v Prilogi h koncesijskemu aktu (samo HE Bo{tanj ima izdelan lokacijski na~rt in sprejet predpisani Odlok o LN). Osemnajstega avgusta 1994 je Ministrstvo za okolje po pooblastilu vlade objavilo javni razpis za pridobitev koncesio-narja za HE na spodnji Savi (Ur. list RS {t. 51/94), 18. marca 1995 je prejelo 4 prijave in 13. aprila 1995 je bilo odpiranje ponudb. [ele 23. julija 1998 je vlada sprejela odlo~bo o izbiri koncesionarja {t. 392-00/98-1, po kateri je za koncesionarja izbrala ponudnika Sava, d.o.o. Istega dne je vlada sprejela tudi elemente koncesijske pogodbe in izhodi{~a za pogajanja z izbranim koncesionarjem. Zahtevala je tudi, da se morajo v Sava, d.o.o., spremeniti tudi kapitalski de-le`i s pove~anjem dele`a Savskih elektrarn Ljubljana, d.o.o., z 51,3 na 65 odstotkov, kar je bilo tudi iz-vr{eno. Dvanajstega aprila 1999 so se za~ela pogajanja o koncesijski pogodbi med komisijo, ki jo je imenovala vlada, in predstavniki Sava, d.o.o., kot izbranim koncesionarjem. [est-najstega novembra 1999 je Sava, d.o.o., na zahtevo imenovane komisije dostavila zadnjo slede~o ponudbo za zgraditev objektov energetske ureditve na spodnji Savi in obratovanje v koncesijski dobi. V primeru koncesijske dobe 30 let bi zna{ala cena brez 7-odstotnega koncesijskega prispevka 7,6 pf/kWh oziroma 8,1 pf/kWh s prispevkom in v primeru koncesijske dobe 40 let 7,2 oziroma 7,7 pf/kWh. Pogajalski strani se nato nista uskladili o prodajni ceni elektri~ne energije iz teh hidroelektrarn, zato se pogajanja niso nadaljevala. Do sklenitve koncesijske pogodbe ni pri{lo. Poslanci Jo`e Av{i~, Branko Janc in To -ne Anderli~ so nato dali pobudo dr`avnemu zboru RS, da sprejme Zakon o pogojih koncesije za izko-ri{~anje energetskega potenciala spodnje Save (ZPKEPS). Zakon je bil sprejet na seji 23. junija 2000 (Ur. list RS {t. 61/00) in po njem se mora koncesija podeliti v treh mesecih (do 21.oktobra 2000), koncesijska pogodba za HE Vrhovo in HE Bo{tanj podpisati v {estih mesecih (do 21. ja- 32 nuarja 2001) in za ostale HE na spodnji Savi v dvanajstih mesecih (do 21. julija 2001). He Vrhovo in HE Bo{tanj sta izlo~eni zato, ker je prva `e zgrajena, druga pa ima sprejet odlok o lokacijskem na~rtu, za druge HE pa pogodbenih pogojev ni lahko definirati. Vlada je 9. novembra 2000 podelila koncesijo {t. 329-00/98-15 za izkori{~anje energetskega potenciala spodnje Save in za kon-cesionarja imenovala Savske elektrarne Ljubljana, d.o.o., ki so organizacijsko in kadrovsko sposobne v roku zgraditi vse HE na spodnji Savi. Nato je koncesionarja z dodelitvijo energetskih sredstev v vi{ini 5 milijard 850 milijonov tolarjev tudi finan~no usposobila za gradnjo celotnih objektov energetske ureditve HE Bo{tanj. Savske elektrarne Ljubljana, d.o.o., so do januarja 2001 opravile vse potrebne dejavnosti za gradnjo HE Bo{tanj, ki so bile mo`ne brez sklenjene koncesijske pogodbe (pridobitev potrebnih zemlji{~, odstranitev nepremi~nin prizadetih prebivalcev, projektna dokumentacija za pripravljalna dela in preusmeritev Save, izrisi iz lokacijskega na~rta, PVO). Za~etek gradnje HE Bo{tanj je bil na~rtovan v juniju 2001 in bi bil glede na stanje pripravljalnih del lahko tudi uresni~en. Za nadaljevanje aktivnosti (pridobitev soglasij 16 so-glasjedajalcev, dokaz o razpolaganju z rabo vode, prostora in zemlji{~ kon-cesionarja zaradi popolne vloge za enotno dovoljenje) je bila sklenitev koncesijske pogodbe nujna. Po ZPKEPS bi morala biti sklenjena za HE Vrhovo in HE Bo{tanj do 21. januarja 2001. Ker do sklenitve pogodbe ni pri{lo, se nadalnje aktivnosti pri pripravi gradnje HE Bo{tanj niso mogle ve~ izvajati. Namesto sklenitve koncesijske pogodbe po ZPKEPS za HE Vrhovo in HE Bo{tanj z imenovanim koncesio-narjem je vlada 7. februarja 2001 spejela sklepe, zaradi katerih se je gradnja HE na spodnji Savi znova prelo`ila. JANEZ NU^I^ hidroenergija Vrhovo, koristna IZKUŠNJA za druge elektrarne Za nadaljnjo gradnjo elektrarn na spodnji Savi so pomembne tudi izku{nje gradnje in delovanja hidroelektrarne Vrhovo, ki je bila zgrajena leta 1993. Po besedah vodje elektrarne, in`enirja Ludvika U`maha, njeno sedanje obratovanje poteka normalno, elektrarna pa ima tudi vse potrebne dokumente, uporabno dovoljenje za celotni pogonski objekt in uporabno dovoljenje za akumulacijski bazen. Manjka pa ji {e vodnogospodarsko soglasje, ki je {e v postopku pridobivanja. V Savskih elektrarnah menijo, da bodo tudi tega dobili v naj-kraj{em ~asu. v odno gospodarsko soglasje bo za obratovanje elektrarne pomenilo, da bodo lahko izvajali denivelacijo in s tem pridobivali kakovostnej{o ko-ni~no energijo. Ta je pogojena tudi s hidrologijo, torej s koli~ino vode, ki je na voljo. »Ker vemo, da imamo ni-zvodno jedrsko elektrarno Kr{ko, moramo zagotavljati predpisani pretok, ker potrebuje nuklearka do-(nadaljevanje na strani 41) POGLED EVROPO Vnema po zdru Z evanju bo energetska podjetja prej oslabila, ne pa okrepila, kot večinoma sama menijo. Ne zagotavlja namreč višjega donosa za delničarje. Očitne koristi od velikosti za katero koli energetsko podjetje prihajajo namreč iz ekonomij obsega, ki pa prinašajo večjo korist na ravni poslovnih enot kot pa na stopnji podjetja.V nadaljevanju je razvidno, da tudi vsi posli v energetiki nimajo koristi od obsega. Vsak izvršni direktor, ki pričakuje neko združitev ali pridobitev, se mora tudi zavedati, da se ekonomije obsega na vrednostni verigi razlikujejo, pa tudi ovir, ki jih povzroča velikost na ravni podjetja. PROIZVODNJA ENERGIJE Ekonomije obsega pri proizvodnji elektrike, ne glede na velikost posamezne elektrarne, izvirajo predvsem iz prodajnih ugodnosti, ki jih velikost omogoča podjetju pri pogajanjih za gorivo in druge potrebščine. Če bo trg oskrbe z gorivom likviden in bodo dobavitelji razdrobljeni, bo ta korist malce omejena. V vsakem primeru proizvajalcem električne energije ni treba združevati vseh operacij, da bi združili kupčije za nabavo. Tak primer je posredniški konzorcij, ki so ga ustanovila vodilna evropska podjetja za oskrbo z energijo in od katerega se pričakuje, da bo ustvaril velike prihranke s pomočjo skupnega internetnega portala. Proizvodnja ponuja tudi dve drugi potencialno pomembni koristi od obsega. Prva se nanaša na portfeljski me-nedžment. Čim več elektrarn ima določeni operater v lasti, lažje bi mu moralo biti zaradi večje fleksibilnosti maksimirati celotno proizvodnjo.Cene, količine in marže so lahko optimirane, če odločitve o načrtovanju in ponudbi temeljijo na stroških in razpoložljivosti zmogljivosti elektrarne v celotnem portfelju. Druga korist zadeva nove zmogljivosti. Podjetja, ki pogosto gradijo nove elektrarne, bodo imela glede na obseg prednost pri oblikovanju nižjih cen in boljših pogojev dobave pri proizvajalcih opreme. Takšna podjetja tudi lahko lažje ostanejo v koraku s časom in tehnološkim razvojem. Na ta način podjetja, ki se specializirajo za razvijanje in povečevanje novih zmogljivosti, spoznavajo, da morajo vzdrževati minimalno stopnjo učinkovitosti. Velikost je torej pri proizvodnji energije koristna, vendar le do neke mere. Sedanje izkušnje McKinseyevih strokovnjakov namreč kažejo, da bo podjetje, ko enkrat obvladuje 10 do 20 odstotkov lokalnega trga, le malo verjetno povečalo stopnjo prednosti, če se bo še kljub temu širilo. TRGOVANJE Z ENERGIJO IN VELEPRODAJA Naprej po vrednostni verigi pa je slika drugačna. Če trgovec ni dovolj obsežen, ne bo imel dostopa do take vrste znanja o trgu, kot ga potrebuje, da bi lahko ustvarjal, določal stroškovno učinkovito ceno novim izdelkom in da bi pretehtal svoj portfelj tveganj. Pozneje tudi ne bo imel pri sklepanju pogodb za oskrbo z energijo verodostojnosti pri strankah. Seveda se bo tudi manj naučil iz tržnih nalog. Obseg je v tem delu vrednostne verige pomemben tudi zaradi dveh drugih razlogov. Prvič: ker je večina stroškov in naložb v poslu trgovanja fiksnih, je kritično proizvajati tako količino, da bi se stroški preveč povečali. Drugič: vrednost signalov, ki jih dajeta oDseg in vztrajnost, lahko na ta način pomaga pritegniti najboljše talente in strokovno znanje v trgovsko podjetje. Zaradi teh razlogov menimo, da sčasoma ne bo ostalo več kot prgišče velikih trgovcev, ki bodo delovali na globalnem trgu z energijo. MALOPRODAJA V poslu maloprodaje, ki se ukvarja s prodajo ener-gentov končnim uporabnikom, pa je velikost manj pomembna. Pri industrijski in komercialni maloprodaji na primer so stroški odvisni predvsem od števila kupcev, ki jih ima podjetje. Stroški, ki so raz- ejrejeni med kupce (sistemi, razvoj izdelkov, pore-o in marketing), so v celotni strukturi stroškov vse bolj pomembni. V večini primerov kaže, da je le malo verjetno, da bo velik ODseg podjetju ustvaril nekaj stroškovne prednosti, čeprav pa lahko poveča ugled podjetja. Na maloprodajnem masovnem trgu je slika še nekoliko drugačna. Stroški več infra-strukturnih postavk (informacijskih tehnoloških sistemov, klicnih centrov, billinga, marketinga in žigosanja) so delno fiksni. Te postavke je mogoče razširiti, da služijo večji bazi strank brez sorazmerne rasti tovrstnih stroškov. McKinseyeve analize kažejo, da se ta točka doseže pri stopnji 5 milijonov kupcev, čeprav nekateri drugi ocenjujejo, da se to zgodi kjer koli med pol milijona in 15 milijoni kupcev. Pri premisleku o vrednosti pri maloprodaji je treba biti pozoren še na dve stvari. Prvič: stroškovna baza katerega koli oskrbovalca z električno energijo je odvisna od značilnosti njegovih ponudb, vrste uporabnikov, ki jih oskrbuje, konfiguracije poslovnega sistema in njegove tehnologije. In če niso le stroški tisti, ki nekaj veljajo, so tudi marketinške veščine pomemben dejavnik uspeha. Tako so lahko manjša maloprodajna podjetja — še posebno e-podprta, ki se osredotočajo na niše — še bolj dobičkonosna kot POGLEDv EVROPO v večja maloprodajna podjetja. Drugič: ker se mnoge ekonomije obsega ne razširijo čez regionalne ali državne meje, sama velikost pri tekmovanju na internacionalnem masovnem trgu ni v veliko pomoč. PRENOS IN DISTRIBUCIJA Pri reguliranih poslih naravnega monopola prenosa in distribucije električne energije je obseg še manj pomemben. Tukaj je le okrog 15 odstotkov celotnih stroškov fiksnih, drugi del pa niha glede na število kupcev in velikost omrežja. Ekonomije obsega so zato omejene večinoma na oskrbo, vendar pa bi bile tu potrebne količinske spremembe v obsegu, da bi dosegli pomembnejše prihranke. Če bi vsa regionalna elektro podjetja v Veliki Britaniji seštela svoje nakupe, bi se na primer okoristila z velikimi prihranki. Le dva od teh se verjetno ne bi. DRUGE KORISTI Na drugi strani ekonomij obsega bi mnogo ljudi v elektroenergetiki rado dokazalo, da velikost, ki je dosežena s konsolidacijo, pomaga vzdrževati cene z zmanjševanjem števila tekmecev. Ampak to ima lahko učinek samo v tistih delih vrednostne verige, kjer je konkurenca in kjer so vstopne ovire visoke — namreč v proizvodnji in pri trgovanju z električno energijo. V vsakem primeru je pri tem premalo razvidno, da bi lahko dokazali, da so prej konkurenčni trgi uspeli izboljšati cene po valovih konsolidacije. Drugi dejavniki, razen števila tekmecev, ki imajo vpliv na ceno, bi verjetno izpadli kot regulatorji v vsakem podjetju, ki uporablja koncentracijo trga kot primarno gonilo svoje strategije. Koristi od obsega kot rezultat konsolidacije ne bi smeli zamenjati z drugimi koristmi, ki bi jih lahko prinesel trg. Konsolidacija lahko spodbode k pomembnim strukturnim spremembam, ki izboljšujejo delovanje združenih podjetij. Da bi izmerili potencialne koristi združevanja, se lahko uvedejo neizprosni sistemi. Najboljši postopki oziroma izkušnje se lahko prenesejo iz enega podjetja v drugo. Taki koraki pogosto ustvarijo nezanemar-ljivo vrednost. Transformacija proizvodnega podjetja iz povprečnega v nadpovprečno, na primer lahko zmanjša celotne operativne in kapitalske stroške do 60 odstotkov. Sprejeti in uvesti najboljše izkušnje in postopke pri distribuciji lahko prinese do 50-odstotne prihranke. V nasprotju s tem pa ustrezne ekonomije obsega korporacijskih združenj ne prihranijo več kot 10 do 20 odstotkov. Skupno je obseg na ravni organizacijske enote pomemben, vendar pa le toliko, kolikor je odvisen od vrste posla, v katerega je vpleten. To bi lahko bil prvi pogoj pri trgovanju z energijo in pri gradnji novih zmogljivosti. Znotraj posamezne države lahko masovnim maloprodajalcem veliko pomaga in 34 omogoči zmerne prednosti pri proizvodnji in distribuciji. Vendar pa je malo verjetno, da bi to veliko koristilo industrijskim in komercialnim maloprodajalcem. UDAREC OBLIKOVANJU KORPORACIJ Če upoštevamo pomembnosti obsega v korporaci-ji kot celoti, je slika zelo različna. Velikost se pogosto obravnava kot zaščita pred prevzemi v današnjem pridobitniškem in konsolidirajočem poslu oskrbe z energijo. Vendar bi delničarji morali biti pozorni na tako mišljenje, kajti najbolje so preskrbljeni, če je njihovo podjetje v lasti tistih in ga vodijo tisti, ki so najbolje kvalificirani, da iz njega iztisnejo najvišjo vrednost. Če se sedanji menedžment upira ali se le s težavo prebija, je za delničarje prevzem najboljša možnost. Obseg korporacije lahko torej vendrale prinaša tudi določene prednosti. Ena izmed njih je, da so podjetja nad določeno velikostjo omenjena na ključnih borznih indeksih. Če si omenjen, potem to lahko avtomatično dvigne ceno delnic podjetja z naraščanjem povpraševanja po njih med indeksnimi fondi. Poleg tega se priporočila analitikov statistično večkrat nagibajo h »kupiti« in »obdržati«, kot pa k »prodati«. Za vsako delnico, ki najde pot h flavnim indeksom, se lahko pričakuje kritje analiti-ov in zahteve po dvigu vrednosti delnic, kot rezultatu povečanih pričakovanj. Ta pozornost je lahko še posebno privlačna za podjetja za oskrbo z energijo, ki jim je drugače dano le mlačno kritje. Velika podjetja z globokimi žepi in s tem večjimi finančnimi možnostmi imajo tudi očitno prednost pri ukvarjanju s tranzicijo trga, s katero se soočajo podjetja za oskrbo z energijo. Glede na to, kako je liberalizacija pretresla ta posel, in dejstvo, da se konkurenca zaostruje, lahko vidimo, da so obdobja nizkih prilivov vse bolj verjetna. Tisti, ki bodo preživeli, bodo potrebovali dobre bilance. Če dodamo, da bodo nekatera premoženja lahko dosegljiva po atraktivnih cenah za tiste, ki razpolagajo s potrebnim kapitalom, potem si bolje kapitalizirana podjetja lahko privoščijo, da obdržijo odprtih več poslovnih funkcij, in da z njimi pridejo na dan ob pravem času. Velikost korporacije lahko za sabo potegne tudi to, da se podjetja manj zanašajo na kateri koli posel v lovu za dobičkom. Na tak način se podjetjem za oskrbo z energijo utegnejo pokazati možnosti, da pretehtajo pričakovanja in dejanske ukrepe izvedejo na tak način, da bo ugajal vlagateljem. Čeprav klasična modrost vztraja pri tem, da diverzifikacija uničuje vrednost, je tudi res, da menedžerji, ki morajo stalno skrbeti za rezultate naslednjega četrtletja, namenjajo manj pozornosti dolgoročnim ciljem in rasti podjetja. Diverzificiran portfelj bo verjetno pro- ** •• POGLEDv EVROPO izvajal manj spremenljiv denarni tok, in s tem zmanjšal sposobnosti podjetij za oskrbo z energijo, da povečajo financiranje in si na ta način omogočijo večjo strateško fleksibilnost. Večja podjetja za oskrbo z energijo verjamejo, da jim tržno znanje in poznavanje marketinga, oglaševanja in financiranja, daje prednost. Pri poslih oskrbe z energijo se v naslednjem desetletju pričakuje mnogo prestrukturiranja, tako da bodo podjetja z izvajanjem sporazumov sposobna igrati vlogo pri oblikovanju teh izboljšav. Navzlic koristim, ki jih prinaša velikost, je tu past za korporacijsko strategijo in finance. Verjetno je, da slabe strani, ki jih prinaša velik obseg na stopnji celotne korporacije, po navadi prevladujejo nad potencialnimi prednostmi. To stališče je pokazala nedavna McKinseyeva študija v 80 ameriških in evropskih podjetjih za oskrbo z električno energijo in plinom. Študija je pokazala, da je kapitalski donos relativno glede na stroške kapitala, tem manjši, 35 čim večje je podjetje. Če to razčlenimo še naprej, se je pokazalo, da večja podjetja (še posebno tista v Združenih državah) težje nadaljujejo s pričakovanji rasti, ki zvišujejo cene delnic. S tem pa posredno vplivajo na slabši donos za delničarje. In zakaj je to tako? Odgovor najdemo v fenomenu »konglomerata rabatov«. Ko enkrat podjetje za oskrbo z energijo doseže tako velikost, ki zahteva povečano di-verzifikacijo, se kapitalski trgi začnejo spraševati o vrednosti, ki združuje vse posle v podjetju pod eno streho. To reakcijo je lahko razložiti. Čim večje je podjetje, tem širši obseg poslov mora center podjetja obvladovati, da lahko ovrednoti poslovne enote. Kako lahko top team diverzificiranih nacionalnih podjetij za oskrbo z energijo razume te strateške pojme in priložnosti v vseh segmentih dejavnosti, od proizvodnje do masovno tržne maloprodaje, še posebej v več geografskih trgih? Bolj verjetno je, da bo podjetje končalo kot drugorazredno v številnih poslih, medtem ko bi se moralo resnično boriti za neko globalno posebnost. Naslednji problem je ta, da so podjetja za oskrbo z energijo, natanko tako kot velika podjetja v mnogih drugih industrijskih vejah, v ozadju v današnji bitki za talente. Kljub temu, da so pripravljeni plačati nekaj, kar smatrajo kot velike plače in bonu-se, si prizadevajo, da bi prikazali občutek podjetništva ali da bi ustrezali potencialni finančni zgornji strani, ki jo novo ekonomska podjetja lahko ponujajo. To vprašanje, združeno z dejstvom, da je ka-rierna pot menedžerjev v podjetjih za oskrbo z energijo napovedljiva in počasna, razloži, zakaj mnogo velikih podjetij za oskrbo s plinom in električno energijo ostane brez oskrbnega sistema in visoko kakovostnih ljudi za prihodnost. Rezultat tega je, da so velika podjetja za oskrbo z energijo močno izpostavljena konkurenci, njihova prevladujoča kultura pa ni več sposobna izboljšati stanja. Podjetja, ki privlačijo najboljše ljudi, postavljajo visoke zahteve glede izvedbe, jih spodbujajo z jasno stimulacijo in potem dajo menedžerjem svobodo delovanja. Na drugi strani pa mnogo podjetij za oskrbo z energijo še vedno tolerira kulturo ukazovanja in kontroliranja, ki pa je najučinkovitejši način, kako odgnati dobre ljudi. BOLJŠE STRATEGIJE RASTI Če povedano povzamemo, bi lahko dejali, da obseg prinaša koristi le v določenih poslih, velika vse bolj in bolj diverzificirana podjetja pa se ravno ne nagibajo k temu, da bi bila najboljša pri ustvarjanju novih vrednosti. Katero strategijo rasti naj podjetja za oskrbo z energijo potemtakem zasledujejo v takem okolju? Idealno bi moralo biti tako, da bi večja podjetja morala spremeniti svojo osredotočenost iz »imeti v lasti in graditi premoženje« v »kreiranje do- POGLEDv EVROPO v ločenih kompetenc in vodenja«. Podjetja z veliko veljavo svojo širitev gradijo na 'trdni podlagi' kor-poracijskih sposobnosti, kot so premoženjski me-nedžment in na stranke osredotočeni marketing. Take sposobnosti izoblikujejo skupno nit, ki prinaša vrednost in sinergijo velikemu številu različnih poslov. Podjetja, ki ignorirajo te bistvene zmožnosti in se namesto tega osredotočajo na nebistvene posle, si omejujejo možnosti za prihodnjo rast. Kot primer lahko vzamemo Enron, ki je razvil bistvene veščine identificiranja neučinkovitosti trga in njihovega izkoriščanja skozi svoje trgovinske operacije. Svoj uspeh je razširil tudi na druge geografske trge in na naraščajoče število trgov in področij, vključujoč vremenske in telekomunikacijske izpeljanke. AES, drugi vrhunski izvajalec, je hrepenel po tem, da bi s svojimi projektnimi pogajanji, me-nedžmentom in operativnimi veščinami postal vodilni svetovni neodvisni razvijalec energetskih projektov. Hkrati se Enron in AES varujeta pred nevarnostmi velikosti, ki jih ta prinaša s sabo, s tem, da sta se osredotočila na vodenje. Obe podjetji imata izvedbeno usmerjeno kulturo. Obe sta določili visoka prizadevanja za organizacijo in težavne cilje za zaposlene, za nagrajene in kaznovane posameznike in tirne, kako bodo izvajali posamezne aktivnosti. Spodbujajo podjetniško vodenje in dovolijo upravljalsko neodvisnost. Njihove korporacijske strukture so disagregirane in fluidne, pospešujejo interno konkurenco in inovativnost in razvijajo vodje, ki razumejo vrednost takega pristopa in trdo delajo, da bi ga vpeljali. Razvijanje jasnih kompetenc in vodenja za podjetja, ki so dolgo živela v zaščitenem okolju, ni lahko. Vendar tudi trenutno prizadevanje za velikostjo, ni način, da bi transfor-mirali povprečno izvedbo. Če pa podjetja želijo rasti in ustvarjati dobiček, se bodo morala prestrukturirati in vpeljati novo mišljenje, koncentrirati svoja znanja in postaviti takšen način vodenja, ki je potreben za vodenje in vzdrževanje gospodarske rasti in ustvarjanje dobička. Nekaj podjetij v dejavnosti oskrbe z energijo že počne ravno to. Drugi se koncentrirajo na samo velikost, kot zavlačujočo taktiko — preložiti dan, ko se bodo usmerili na mnogo težje naloge, ki so pred njimi. Vir: TAllas, K. Leslie: Sizing Power, McKinsey Quarterly, Number 1, 2001, str.: 138 - 145 mag. Mateja Nadi`ar Praprotnik 36 V ITALIJI PRAVILA Na italijanskem trgu elektri A ne energije, ki velja za četrtega največjega v Evropi, pravila, ki sicer veljajo na tem področju za večino članic Evropske unije, ne delujejo. Trg je namreč zelo nezanesljiv in nosi številne pasti, zato velika evropska elektroenergetska podjetja oklevajo pri prodoru na Apeninski polotok Največja ovira je kajpak monopolist Enel, k temu pa lahko dodamo še nepopolno zakonodajo in številne administrativne ovire, ki onemogočajo vstop ponudnikom električne energije. Italijanski, za tuja podjetja potencialno dobičkonosni trg, je bil glavna tema na konferenci Power 2001, ki je bila aprila v Benetkah. Veliko evropskih dobaviteljev električne energije se namreč prav zaradi nedoločenosti njihovega sicer že odprtega trga Italije na veliko izogibajo, četudi nosi številne potenciale in ima veliko odjemalcev. Prva ovira je italijanska nejasna zakonodaja. Se vedno namreč niso natančno določili, kako naj bi novi trg sploh deloval. Tako jim, denimo, manjka sama definicija tržnih pravil, pa tudi pravila, povezana s posameznim kupcem energije, pravila, ki bi spodbujala investicije v nove proizvodne zmogljivosti, še največja ovira pa so zapletene zahteve, povezane z gradnjo novih elektrarn. Take administrativne prepreke ustavijo marsikaterega ponudnika. Italijanska vlada je tako do zdaj sprejela 207 prošenj za gradnjo kar 63-300 MW novih zmogljivosti, vsem zahtevam pa so za zdaj ustrezale zmogljivosti v višini le 17-500 MW Glavni razlog za to so izredno dolgi postopki sprejemanja, saj lahko traja kar tri leta, preden ministrstvo za industrijo odobri prošnje ponudnikov. Po mnenju evropskih strokovnjakov za dereguliran trg bi morali čas potrjevanja projektov zmanjšati na največ pol leta. Za manj toge birokratske postopke si prizadevajo tudi porabniki, zlasti industrijski, ki si kajpak želijo izbrati ugodnejšega ponudnika. Kljub zakonski nejasnosti so oni v nasprotju s tujimi ponudniki, ki želijo v Italiji prodajati električno energijo, vendarle dočakali nek napredek. Konec marca je regulator trga postopke nekoliko poenostavil, zato lahko veliki porabniki zdaj sami brez večjih administrativnih ovir izbirajo svojega ponudnika. ** •*. POGLEDv EVROPO STRAH PRO NEPREMIŠLJENIMI ODLOČITVAMI Manuella Berardinelli, predstavnica nem{kega podjetja EnBW, je opozorila, da v Italiji za zdaj sploh {e ni dolo~en skupen fond podjetij, na katerem bi lahko novi ponudniki kupovali in prodajali, prav tako pa je velika ovira pri tem, kot `e re~eno, zakonodajna negotovost, ki onemogo~a podjetjem, da bi gradila nove zmogljivosti. K temu je dodala, da v Italiji sploh ni neke dolgoro~ne prihodnosti pri trgovanju z energijo, ~e ponudniki nimajo lastnih zmogljivosti ali `e zagotovljenih prodajnih pogodb. To sicer dela ta trg po svoje zanimiv, vendar je nanj skoraj nemogo~e prodreti. Tudi samo italijansko energetsko regulatorno telo je priznalo, da toga zakonodaja, zlasti dolgotrajni postopki, odvrnejo marsikatero tuje podjetje. Poleg tega je trg negotov, ker so vsi postopki in zakonodaja {e v fazi sprejemanja. Vendar pa je kljub temu dolo~ena mera previdnosti po mnenju predstavnikov oblasti vseeno potrebna, saj se bojijo prehitrih odlo~itev in 37 napak. Ena izmed takih odlo~itev je bilo pred kratkim zni`anje prodajnih cen elektri~ne energije, ki ga je sprejel njihov urad za energijo, ne da bi se pred tem posvetoval z operaterji omre`ja ali jih o tem vsaj obvestil. Take odlo~itve so po mnenju strokovnjakov zelo nevarne in v nasprotju s transparent-nostjo in pravili, ki zavezujejo ta urad. VEČJE POVPRAŠEVANJE ZAHTEVA UVOZ Dolo~ila o omejitvi uvoza in odlo~itve italijanske vlade o tem, kako naj se zmogljivosti porazdelijo, {e dodatno ote`uje nastali polo`aj. Regulator trga je lani predlagal uvedbo sistema dra`b, na katerih bi prodajali elektri~no energijo, vendar je to milansko lokalno sodi{~e zavrnilo. Ob tem je treba upo{tevati, da ve`e Italijo z Evropo za zdaj le ena daljnovod-na povezava po Alpah, ki je `e zastarela, poleg tega pa jo je tudi te`ko posodobiti. Kljub temu je v prvih mesecih tega leta uvoz v dr`avo narasel. To je namre~ zahtevalo ve~je povpra{evanje, ki je v pr- POGLEDv EVROPO v vem četrtletju zraslo za 2,5 odstotka. Tako so prebivalci Italije v prvih treh mesecih porabili nekaj več kot 77-00 GWh električne energije. Domači proizvajalci so jih lahko zagotovili 66.750, preostanek pa so uvozili — tako je uvoz narasel za kar 18,3 odstotka, domača proizvodnja pa je bila nižja za 0,1 odstotka, večidel zaradi 6,3 odstotka nižje proizvodnje v termoelektrarnah. Tega primanjkljaja niso mogli nadomestiti niti s povečanjem proizvodnje v hidroelektrarnah niti z večjo izrabo geoter-malne energije. Italija namreč večino oziroma 65 odstotkov energije proizvede v termoelektrarnah, s hidroelektrarnami pridobi 16,8 odstotka, z geoter-malnimi elektrarnami 1,5, uvozijo pa v povprečju 16,6 odstotka energije. Približno 6,5 TWh so je v začetku tega leta kupili od Francozov, 4,3 od Švicarjev in 2,2 od Avstrijcev in Slovencev. ENEL OSTAJA MONOPOLIST Takšne omejitve so kar pisane na kožo italijanskemu monopolistu, državnemu podjetju Enel, prav tako kot tudi dejstvo, da italijanska vlada do zdaj še ni natančno določila, kako naj bi trgovanje sploh potekalo. Za zdaj še vedno prevladuje en sam kupec, ki obvladuje več kot 60 odstotkov trga, ni pa še jasno, kako bo trgovanje potekalo, ko bodo res vstopili tudi novi ponudniki. Riccardo Bortolotti iz podjetja Enron meni, da prav velika uveljavljenost enega kupca zahteva ob spreminjanju obstoječe zakonodaje zelo natančna pravila, da bodo drugi ponudniki sploh lahko sodelovali. Hkrati je dodal, da bo najbrž sprejemanje le-teh trajalo zelo dolgo, zato bo italijanski trg še naprej ohranil sloves zelo negotovega in nezanesljivega. Strokovnjaki pa opozarjajo tudi, da obstaja velika nevarnost, da se bo politika enega kupca tudi po popolnem odprtju trga nadaljevala. Enel je namreč zelo močan na njihovem trgu in načrti za nove investicije so večinoma v njegovih rokah. Na to kažejo podatki o načrtih za gradnjo novih elektroenergetskih zmogljivosti v naslednjih treh letih. Te naj bi se do leta 2003 povečale za 3400 MW, kar 25 do 45 odstotkov od tega pa naj bi zgradil prav Enel. Poleg tega je to podjetje še lastnik omrežja, zato je le stežka prekiniti ta monopolistični položaj. Denacionalizacija omrežja bi vsekakor bila prvi korak bližje k uresničevanju tekmovanja in konkurenčnosti na trgu električne energije. Tako ostaja v Italiji še vedno aktualen stavek, ki ga je izrekel Poalo Palotti, strateški me-nedžer v Enelu: »Za Italijo še vedno velja - veliko je lepo.« In Enel si prav ob odpiranju trga nadvse prizadeva, da bi ohranil svoj položaj. VENDARLE OBETAVEN TRG? Zaradi vseh naštetih ovir večina evropskih elektroenergetskih podjetij - med njimi Eon, Enron, Empower in Duke Energy - kot pravijo njihovi pred- 38 stavniki, ne `eli trgovati na italijanskem trgu, ki jim ne obljublja dobi~ka. Monopolisti~ni polo`aj naj bi ubla`ila bli`nja prodaja Elettrogena, prvega od treh delov, ki jih ponuja Enel. V podjetju pri~akujejo, da bodo za ta del z zmogljivostjo 5400 MW iztr`ili pribli`no 5000 milijard lir, najbolj{i {tartni polo`aj pri nakupu pa naj bi imela Endesa. Elettrogeno bodo prodali do konca tega meseca, preostala dva pa do konca prihodnjega leta. Poleg tega je italijanski urad za varstvo konkurence Enelu nalo`il, da morajo prodati {e dodatnih 5000 MW svojih zmogljivosti. Kot pravijo predstavniki italijanske vlade, bo lahko Elettrogen odkupilo le eno podjetje, ~eprav bi po mnenju predstavnika Enrona morali odkup omogo~iti ve~ podjetjem, saj bi le tako zares zagotovili konkuren~ne razmere. Kljub {tevilnim negotovostim na italijanskem trgu elektri~ne energije se po mnenju mnogih strokovnjakov s tega podro~ja, ki so se zbrali na sre~anju v Benetkah, investiranje vanj vendarle spla~a. Poraba elektri~ne energije na prebivalca je zdaj sicer {e nizka v primerjavi z drugimi dr`avami v Evropski uniji, kar pa ka`e na to, da se bo v prihodnosti z razvojem tehnologije zagotovo zvi{ala. Poleg tega bodo morali novi ponudniki z novimi viri nadomestiti usihajo~o energijo iz termoelektrarn, ki so v Italiji zdaj {e vodilni proizvajalec te dobrine. Kot `e re~eno, so lastne zmogljivosti v tuji dr`avi najbolj zanesljiv temelj za trgovanje z energijo – to bo podjetjem omogo~eno seveda {ele, ko bo italijanska vlada poenostavila administrativne postopke, ki prakti~no onemogo~ajo investicije. Zelo obetajo~e so tudi visoke tarife – italijanski ra~uni za elek-tri~no energijo so namre~ najvi{ji v Evropski uniji. Vdor tujih ponudnikov bo cene energije zagotovo zni`al. Monopolizem Enela bo tako resno ogro`en in postavljeni bodo temelji za tekmovanje, kot si ga zami{lja Evropska unija, toda do tja je zaradi dolgotrajnih postopkov najbr` {e dolga pot. Po Power in Europe (23. april 2001) povzela Simona Bandur TOPLOVODNO OMRE@JE SE ŠIRI Oskrba s toplovodnim omre`jem je v Nem~iji v zadnjih sedmih letih zrasla za pribli`no sedem odstotkov. Tako se je `e leta 1994 pove~ala za 54000 MW, leta 1999 pa za 58000 MW Za la`jo predstavo - razlika v 4000 MW med letoma 1994 in 1999 je primerljiva s pribli`no pol milijona stanovanj, vendar tu ne gre zgolj za gospodinjstva, ampak sodijo v to {tevilko tudi industrijski in obrtni{ki porabniki ter javne ustanove. K toplovodnemu omre`ju se je v zadnjih letih priklju~ilo najve~ dr`avljanov iz vzhodnega dela dr`ave – leta 1999 se je pove~alo njihovo {tevilo za 28 odstotkov, v zahodni Nem~iji pa le za osem. ** 56 •*. POGLEDv EVROPO USTVARJALNOST JE BB NAŠEGA ŽIVLJENJA Postati ustvarjalnejši ne pomeni samo tega, da se urimo v novih tehnikah in metodah, čeprav zagotovo pomaga tudi to, pač pa, da se moramo bolj zavedati svojih notranjih procesov. Sprejeti moramo nov slog mišljenja in opazovanja ter se naučiti videti sebe in svoje težave na nov način. Tako razmišljata avtorja knjige Ustvarjalni manager Roger Evans in Peter Russell, ki raziskujeta načine, kako ustvarjalno reševati vsakdanje naloge in težave. Avtorja predlagata nekaj temeljnih faz ustvarjalnega procesa, skozi katere mora iti posameznik, ko poskuša rešiti težave, s katerimi se srečuje pri vsakdanjem delu. Pravita, da vedno sledimo istemu vzorcu, pa naj sestavljamo poročilo, nov tim, razvijamo strateški načrt ali načrtujemo počitnice. Ustvarjalni proces prikazujeta v petih fazah: priprava, ilustracija, inkubacija, uvid in izpeljava, ni pa nujno, da si vedno sledijo v tem zaporedju. V prvi fazi analiziramo problem, zbiramo podatke, iščemo vzorce in preizkušamo ideje ter predpostavke. Podatke lahko zberemo iz različnih virov — iz poročil, člankov in knjig, če pa smo se s tem že kdaj ukvarjali, jih imamo vsaj delno shranjene tudi v spominu. Bolj pomembno je torej raziskovanje problema in oblikovanjem ekipe, ki se bo ukvarjala s tem. Nasveti in priporočila so pri tem nadvse dobrodošli. Ljudje so vendarle gonilo projekta in rezultati so precej odvisni od njih. Na tem mestu najbrž ni odveč že tisočkrat povedana pripomba, da so ljudje najpomembnejši — niso strošek, ampak viri, zato je treba njihovo ustvarjalnost in inovativ-nost spodbujati ter ne nazadnje spoštovati njihovo mnenje. »Ustvarjalni menedžer ceni ljudi, ki mislijo drugače kot on sam. Ve namreč, da vsaka oseba prispeva drugačno znanje, izkušnje, spretnosti, stališča, opazovanja in sposobnosti k neki nalogi. Ve, da najboljše rešitve prinese prav medsebojni vpliv vseh naših posameznih modrosti,« pišeta Evans in Russell. Priprava je torej ena najzahtevnejših faz, zato si je treba zanjo vzeti čas, saj marsikateri projekt spodleti prav zaradi nepotrpežljivosti. Ker bi radi delo čim prej opravili, si ne vzamemo dovolj časa, da bi stvar dodobra raziskali. Namesto tega zagrabimo za prve možne rešitve in na hitro končamo zadevo. 39 PRIPRAVA JE NAJPOMEMBNEJŠA Med fazo priprave po navadi že ugotovimo, kakšen je najboljši način za rešitev problema, čeprav je do tja po navadi še dolga pot. Med njo se nam zagotovo kdaj tudi kaj zatakne in se nam zdi, da ne bomo zmogli pripeljati naloge do konca. Takšna ilustracija je po mnenju Evansa in Russella nekaj običajnega in jo občutijo tako umetniki kot tudi znanstveniki. To obdobje zelo ovira našo ustvarjalnost, saj nas potre in naenkrat ne najdemo več prave motivacije. Domišljamo si, da bi že morali imeti odgovor in začenjamo dvomiti, da ga bomo sploh kdaj našli. »Nikoli ne bi smel prevzeti tega projekta, to je vsekakor preveč zame,« se nam podi po mislih. Za večino ljudi je frustracija prav zaradi ovir, ki si jih sami postavljamo, najtežje obvladljiv del ustvarjalnega procesa. Celo tisti, ki vedo vse o njej in razumejo njen pomen, se ujamejo vanjo. V nasprotju s fazo priprave se te ne moremo lotiti z razumskimi spretnostmi in tehnikami. To je namreč obdobje, ko moramo imeti vero in zaupanje vase, in tako videti frustracijo zgolj kot še en razlog, da se ne smemo ustaviti, ampak delati naprej. PRESPIMO PRORLEM Zelo pomembna je tudi faza inkubacije. To je čas, ko si odpočijemo od zavestnega razmišljanja o nalogi oziroma »prespimo« problem. Potem ga vidimo drugače in morda dobimo nove zamisli. Podobno kot frustracija je tudi to del ustvarjalnega procesa, ki mu ne pripisujemo veliko pomena. Naša kultura je namreč precej usmerjena v učinkovitost in gleda na odmik in ukvarjanje z drugimi stvarmi kot na izgubo časa. Toda inkubacija je zelo pomembna, saj začnejo delovati potem, ko pustimo problem za nekaj časa ob strani, globlji predeli uma in prav ti nam velikokrat pokažejo stvari, ki jih prej nismo opazili. Morda bomo ugotovili, da imamo premalo podatkov, morda se bomo vrnili in še enkrat analizirali položaj, morda pa spet padli v fazo frustracije, ker čutimo veliko željo po razrešitvi problema. Toda vseskozi smo na poti k možnim rešitvam in tukaj preidemo v novo fazo — uvid, v kateri se zamisli povežejo in se pred nami nenadoma odprejo nove možnosti. To obdobje dojemamo kot najbolj ustvarjalno, saj imamo občutek, da se končno premikamo naprej. Ker je uvid tista stopnja ustvarjalnosti, ki si jo želi večina ljudi olajšati, se je razvilo veliko tehnik, kot je brainstorming ali »previharjenje možganov«, lateralno mišljenje in si-nektika. Te spodbujajo nove ideje, vendar pa je njihova učinkovitost vseeno odvisna od tega, koliko dela in priprav je bilo opravljenih pred tem, in od tega, kako so pripravljeni udeleženci katere izmed tehnik. POGLEDv EVROPO URESNI^ITEV JE PIKA NA i Faza uresni~evanja uvida je klju~ni del ustvarjalnosti. Brez tega je ustvarjalni proces nepopoln in pravzaprav brez pomena. To je tudi najbolj prakti~ni del, saj postane projekt z njim otipljiv in dobi pravo podobo. Vse do takrat je ustvarjalnost tima neizra`ena in neznana. Ustvarjalni mened`er mora zato znati prena{ati svoj uvid drugim in jim hkrati dajati navdih, da bodo voljni udejanjiti ideje. Sicer pa delimo to fazo na dva dela. Prvi je preverjanje uvida. Vpra{amo se, ali lahko zamisel res za`ivi, ali je to res pravi odgovor. Na tej to~ki se lahko {e tako dobra zamisel sesuje in spet se moramo vrniti v fazo inkubacije oziroma {e bolj verjetno v fazo frustracije. Drugi del uresni~itve je izpeljava. Kako dolgo bo trajala, je odvisno od zahtevnosti projekta in od sodelavcev ter odnosov z njimi in med njimi samimi. Ustvarjalen mened`er mora biti spreten v sporazumevanju, razumeti mora ~love{ko motivacijo in znati oceniti mo~ne in {ibke to~ke posameznikov. V n m nek način nas ustvarjalni proces spremlja povsod. Ne glede, kaj delamo, vedno si zastavljamo neke naloge, iščemo rešitve in jih uresničujemo. Lahko rečemo, da je to del našega življenja, četudi se ga v večini primerov ne zavedamo. Nanj postanemo pozorni šele ob bolj zahtevnih nalogah, ko zbiramo ekipo, ki nam bo pomagala pri reševanju. Zlasti v takih primerih se moramo zavedati, da je sleherna stopnja ustvarjalnega procesa zelo pomembna in da ne smemo odnehati ob prvem tesnobnem občutku. Simona Bandur ** 40 CENE INDUSTRIJSKIH PROIZVODOV VIŠJE ZA SKORAJ ODSTOTEK Industrijski proizvodi so bili aprila v primerjavi z marcem dražji za 0,9 odstotka. Od začetka leta so se njihove cene zvišale za 3,3 odstotka, v primerjavi z aprilom lani pa za kar deset odstotkov. Kot poroča Statistični urad RS, so se aprila na letni ravni najbolj zvišale cene v predelovalnih dejavnostih, in sicer za 11 odstotkov, med drugimi dejavnostmi pa cene industrijskih proizvodov v oskrbi z elektriko. Te so aprila letos v primerjavi z istim mesecem lani višje za 6,1 odstotka. Ce primerjamo med sabo letošnja april in marec, so se najbolj podražili tovrstnih proizvodov v rudarstvu — za 1,4 odstotka - in v predelovalnih dejavnostih — za 1,2 odstotka, cene proizvodov v oskrbi z elektriko pa so bile za 2,4 odstotka nižje. Med dejavnostmi, ki so namenjene porabi proizvodov, so se aprila glede na marec tako cene proizvodov za široko porabo kot tudi cene proizvodov za vmesno porabo, kamor sodijo energenti in surovine, zvišale za odstotek. CENE V UNIJI OSTAJAJO ISTE Cene industrijski proizvodov v petnajsterici so marca letos ostale v primerjavi z mesecem prej enake, medtem ko so se na evro območju, ki zajema države v osrednji in zahodni Evropi, povečale za 0,1 odstotka. Na mesečni ravni so najbolj poskočile cene netrajnih proizvodov za široko porabo, in sicer za 0,5 odstotka, cene trajnih proizvodov za široko porabo pa so bile višje za 0,2 odstotka v petnajsterici in za 0,3 odstotka v evroobmočju. Marca so se tako cene najbolj dvignile na Portugalskem — za 1,1 odstotka, na Irskem za 0,6 odstotka, v Španiji za 0,4 odstotka, v Nemčiji in na Švedskem za 0,2, na Finskem in na Nizozemskem pa za 0,1 odstotka. V nekaterih državah Evropske unije pa so cene industrijskih proizvodov padle, in sicer v Veliki Britaniji za 0,5 odstotka, v Luksem-burgu za 0,3 odstotka in v Italiji za 0,2 odstotka, v Franciji pa so ostale nespremenjene. EVRO NAJ NE BI VPLIVAL NA DVIG INFLACIJE Prvega januarja prihodnje leto naj bi v vseh državah Evropske unije uvedli kupno valuto evro. Kakšne so možne posledice tega za gospodarstvo v članicah, so na srečanju v Bruslju spregovorili finančni ministri teh držav. Kot je po sestanku zatrdil predsedujoči srečanja, belgijski finančni minister Di-dier Reynders, uvedba evra ne bo vplivala na dvig inflacije, saj so v državah že sprejeli ukrepe, s katerimi bodo zagotovili, da trgovci spremembe valute ne bodo izrabili kot izgovor za dviganje cen. Sprejeti ukrepi se nanašajo predvsem na pravilno zaokroževanje cen navzgor oziroma navzdol, vlada pa namerava obračune dohodnine obračunavati v korist strank. Na možnost zvišanja stopnje inflacije ob uvedbi evra je opozorila Evropska centralna banka, saj ni pristala na zahteve Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj po znižanju obrestnih mer. (nadaljevanje s strani 32) Stikališče HE Vrhova lo~ene koli~ine vode za hlajenje in normalno obratovanje, to je sto kubi~nih metrov vode na sekundo,« pravi Ludvik U`mah. Sicer pa v Vrhovem obratujejo v povpre~ju dva meseca v letu vsi trije agregati, pet mesecev v letu obratujeta dva agregata, pet mesecev pa je vode dovolj samo za en agregat. Obratovati morajo v skladu z dotokom vode, koni~no energijo pa bi lahko proizvajali pri dotokih ve~ kot sto kubi~nih metrov vode na sekundo. Predvidena povpre~na letna proizvodnja elektrarne je 138 gigavatnih ur elektri~ne energije. »Ta {tevil-ka je dejansko nekoliko visoka,« pravi vodja elektrarne, »ni pa re~eno, da ta proizvodnja ni dosegljiva. Lani smo proizvedli celo 140 gigavatnih ur elektrike, letno povpre~je je okrog 130 gigavatnih ur, letos pa denimo na~rtujemo 126 gigavatnih ur elektri~ne energije.« OKOLJE JE ELEKTRARNE UGODNO SPREJELO V elektrarni Vrhovo ocenjujejo, da v bli`nji okolici ni ve~jih pomislekov glede samega objekta. V elektrarni izvajajo tudi redne preglede podtalnice in z monitoringom nadzirajo njeno raven, tako da v okolici ni ve~jega problema. Leta 1999, ko je Savinja poplavljala La{ko, in je bila v vodi tudi Sevnica, v Rade~ah niso imeli poplav. To je dokumentirano in daje ugoden ob~utek. »Tudi okoli{ki prebivalci priznavajo, da je elektrarna Vrhovo v pozitivnem pomenu nekaj storila za okolje,« ocenjuje Ludvik U`mah. Druga~e pa se na jezu ob elektrarni v Vrhovem podobno kot pri drugih hidroelektrarnah kopi~ijo tudi naplavine. »Seveda nas naplavine motijo in jih moramo po~istiti, ~e `elimo normalno obratovati in dose~i optimalno mo~ elektrarne. Mulj v mrtvih rokavih reke Save pa najbolj u~inkovito odstranjujemo ob visokih vodah. Takrat je mogo~e zagotoviti ve~ji preliv, odprtje zapornic pa povzro~i, da nabrani mulj odnese in v bistvu se tedaj korito reke {~isti. To so potrdile tudi meritve in opazovanje koli~in mulja. Vsako leto namre~ preverimo tudi stanje re~nega korita in ga primerjamo z za~etnim stanjem. Dobljeni podatki ka`ejo, da ni pretiranega zamuljenja bazena. Sicer pa imamo izdelan tudi natan~en program in navodila, kdaj naj o~istimo bazen in re~no korito.« VRHOVO IN BOŠTANJ? Po besedah in`enirja U`maha bi bila za obratovanje Vrhovega naslednja elektrarna na spodnji Savi, Bo{tanj, olaj{anje. Obratovanje in vzdr`evanje bosta bolj enostavna. »Spodnja voda bo konstantna, se pravi, da ne bo nihajo~a glede na dotok, kot je zdaj. Sava ima lahko v su{nem obdobju tudi samo petdeset kubi~nih metrov vode na sekundo dotoka, stoletna voda pa ima 310 kubi~nih metrov vode dotoka v sekundi. Spodnja elektrarna Bo{tanj bo imela jezero, to bo bolj konstantna voda, zato bo obratovanje veliko bolj preprosto. Obe elektrar- ni bosta sinhrono obratovali. Tudi ni nikakr{nih bojazni, da bi imela postavitev elektrarne Bo{tanj ve~je vplive na okolje kot Vrhovo, prej verjetno celo manj{e,« ocenjuje Ludvik U`mah. Drugo vpra{anje, ki se poraja ob na~rtovani elektrarni Bo{tanj, pa je njeno vzdr`evanje. »Na iztoku imamo v elektrarni Vrhovo zaradi nihanja oziroma mo`nih nizkih spodnjih vod vgrajene zaslonke, sicer bi imeli v sesalni cevi na iztoku zrak. To pa slabo vpliva na obratovanje agregatov. Ko bo Bo{tanj zgrajen, zaslonk v Vrhovem ne bomo ve~ potrebovali, ker bo spodnja voda konstantna. Te zaslonke nas motijo predvsem pri remontih, ker jih moramo pred vstavljanjem zapornic na iztoku demontirati, to pa lahko opravimo samo s pomo~jo avtodvigala in po-taplja~ev. Podoben primer nastane ob koncu del, ko zapornice na iztoku izvle~emo, in moramo zaslonke po-41 posvetovanje Komunalna energetika novno namestiti na sesalno cev. V na{i elektrarni imamo sicer portalno dvigalo, ki pa vsega dela ne zmore, zato si moramo pomagati z avtodvi-galom. Ko bo zgrajena elektrarna Bo{tanj, nam v Vrhovem ne bo treba ve~ uporabljali avto dvigala in potap-lja~ev, se pa bo ta problematika verjetno preselila v Bo{tanj. V Vrhovem bomo lahko imeli zapornice v spustih, ki so predvideni za deponijo. Zapornice bomo lahko iz enega in drugega izstopa prestavili s portalnim dvigalom. Tako bomo lahko hitreje zapirali in odpirali preto~ni trakt na iztoku, tudi bolj preprosto in brez potaplja~ev.« VRHOVO KOT MODEL ZA DRUGE ELEKTRARNE Dosedanje izku{nje hidroelektrarne Vrhovo izpri~ujejo, da bi jih lahko koristno uporabili za predvidene elektrarne na spodnjem delu Save. V tem duhu razmi{lja tudi vodja elektrarne Vrhovo. »Pri gradnji Bo{tanja bi morali razmi{ljati druga~e in upo{tevati dolo~ene izbolj{ave v primerjavi z Vrhovim. Bo{tanj bo imel verjetno isti padec kot Vrhovo, to pa bo premalo, da bi lahko v njem postavili vertikalne turbine. V Bo{tanju bo verjetno treba uporabiti cevne agregate. Elektrarna Blanca bo tudi v podobnem polo`aju, ker padec vode na njeni lokaciji ni dosti ve~ji kot v Bo{tanju. V elektrarnah Kr{ko, Bre`ice in Mokrice, kjer so padci vode ve~ji, pa bodo po moji oceni mo`ni vertikalni agregati. Ti agregati imajo tudi nekatere druge kvalitete. Cevni agregat je neob~utljiv na padce in ima sicer bolj{i izkoristek kot Ka-planove turbine, ima pa tudi slab{e lastnosti. Za obratovanje na mre`i je denimo elektrarna s Kaplanovimi turbinami bolj stabilna,« meni Ludvik U`mah. Skratka, o~itno je, da bodo morali na~rtovalci preostalih petih elektrarn na spodnji Savi marsikaj {e izbolj{ati. Nekatere izku{nje, ki so se pojavile med obratovanjem Vrhovega, pa upo{tevati in jih prenesti na druge spodjesavske elektrarne. JO@E SKOK Osrednja pozornost namenjena nacionalnemu energetskemu programu 42 Univerzi v Mariboru in Ljubljani sta od 15. do 17. maja organizirali `e deseto mednarodno posvetovanje »Komunalna energetika« v okviru projekta Zdru`enih narodov Energy Efficiency 21 (Energetska u~inkovitost 21) kot vzor~nim demonstracijskim projektom {tajerske regije. Kot podpora temu dogodku so bile organizirane tudi spremljevalne prireditve v okviru sejma Energetika 2001 z razstavo Na{ dom, demonstracijami proizvodnih programov, svetovalnimi slu`bami, okroglimi mizami in dnevom izo-bra`evanja za obiskovalce sejma. Posvetovanje je bilo razdeljeno na {tiri tematske sklope, in sicer Nacionalni energetski program in energetske zasnove; odpiranje trga energije; nacionalni energetski programi in energetske zasnove lokalnih skupnosti; nove tehnologije, energija in okolje, obnovljivi viri in meritve, vodenje, upravljanje, vzdr`evanje, viri energije. Udele`ence posvetovanja je nagovoril `upan mesta Maribor Boris Sovi~ in presodil, da je energetsko svetovanje na ravni lokalnih skupnosti, za~eto pred desetimi leti, preraslo v u~inko-vito teritorialno mre`no razvejanost in povezanost. Ocenil je, da je Slovenija kakovostno oskrbljena z energijo, k temu pa naj bi v prihodnje pripomogel tudi odprti trg, ko se bodo vsi nivoji, ne le komunalna energetika, ki ni bila vklju~ena v proces lastninjenja energetskih objektov, sre~ali z izzivi in konkurenco, ki jih tak trg prina{a.V okviru tematskega sklopa Nacionalni energetski program in energetske zasnove je Natan Bernot predstavil dosedanje aktivnosti na pripravi NEP, avtorje posameznih se-paratov in izrazil mnenje, da mora biti NEP temeljni dokument slovenske energetske politike. Aktualna vpra{anja slovenske energetske politike so, kako zagotoviti zanesljivo, kakovostno, ekolo{ko in ekonomsko sprejemljivo oskrbo z energijo v razmerah odprtega trga, ob upo{tevanju posebnosti sorazmerno majhnega slovenskega energetskega gospodarstva. NEP mora biti podporni dokument vlade pri odlo~itvah, ki so na podro~ju energetike kompleksne, saj zahtevajo veliko vrst znanj. Poudaril je tudi pomen raziskovalnega dela v funkciji doseganja ve~je energetske u~inkovitosti in aktivno partnersko sodelovanje vseh doma~ih potencialov pri oblikovanju usklajene vizije ravnanja z energijo, tako doma kot v Evropi. Tr`ne mehanizme za doseganje ciljev nacionalne energetske strategije je prikazal dr. Miha Tom{i~ na podlagi `e izdelane {tudije in navedel mehanizme za doseganje opredeljene strategije, med njimi netr`ne instrumente, kamor sodijo na primer investicijske odlo~itve dr`ave, javne gospodarske slu`be, ki opravljajo naloge v javno dobro, in pa predpisi ter standardi. Tr`ni instrumenti za doseganje nacionalnih energetskih ciljev so fiskalni, dav~ni, usmerjevalna tr`na pravila in vzpostavljanje nekih posebnih trgov za sinteti~no blago, na primer emisijska dovoljenja, certifikati za zeleno energijo. Svoja stra-te{ka videnja pri razvoju energetskega sektorja na Hrva{kem je predstavil Damir Pe{ut in povedal, da so izdelali nacionalni razvojni program po sektorjih, od plina, kogeneracije, racionalne rabe, malih hidroelektrarn, uporabe son~ne energije in energije vetra, geotermalne energije, ter povedal, da imajo dobre pogoje za pripravo na delovanje v odprtih tr`nih razmerah, saj predvidevajo, da se bodo Evropski uniji pridru`ili okrog leta 2009. Projekt zasnove alternativnih virov v Sloveniji po okoljsko najbolj primerni umestitvi je predstavil Andrej Han`i~ in prikazal prioritetna obmo~ja za uporabo biomase, geo-termalne energije, energije sonca in vetra. Udele`enci so prvi del posvetovanja kon~ali z oblikovanjem sklepov, ki jih je predstavil dr. J. Vor{i~. NACIONALNI ENERGETSKI PROGRAM Oblikovanje in sprejetje nacionalnega energetskega programa in sprejetje tak{ne strategije oskrbe z energijo, da bo Slovenija `ivela dlje, kot so zaloge premoga v velenjski kadunji, in da bi nadomestili energijo iz NE Kr-{ko, je proces, ki zahteva dolgotrajna prizadevanja. Niso dovolj samo {tu-dije in hitro sprejemanje zakonov, temve~ je treba napovedati in spremljati u~inke odlo~itev. Za uspe{no vklju~itev je nujno treba posvetiti pozornost tudi malim obrobnim in na videz nepomembnim malenkostim. Hkrati je treba (s poglobljenim mednarodnim sodelovanjem) meriti u~inke spro{~anja trga. Potrebna je natan~na presoja (in piljenje) strategije v strokovnih krogih in {ele nato skrbna in po{tena predstavitev javnosti, da ne pride do nepotrebnih nasprotij in nesoglasij. PROIZVODNJA ELEKTRI^NE ENERGIJE Predlagamo in podpiramo ~im hi-trej{o in ~im tesnej{o zdru`itev vseh proizvajalcev elektri~ne energije v Sloveniji, da bodo skupaj dovolj mo~ni za vstop na konkuren~ni evropski trg z elektri~no energijo. Konkuren~nega trga znotraj Slovenije samo z udele`enci iz Slovenije ne more biti. Znano je, da mora biti za u~inkovit trg vsaj pet enako mo~nih ponudnikov, ki lahko ponudijo elek-tri~no energijo za razli~ne dele urejenega diagrama: treba je upo{tevati, da jedrske elektrarne, ve~ina elektrarn za soproizvodnjo toplote in elektri~ne energije, preto~ne hidroelektrarne in ve~ina elektrarn na obnovljive vire pokrivajo osnovno obremenitev in so tako nepomembne v procesu oblikovanja cene (prednostni proizvajalci, ki jih je v Sloveniji kar precej ve~ kot 15 odstotkov). Samo koni~na in trapezna proizvodnja sta primerni za trg. Kupec nima mnogo izbire, saj je prenos elektri~ne energije drag, ni dovolj povezav, novogradnje (daljnovodov) so proble-mati~ne (varovanje okolja), dodatno pa je {e prenos primarne energije (v obliki zemeljskega plina) mnogo ce-nej{i in {e skrit pod zemljo. Analize iz Evrope ka`ejo, da je samo 6 odstotkov elektri~ne energije prestopilo v letu 2000 dr`avne meje, kar je prib-li`no enako kot pred odprtjem trga, so se pa zaradi konkuren~nih pritiskov zni`ale cene v dr`avah, kjer so bile previsoke. OSKRBA Z ENERGIJO V strategiji oskrbe z energijo moramo narediti odmik od velikih proizvodnih enot k malim. Te imajo z uvajanjem ra~unalni{kega krmiljenja in regulacije enako visoke izkoristke, kot smo jih do sedaj pri~akovali v najve~jih enotah. Vlada mora do-lo~iti smernice, koliko in kako se bodo te enote vklju~evale v lokalno (komunalno) energetiko, ki mora biti v nacionalnem energetskem programu posebej opredeljena. Petinsedemdeset odstotkov kon~ne energije se porabi na lokalni ravni, zato je treba pretvoriti tudi ~im ve~ energije na tej ravni. Usposobiti je treba akterje: zaradi razdrobljenosti ob~in ne moremo pri~akovati v vsaki ob~ini energetskega strokovnjaka. Potrebna je re-gionalizacija – zdru`evanje ve~ ob~in in pomo~ dr`ave. Ena izmed oblik pomo~i je na primer dr`avni predpis o oblikovanju cen na lokalni ravni. Doma~e, lokalne vire je treba za{~ititi, zato predlagamo neto ceno za elektri~no energijo, kar pomeni razli~no ceno na razli~nih napetostnih nivojih. Za lokalne vire pomeni to ceno na ravni tarifnih odjemalcev, ki je lahko tudi za faktor vi{ja od cene na trgu. CENE GORIV IN CENE NA TRGU Z ELEKTRI^NO ENERGIJO Trenutno je plinsko-parna elektrarna najcenej{a izbira za novogradnjo. Ustrezno ekonomski teoriji bo 20-odstotni prese`ek proizvodnje elektri~ne energije v naslednjih letih povzro~il, da bo cena elektri~ne energije na trgu v naslednjih osmih letih enaka mejnim stro{kom, to je spremenljivim stro{kom proizvodnje v obstoje~ih termoelektrarnah. [ele ko ne bo ve~ prese`ka, bo cena elektri~ne energije na trgu blizu celotnim stro{kom proizvodnje elektri~ne energije v plinsko-parnih termoelektrarnah, ki so najbolj konkuren~ne. To bo cena za upravi~ene odjemalce. Verjetno pa bo treba po-vi{ati ceno za tarifne odjemalce, da bi v celoti pokrili stro{ke za elektri~no energijo. Ker se lahko zgodi, da bodo cene med napetostnimi nivoji raz-li~ne za faktorje, ne samo za odstotke, je izrednega pomena zgornja meja cene za tarifne odjemalce. 43 NADA ZUPANC deseti sejem Energetika Najpomembnej[a je navzo^nost na sejmu 44 Od 15. do 18. maja je Mariboru potekal `e deseti sejem Energetika. Po mnenju strokovnjakov je bila prav leto{nja prireditev prelomna, saj se je aprila za~elo trgovanje z energijo, kar pomeni, da se bodo spremenila tudi razmerja med kupci in dobavitelji elektrike, poleg tega smo pri~a prodoru izdelkov iz tranzicijskih dr`av na svetovni trg in {tevilnim tehnolo{kim spremembam v energetiki – od sodobnih in var~nih sistemov ogrevanja do uvajanja obnovljivih virov energije. Ob vsem tem je bilo sejmi{~e tako reko~ razprodano, na njem pa so si lahko obiskovalci na 13.000 kvadratnih metrih povr{in ogledali ponudbo in novosti zlasti s podro~ij ogrevanja, prezra~eva-nja, alternativnih virov energije, sanitarij, razsvetljave, plinskih naprav, bazenov, elektronske avtomatike in ra~unalni{kega upravljanja, orodij in strojev v energetiki, izolacijskih materialov in {e marsi~esa. Tako je na Energetiki 2001 sodelovalo 190 razstavljalcev iz Slovenije, Belgije, Hr-va{ke in Avstrije, prek zastopnikov pa se je predstavilo vsega skupaj kar 352 podjetij iz 21 dr`av. Nekaj elektroenergetskih podjetij smo na sejmu obiskali tudi mi in jih povpra{ali, s ~im se predstavljajo in katere so njihove poglavitne prednosti v ponudbi. Kot so povedali njihovi predstavniki, je najpomembnej{e `e opozorilo obiskovalcem, da so navzo~i na trgu. PETER NOVAK, ETRA 33: Na sejmu predstavljamo na{o celotno ponudbo - proizvodnjo energetskih in distribucijskih transformatorjev, eko-lo{ko razgradnjo rabljenih oziroma odpisanih transformatorjev, popravila, tako na terenu kot v tovarnah, {e posebej pa suhi transformator, ki je alternativa oljnim in primeren za uporabnike, ki postavljajo transformatorje v okolju, kjer bi lahko izliv olja huje ogrozil naravo ali kjer obstaja po`arna nevarnost. Poleg tega predstavljamo tudi transformatorje s tako imenovano midel teko~ino, ki je za okolje prijazna, biorazgradljiva in te`ko vnetljiva. Njihova glavna prednost je torej za{~ita okolja, zlasti podtalnice. ^e se teko~ina razlije, se namre~ v manj kot tridesetih dneh razgradi na ogljikov dioksid in vodo. Takih transformatorjev je v Sloveniji `e veliko, najve~ v Ljubljanski kotlini in na obmo~jih, kjer je podtalnica pitna, letos pa smo dva z mo~jo 20 MVA, ki sta tudi naj-ve~ja v Evropi, prodali na [vedsko. Septembra smo dobili certifikat ISO 14000, ki nas {e posebej zavezuje k varstvu okolja, zato pripravljamo tudi postopke za razgradnjo starih transformatorjev na okolju prijazen na~in. Sicer pa se na tem sejmu predstavljamo vsako drugo leto – izmeni~no se na-mre~ pojavljamo {e na sejmu elektronike v Ljubljani. Pred nekaj dnevi smo se `e drugi~ predstavili tudi na sejmu v Göteburgu na [vedskem, kamor prodajamo na{e transformatorje `e ve~ kot deset let. Skandinavija je namre~ na{ najve~ji trg, saj prodamo tja ve~ kot polovico na{e proizvodnje. ^^E Jfcudfc J ^^^^ ^^^B^^F j T i IGOR GODEC, ZASEBNI RAZISKOVALEC: Lani sem na tem sejmu predstavil regulator ogrevalnih vej, imenovan Dialog, letos pa ga dopolnjujem z novim patentom, in sicer z regulatorjem, ki ga vodi elektrotermi~ni pogon namesto elektromagnetnega. Prednosti tega izuma so {tevilne. Prvi~, veliko la`e ga je montirati, drugi~, ima varovalno funkcijo, kar pomeni, da se v primeru, ko zmanjka elektrike, vrne v izhodi{~ni polo`aj, in tretji~, je mnogo cenej{i. Poleg tega ima tudi ve~ funkcij, ki jih lahko z nakupom dodatnih tipal {e nadgrajujemo. S starim regulatorjem smo tako lahko krmilili le dva ogrevalna kroga, s tem pa lahko {tiri, kar je primerno zlasti za ve~stanovanjske hi{e. Sam sem tak regulator preizku{al leto in pol, letos pa smo ga `e vgradili v blok in ugotovili, da se stro{ek zanj povrne v manj kot letu dni, kar je zelo dobro glede na to, da je njegova `ivljenjska doba od osem do deset let. Ljudje so za zdaj sicer {e nekoliko skepti~ni in ne zaupajo preve~ novostim, kljub temu pa upam, da bomo lahko v prihaja-jo~i sezoni z njim opremili od deset do dvajset stanovanjskih blokov v Mariboru. Zato `elim ljudem na tem sejmu predvsem predstaviti mo`no-sti, ki jih imajo na trgu, in kaj lahko od proizvajalcev ogrevalnih regulatorjev sploh pri~akujejo in zahtevajo. Za zdaj `elim nov regulator pokazati na slovenskem trgu, kmalu pa najbr` tudi po drugih evropskih dr`avah, saj bo kmalu kot prvi pri nas dobil oznako CE. ANDREJ ^ERIN, BIOMASA: Glede na to, da je to sejem iz na{e stroke, bi bil skorajda greh, ~e se na njem ne bi predstavilo tudi na{e podjetje. Obstaja sicer {ele leto in pol, zato smo tukaj prvi~, kljub temu pa se je v dobri uri, kolikor je sejem odprt, v na{em koti~ku ustavilo `e kar nekaj ljudi in se pozanimalo za na{e pe~i. Predstavljamo namre~ kotle na polena in kotle na lesne sekan-ce, katerih izdelovalec je avstrijsko podjetje Fröling. Tovrstno ogrevanje se pri nas {ele uveljavlja, pri tem pa je glavni mote~ dejavnik dokaj visoka cena teh kotlov, saj stanejo 900.000 tolarjev in ve~. Vendar ljudje pred odlo~itvijo ne pomislijo na to, da se jim investicija kmalu povrne, saj je les poceni vir energije, pa {e izkoristek novih pe~i je zelo velik – kar 92-odstoten, v nekaterih primerih celo ve~. Les se pri izgorevanju namre~ uplinja in tako daje ve~ toplote, zato je to prakti~no pe~ na plin, poleg tega pa zaradi takega delovanja v zrak ne gre toliko {kodljivih emisij. Za zdaj se za tovrstno ogrevanje odlo~ajo ve~idel mizarji, ki imajo lastne lesne odpadke, in ve~je kmetije ter eko-lo{ko ozave{~eni ljudje, zlasti tisti, ki gradijo nove hi{e. Poleg tega sejma se je podjetje Biomasa `e dvakrat predstavilo na sejmu v Komendi, v Celju in Gornji Radgoni. Tega sejma sicer {e ne poznam dobro, vendar pri~aku-jem, da nas bo obiskalo ~im ve~ monta`erjev in morebitnih kupcev. IRIS BELUZIS, KONCAR: Na našem razstavnem prostoru, ki meri približno 60 kvadratnih metrov, predstavljamo celotno dejavnost Končarja, predvsem tovarno generatorjev in motorjev, tovarno merilnih transformatorjev, distribucijske in posebne transformatorje ter nizkonapetostna stikala. Na sejmu sodelujemo vsako leto, večidel zato, da se predstavimo slovenskemu elektrogospodarstvu, na katero nas že dolga leta vežejo številne pogodbe. Pravkar sodelujemo pri dveh večjih projektih, in sicer pri delih na dravskih in soških elektrarnah, poleg tega pričakujemo poslovne stike tudi že ob dolgo načrtovani gradnji elektrarn na Spodnji Savi. Sicer pa se večinoma ukvarjamo z obnovitvenimi deli na elektrarnah. Pred kratkim smo podpisali pogodbo za obnovo šestih HE v Makedoniji. Od predstavitve na sejmu ne pričakujem nič posebnega. Pripravljamo srečanje z našimi poslovnimi partnerji in dan Končarja, na katerem jih bomo pogostili s kosilom, sicer pa ne bomo imeli nobene posebne predstavitve, saj nas naši sodelavci že dobro poznajo. Gre torej predvsem za to, da smo navzoči na sejmu in da se na tak, nekoliko bolj neformalen način, srečamo z vsemi poslovnimi partnerji in ohranimo stike. 45 ob praznovanju MIHA LEVSTEK, KORONA: Na{e podjetje se ukvarja z dvema poglavitnima dejavnostima, s katerima seznanjamo tudi obiskovalce na{e stojnice, in sicer z energetiko in avtomatizacijo. Pri tem vodimo tri profit-ne centre – pri prvem gre za proizvodne dejavnosti s podro~ja elektrogospodarstva, kar pomeni, da naredimo na~rte za posamezne projekte in jih tudi izpeljemo do konca. V drug center se uvr{~a svetovanje v energetiki, v zadnjem ~asu zlasti v zvezi z deregulacijo trga. Pripravili smo ve~ sre~anj in delavnic, na katerih smo velike porabnike seznanili z novimi razmerami. Energija je namre~ postala tr`na dobrina, zato morajo odjemalci poznati na~ine, kako preudarno in u~inkovito izrabiti energijo, ki jo odkupijo, poleg tega pa so dobili tudi podatke o tem, kako bo deloval trg z elektri~no energijo. Tudi v prihodnosti nameravamo na tem trgu aktivno sodelovati, vendar {e ni popolnoma jasno, kako, saj tudi same tr`ne razmere {e niso v celoti znane. Na{ tretji center pa je namenjen avtomatizaciji vodenja. V okviru tega uvajamo v elektroenergetskih in industrijskih podjetjih enovite informacijske sisteme. Sestavljeni so iz raz-li~nih ra~unalni{kih aplikacij, ki v celoti nadzorujejo in vodijo njihove dejavnosti. MARKO JERAJ, MGE – MERITVE IN GRADNJA V ELEKTROENERGETIKI: Na{e podjetje, ki se ukvarja s kompenzacijo jalove energije, se tokrat drugi~ predstavlja na sejmu. V prvi vrsti `elimo s sodelovanjem na njem opozoriti na svojo navzo~nost na trgu in morda skleniti tudi kak{ne poslovne stike. Poglavitna dejavnost podjetja MGE je, kot sem `e povedal, kompenzacija jalove mo~i na elektroenergetskih napravah. To pomeni, da naredimo na teh napravah najprej meritve omre`ja, jih analiziramo in s tem ugotovimo prisotnost vi{jih harmonskih komponent, ki so neza`elene in motijo delovanje naprav. Slednje potem dopolnimo s filtrskimi du{ilkami, ki kompenzirajo jalovo mo~ in prepre~ujejo nadaljnja resonan~na stanja. Pri tem sodelujemo z nem{kim podjetjem AEG, ki izdeluje te komponente in nas tudi u~i, kako jih uporabljati in na-me{~ati. Do zdaj smo veliko delali v elektrodistribucijskih podjetjih, denimo, v Elektro Ljubljani, Elektro Kranju in Elektro Primorski, manj pa smo znani na mariborskem koncu. Upam, da bomo s predstavitvijo na sejmu to izbolj{ali. Eden izmed na{ih zanimivej{ih projektov v zadnjem obdobju pa je gotovo priprava nove nihalke na Krvavcu. Pri stari je namre~ nastajala resonanca, zaradi ~esar so smu~arji kdaj pa kdaj ostali na njej, pri urejanju nove pa smo poskrbeli, da se to ne bo ponovilo. Podjetje sel prejelo certifikat kakovosti Podjetje Savske elektrarne Ljubljana (SEL) letos praznuje 90-letnico za~etka gradnje hidroelektrarne Zavr{nica, prve javne elektrarne na slovenskem ozemlju. Na slovesnosti ob praznovanju visokega jubileja je 9. maja minister za informacijsko tehnologijo dr. Pavle Gantar vodstvu Savskih elektrarn Ljubljana izro~il certifikat kakovosti ISO 9001. ^eprav je to nedvomno velik dose`ek na podro~ju prizadevanj za obvladovanje kakovosti, certifikat v bistvu pomeni {ele za~etek in ne konec teh dejavnosti, kar se v SEL dobro zavedajo. 90-ktnice HE Završnica Jubilejne slovesnosti so se v upravni stavbi SEL v Medvodah poleg dr. Pavleta Gantarja udele`ili tudi nekateri poslanci dr`avnega zbora, `upani ob~in na obmo~jih ob Savi, direktorji oziroma predstavniki energetskih podjetij in drugi vabljeni gostje. Borut Miklav~i~, direktor SEL, se je v uvodnem nagovoru najprej spomnil tragi~ne nesre~e v Rudniku Tr -bovlje - Hrastnik. Kolektivu RTH in dru`inam ponesre~enih rudarjev je izrekel so`alje. Povedal je, da so se v SEL odlo~ili, da bodo {tipendirali {olanje sina pokojnega rudarja Viktorja Bezgov{ka. Za to solidarnostno potezo se je v imenu RTH zahvalil Aljo{a Kink, vr{ilec dol`nosti direktorja, in kolektivu SEL izro~il spominsko plaketo. Zatem je Miklav~i~ nanizal ve~ zani- mivih zgodovinskih podatkov o HE Zavr{nica. Pred 90. leti, to~neje 5. julija 1911, je bila vlo`ena pro{nja za podelitev koncesije za gradnjo prve javne hidroelektrarne na Slovenskem - na Zavr{nici. Z gradbenimi deli so za~eli avgusta 1911, to je `e pred pridobitvijo dovoljenj in koncesije. Sicer pa se zgodovina Kranjskih de`elnih elektrarn za~enja leta 1908, ko je dr. Evgen Lampe za~el raz-mi{ljati, kako bi lahko de`ela za~ela izkori{~ati silo svojih rek za proizvodnjo elektri~ne energije. ^eprav so odlo~itev o za~etku gradnje HE Za-vr{nica mnogi napadali, je de`elnemu odboru vendarle uspelo prebresti {tevilne te`ave. Ob za~etku oddaje elektri~nega toka v omre`je je dr. Evgen Lampe takole zapisal: »Turbine se vrte, stroji delujejo in lu~ je zasvetila. Zdravi razum je tudi v ljudstvu premagal mo~ zlobe in nevednosti.« Danes HE Zavr{nica obratuje skoraj v nespremenjenem stanju, obnovljena je bila le njena sekundarna oprema, mnogi na~rti pa niso bili ure-sni~eni. Elektrarna je kljub temu, da je danes v Dr. Pavle Gantar, minister za informacijsko tehnologijo (na desni), je Borutu Miklav~i~u, direktorju Savskih elektrarn Ljubljana, izro~il certifikat kakovosti ISO 9001. proizvodnem pogledu nepomembna, na{a prva javna HE, zgrajena v {iroko zasnovani akciji za elektrifikacijo. Z zgraditvijo napajalnih daljnovodov in transformatorskih postaj se je za~ela elektrifikacija na Slovenskem. V nadaljevanju je Miklav~i~ opozoril na probleme v zvezi z gospodarskimi na~rti, saj je njih veliko netr`nih principov ali bolje re~eno nelogi~nih in nerazumljivih odlo~itev. Zatem je omenil potrebo po sanaciji in doin{talaciji HE Moste, ki jo narekujejo predvsem trije razlogi: dotrajanost obstoje~e strojne in elektro opreme, premiki tal v obmo~ju ob-stoje~e strojnice in okoljska sanacija degradiranega akumulacijskega prostora z industrijskimi odpadki. Lastnikom dru`be SEL, svetnikom ob~ine Bled in `upanu Bleda je Mi-klav~i~ namenil naslednje besede: »^rni oblaki, ki so nas hidra{e v zadnjem obdobju bogato obdarili z vodo, so nad HE Moste ostali. Padavine so pospe{ile zemeljske premike, ki ogro`ajo va{e premo`enje. Ti ~rni oblaki bodo tudi globoko posegli v pro-ra~unski `ep za morebitno sanacijo kontaminiranega bazena v primeru zaustavitve hidroelektrarne. Zadeva je resna. V obstoje~i objekt strojnice se ne izpla~a vlagati ni~. Torej smo spet pri predlogu obnove in doin{ta-lacije. HE Moste moramo re{iti. Pri{el bo ~as, ko ne bo ve~ ~asa za re-{itev in ta trenutek lahko nastopi `e prav kmalu.« Miklav~i~ je opozoril tudi na spod-njesavsko problematiko. Na podlagi javnega razpisa o koncesiji in na podlagi Zakona o pogojih koncesije za izkori{~enje energetskega potenciala spodnje Save ter Odlo~be o podelitvi koncesije Savskim elektrarnam Ljubljana je poslovodstvo SEL pripravilo v prvem primeru finan~no konstrukcijo skupaj s tujim partnerjem za gradnjo vseh petih HE na spodnji Savi in ponudilo ceno 7,20 pf za k-Wh za 40 let. Na podlagi zakona pa je bila pripravljena finan~na konstrukcija in dokumentacija za za~etek gradnje HE Bo{tanj. V obeh primerih se je pristojno ministrstvo od-lo~ilo druga~e. Projekt stoji, Sava pa te~e neizkori{~ena. Poleg tega je Miklav~i~ {e poudaril, da moramo v na{i dr`avi glede na odpiranje trga izdelati nacionalni energetski program, dolo~iti njegove prioritete in opredeliti strategijo do 47 obstoje~ih virov. Smo majhna in po sledeh dokumentov energetsko odvisna država, zato toliko bolj potrebujemo NEP, saj je slovenska energetika kapitalsko zelo močna gospodarska dejavnost, katere oslabitev bi imela negativni vpliv na celotno slovensko gospodarstvo. CERTIHKAT KAKOVOSTI ŠELE ZAČETEK DEJAVNOSTI V drugem delu je predstavnik vodstva SEL za kakovost Albin Koršič dejal, da sta v tržnih pogojih poslovanja, ki v elektrogospodarstvu postajajo realnost, kakovost in racionalnost poslovanja podlaga uspešnega poslovanja in razvoja družbe. Zato se je vodstvo SEL pred dobrim letom odločilo za uvedbo sistema kakovosti poslovanja v skladu z zahtevami mednarodnega standarda ISO 9001. Projekt so začeli uresničevati z imenovanjem projektnega tirna in določitvijo terminskega plana izvedbe. Sledilo je usposabljanje vodstva ter celovit kritičen pregled obstoječega stanja sistema delovanja družbe na vseh ravneh. Nato se je izdelovala in usklajevala dokumentacija sistema kakovosti in na koncu je sledilo uvajanje sistema v vsakdanje delo z izobraževanjem vseh zaposlenih. Po predpresoji je februarja sledila še uspešna certifikacijska presoja, ki jo je izvedlo podjetje Bureau Veritas Quality International. Prednosti uvedbe sistema kakovosti poslovanja se za SEL kažejo v povečanju preglednosti poslovanja, racionalizaciji poslovnih in proizvodnih procesov, izboljšanju komunikacij na vseh ravneh, povečanju ugleda družbe in v zaupanju kupcev. Čeprav je cilj za uvedbo sistema kakovosti dosežen, se je treba zavedati, da je pridobitev certifikata le začetek in ne konec dejavnosti na področju kakovosti. Tako so s pridobitvijo certifikata prevzeli obveznost za nadaljnje vzdrževanje in nadgrajevanje sistema kakovosti, kar pomeni neprekinjen proces optimizacije in racionalizacije poslovanja družbe. O pomenu pridobitve certifikata ISO 9001 je govoril tudi Zoran Lekič, direktor BVQI, podjetja, ki je izvajalo certifikacijsko presojo. Menil je, da obvladovanje sistema kakovosti ni pomembno samo za SEL, temveč je bila certifikacijska presoja velik izziv tudi za njihovo podjetje. Sedaj je po-48 membno to, ali homo pravilno inter-pretirali zahteve standarda kakovosti in jih smiselno prilagodili posebnostim proizvodnje elektri~ne energije in gradnji hidroenergetskih objektov. Tako kot pri vseh presojah so tudi tokrat sku{ali presojevalci BVQI-ja s svojimi pripombami strokovno pomagati Savskim elektrarnam Ljubljana in skupaj z njimi poiskati optimalne re{itve na podro~ju kakovosti. Le-ki~ je izrazil upanje, da jim je to s po-mo~jo vodstva in kolektiva SEL tudi dejansko uspelo. Vendar pa si bodo pri BVQI-ju {e naprej prizadevali, da bo partnersko sodelovanje s SEL us-pe{no tudi v prihodnje. Minister dr. Pavle Gantar je povedal, da so v minulem obdobju (v ~asu, ko je vodil Ministrstvo za okolje in prostor) za~eli uresni~evati vrsto zadev, nekaterih `al niso mogli do-kon~ati, del nalog, ki jim jih je uspelo uresni~iti, pa je vsekakor dobra podlaga za nadaljnje delo na okolj-skem in energetskem podro~ju. Glede samega prenosa energetike iz gospodarskega na okoljevarstveno ministrstvo pa je dr. Gantar menil, da je to gotovo bila pravilna odlo~itev. Po njegovem je prav povezava okoljske in energetske politike tisto, kar lahko omogo~i pomembne premike te`i{~ in ciljev v prihodnji energetski politiki. To bo v prihodnjih letih gotovo dalo ve~jo te`o hidroenergiji. Konec koncev je zmanj{evanje emisij ogljikovega dioksida zelo pomemben cilj, ki ga imajo skupaj okolje, vodno gospodarstvo in energetika. Glede celovite obnove HE Moste je dr. Gantar prepri~an, da je ta projekt pomemben z gospodarskega, energetskega, okoljskega in vodnogospodarskega nivoja, {e posebej pa ima velik pomen za ob~ino Bled. Druga~ne re{itve, kot je celovita sanacija in doin{talacija HE Moste, si ne zna predstavljati. Zato je treba obnoviti prizadevanja za uresni~itev tega projekta, se ponovno pogovoriti s predstavniki lokalne skupnosti na Bledu in to zadevo ~im prej pripeljati do konca. Glede prizadevanj za gradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi pa je dr. Gantar izrazil bolj optimisti~no prepri~anje kot direktor Miklav~i~. Povedal je, da bo vlada `e v kratkem obravnavala vse dokumente, ki jih je pripravil odbor za gospodarstvo. Ob koncu je vodstvu in kolektivu Savskih elektrarn Ljubljana ~estital za prejeti certifikat kakovosti ISO 9001. MIRO JAKOMIN LETO 1911: ODLO^ITEV O GRADNJI IN IZDELAVA ROVA HE ZAVR[NICA 5. julija 1911 se je de`elni odbor za Kranjsko odlo~il nakupiti vse vodne pravice na levem savskem pritoku, na Zavr{nici, in se hkrati tudi odlo~il na njej zgraditi svojo prvo elektrarno. Zaprosil je za podelitev koncesije za izrabo vodnih sil Zavr{nice za proizvodnjo elektri~ne energije v pro{nji z dne, 5. julija 1911, kateri pa se je 24. julija 1911 pridru`ila tudi uprava dr`avnih `eleznic. Sledili so ogledi na terenu, vodopravne obravnave, z njimi pa se je spro`ila prava papirnata vojna proti podelitvi koncesije de`el-nemu odboru s strani ni`jele`e~ih interesentov in koncesionarjev na Savi, ki so trdili, da bodo z dograditvijo jezu na Zavr{nici ogro`ene njihove koristi in je trajala ve~ let. V Arhivu republike Slovenije sem o odlo~itvi o gradnji HE Zavr{nica odkril redek originalen uradni dokument De`elnega odbora kranjskega {t. 16.647, z naslovom Poro~ilo de`elnega odbora o pripravah za ustanovitev de`elnih hidroelektri~nih naprav, ki ga je pripravil poro~evalec dr. Lampe in podpisal de`elni glavar dr. [u{ter{i~. Spisan je v levem stol-pi~u v slovenskem in desnem stol-pi~u v nem{kem, takrat uradnem dr`avnem jeziku, so na sedmih straneh opisane priprave za ustanovitev de`elnih hidroelektri~nih naprav. Dokument omenja opravljene meritve in na~rte na Savi in Zavr{nici. kostna moka v TE[ Glede Zavr{nice se omenja koncesija in`enirja Jakoba Tobella `e v poro~ilu seje z dne 28. oktobra 1910. leta. »Ker je vodna mo~ Zavr{nice ena naj-ja~jih na Gorenjskem, ni smel de`el-ni odbor biti vnemaren za nje pridobitev ter je pregovoril in`enirja Tobel-la, da je proti od{kodnini odstopil od svoje koncesije. Isto~asne obravnave s posestniki gonilnih naprav in zem-lji{kimi lastniki ob Zavr{nici so tudi imeli ugoden uspeh, in na ta na~in je de`elni odbor mogel v smislu sklepa de`elnega zbora 28. oktobra 1910, v za~etku julija 1911. leta odrediti silo-tvorno napravo na Zavr{nici. Za uporabo mo~i vpo{tevni strmec Za-vr{nice zna{a okroglo 450 metrov. Najkoristnej{e bi ga bilo vdelati v treh stopnjah, izmed teh pa bi bilo najbolj upo{tevati spodnjo stopnjo s 162 m strmca. Srednja silotvornost te stopnje zna{a 1150 konjskih mo~i, zvi{a pa se za~asno lahko do 4500 k. s. Podatki poro~ila o zavr{ni{kem na~rtu po seji 28. oktobra 1910. leta, se ti~ejo strmca na drugi stopnji iz tedanje Tobellove koncesije, izpremeni-li pa so se, vsled tega, ker je sedanji na~rt de`elnega odbora in c. kr. uprave dr`avnih `eleznic zasnovan za uporabo Zavr{nice ne samo do Most, ampak prav do Save,« pi{e dr. Lampe v svojem poro~ilu 13. julija 1912. Da bi de`elni odbor dobil kar najtrd-nej{o podlago za oceno stro{kov, zlasti glede dovodnega rova bodo~e hidroelektrarne, je sklenil v za~etku avgusta 1911, napraviti poskusne rove v lastni upravi. Poskusi so bili zadovoljivi in so dokazali, da bodo stavbni stro{ki, ki so bili predvideni za primer neugodnih gorskih razmer, zanesljivo zadostovali. S poslovnega stali{~a po dokon~anih poskusnih rovih ni bilo primerno ustaviti delo, zato so izrabili zimo 1911/1912 in izdelali rov, ki je bil sre~no prebit 31. marca 1912. Za ta-koj{njo izvedbo so se odlo~ili, ker je bila z minerji sklenjena ugodna pogodba in cene, ki jih pozneje ne bi mogli ve~ dose~i, saj je bila za pomlad leta 1912 predvidena gradnja belokranjske `eleznice in raznih `elez-ni{kih predorov. DRAGO PAPLER Tehnolo[kih ovir za kurjenje ni Sredi aprila so v Termoelektrarni [o{tanj skladno z odlo~bo Ministrstva za okolje in prostor {tiri dni javno poskusno kurili kostno moko, ki so jo pripeljali v cisternah iz ljubljanskega podjetja KOTO. V tem ~asu so pokurili 120 ton moke. Kurjenje je potekalo brez ve~jih te`av, emisijske in imisijske vrednosti niso odstopale od normalnih. K ot nam je povedal Uro{ Rotnik, vodja sektorja tehnike in vzdr`evanja v TE [o{tanj, so za tehnologijo vnosa kostne moke v kuri{~e uporabili najbolj enostavno mo`nost. Vsak dan so jim pripeljali iz kafilerije po dve cisterni sve`e moke. Cisterna je kon~ala prevoz ob silosih za aditivno od`veplevanje ~etrtega in petega blo- ka. Za transport moke iz cisterne do kotla so izrabili obstoje~e cevovode adtitivnega od`veplevanja, ki so jih delno prilagodili, oziroma podalj{ali do vzno`ja silosov. Ker je `e aditivno od`vplevanje,( z njim so kon~ali s postavitvijo ~istilnih naprav na mokri postopek) zahtevalo mo~no pnevmatiko, ni bilo te`av s ~rpanjem moke. rezul ezultati analiz in ocene pri izvedbi industrijskih poskusov v podobnih objektih kot je TE Trbovlje, ka`ejo, da bi ob dograditvi sistema za doziranje bilo mo`no se`igati tovrstne izdelke tudi v trboveljski termoelektrarni. Pred tem bi bilo treba opraviti skrbno na~rtovane preizkuse. Pri tem bi v termoelektrarni preverili ustreznost doziranja, prou~ili optimalne koli~ine za se`iganje in mo`ne vplive na proces kurjenja in na kurilne naprave, preverili emisije v okolje in pridobili ustrezna dovoljenja pri upravnih organih ter seveda ocenili koristnost izvedbe tak{nega projekta. 49 Pnevmatski transport kostne moke iz cisterne v kuri{~e petega bloka. »Z dodajanjem moke v kuri{~e petega bloka smo na dan pokurili od 0,5 do 2 odstotka moke glede na dnevno pokurjen premog v tem bloku ali 0,25 odstotka v primerjavi z vsem v enem dnevu pokurjenim premogom v TE[-u. Moko smo posku{ali kuriti pri polni in minimalni mo~i kotla in ob razli~nih hitrostih dodajanja. Prvi dan smo imeli nekoliko te`av zaradi prehitrega doziranja moke v kuri{~e. Naslednje tri dni smo zaradi optimi-ranja tehnolo{kega procesa v kuri{~u podalj{ali ~as doziranja in ni bilo nobenih te`av ve~,« je pojasnil tehnolo- UrošRotnik 50 gijo kurjenja Uro{ Rotnik. Vse dni kurjenja so potekale intenzivne meritve in jemanje vzorcev. Meritve so opravljali strokovnjaki velenjskega Erica, mariborskega In{tituta za varstvo pri delu in za tehnolo{ki del strokovnjaki mariborske Fakultete za strojni{tvo. Kljub lastnim strokovnim in kadrovskim zmogljivostim so se zaradi nedvoumnosti meritev od-lo~ili za zunanje institucije. In{tituti so vzeli vzorce premoga, mesno kostne moke iz cistern, `lindre oziroma nezgorelih delcev, ki so padli na do-gorevalno re{etko, nadalje vzorce grobega pepela pred grelnikom zraka, pepela pod elektrofiltrom, dimnih plinov pod vstopom v raz`vepleval-no napravo, sadre iz raz`veplevalne naprave, dimnih plinov v dimniku, produkta sadre in pepela na odlaga-li{~u produkta. Po {tirih dnevih poskusnega kurjenje so v [o{tanju pri{li do sklepa, da z optimiziranjem dozi-ranja moke v kuri{~e nimajo ve~ te`av z njenim kurjenjem in da kurjenje kostne moke v procesu proizvodnje elektri~ne energije ni mote~ dejavnik. Seveda bo treba po~akati {e na analize vplivov na okolje. Te analize bodo tudi osnova, na kateri se bodo lokalne skupnosti odlo~ile o dodelitvi soglasja za trajno kurjenje. TE[ pa bo moral biti pred tem tudi izbran na javnem razpisu za kurjenje kostne moke, ki ga pripravlja Mini- strstvo za okolje. S pomo~jo pnevmatskega transporta neposredno iz cisterne v kotel ~etrte-ga ali petega bloka lahko v TE[-u sproti pokurijo vseh 15.000 ton na leto predelane kostne moke pri nas in tudi dodatnih 3.000 ton perne. Za kurjenje ma{~ob v termoelektrarni niso zainteresirani, kakor tudi ne za kurjenje stare uskladi{~ene moke. Kostna moka ima pribli`no 15 odstotkov pepela in kurilno vrednost 18.000 kJ/kg, medtem ko ima velenjski lignit 9.000-10.000 kJ/kg. S kurjenjem kostne moke bi letno nadomestili okoli 30.000 ton premoga. »Za trajno kurjenje kostne moke, bi bile po tehnolo{ki plati potrebne manj{e modifikacije. Izvedli bi predelavo za neprekinjeno doziranje moke v kuri{~e, ki bi bila regulirana in prilagojena obratovanju bloka, optimizirali bi vstope kostne moke v kuri{~e, izbolj{ali kakovost kompri-miranega zraka in optimizirali regulacijo kurjave,« je tehnolo{ke na~rte povezane s kurjenjem kostne moke v TE[ pojasnil na{ sogovornik. Vse na{tete predelave pa niso pretirano zahtevne ne po izvedbeni ne po fi-nan~ni plati. MINKA SKUBIC dru{tvo ekonomistov elektrogospodarstva Ekonomisti imajo NpOrVeEGdA sednika Z leto{njim letom je Vlada Vaupoti~a iz Savskih elektrarn, ki mu je potekel mandat in odhaja v pokoj, na mestu predsednika Dru{tva ekonomistov elektrogospodarstva in premogovni{tva /DEEP/ nadomestil Aleksander Mervar, fi-nan~ni direktor Termoelektrarne Trbovlje. Z njim smo se pogovarjali o delu dru{tva in na~rtih za prihodnje. a prila je imelo dru{tvo redno skup{~ino v Termoelektrarni Brestanica, kjer so izvolili izvr{ilni odbor, ki ga sestavljajo finan~ni direktorji dru`b elektrogospodarstva in premo-govni{tva, in pa disciplinsko komisijo. Kot pravi novi predsednik Aleksander Mervar, je temeljno poslanstvo dru{tva, ki ga sestavljajo zaposleni v finan~no ra~unovodskih slu`bah dru`b elektrogospodarstva in premo-govni{tva, seznanjanje z aktualnimi zadevami s podro~ja zakonodaje, poslovanja in sedaj liberalizacije trga z elektri~no energijo. »Spekter tem, ki jih obdelujemo, je {irok, ker je energetika sestavljena iz ve~ panog. Tako smo imeli aprila strokovno posvetovanje o vplivih liberalizacije trga na poslovanje dru`b EGP. Poleg uradnega stali{~a sekretarja dr. Roberta Goloba smo lahko poslu{ali tudi strokovno tehni~ne poglede na odpiranje trga. Glede na to, da smo v dru{tvu sami ekonomisti, je bilo za nas zanimivo sli{ati pomen sistemskih storitev, vlogo jalove energije, rezerv v sistemu. Spoznali smo lahko, da bo v prihodnje ekonomska funkcija v podjetjih pridobila na te`i. V nasprotju s preteklostjo bo poslovanje dru`b EGP vse bolj odvisno od tr`nih prilik, za kak{no ceno bomo proizvod prodali,« meni Aleksander Mervar. Aprilsko strokovno predavanje na Izlakah je sodilo v sklop strokovnih predavanj, ki jih ima dru{tvo najmanj dvakrat na leto, odvisno od pomembnosti posameznih tem. Glede na aktualno odpiranje trga na~rtujejo letos predavanje o internih in ekster-nih problemih dru`b pri tem, nasedlih investicijah in podobnih zadevah. Predsednik dru{tva pravi, da se zaveda odgovornosti obdr`ati dru{tvo v taki obliki in funkciji, kot je bila doslej, ~etudi slovensko elektrogospodarstvo in premogovni{tvo ne bo ve~ tako homogeno kot v preteklosti. »Glede na to, da se bodo z odpiranjem trga pojavili novi gospodarski subjekti, in glede na to, da imamo v pravilniku ~len, ki dolo~a, kdo so ~la-ni, nam je cilj, da ~lanstvo {irimo z novimi gospodarskimi subjekti. Z ve~jo heterogenostjo ~lanstva in dru{tva bomo lahko v prihodnje na strokovnih sre~anjih razpravljali predvsem o temah, ki se nana{ajo na izvajanje ekonomske funkcije v poslovnih procesih dru`b EGP in manj o posebnostih regulativnega poslovanja dru`b v lasti dr`ave,« raz-mi{lja o prihodnjem delu dru{tva Aleksander Mervar. Strokovna posvetovanja dru{tva so zelo dobro obiskana. Zadnje posvetovanje je bilo zaradi stiske s prostorom {tevil~no omejeno. Seveda pa je udele`ba odvisna od teme predavanja. Vodilo dru{tva je, da za strokovna predavanja ne omejujejo {tevila udele`encev in do-pu{~ajo, da se jih udele`ujejo tudi drugi zaposleni iz sistema, ne samo ekonomisti. Sogovornik meni, da bo dru{tvo imelo tudi v prihodnosti pomembno vlogo, zlasti zaradi pri~akovane deregulacije. Predavanja in stanovska pripadnost bodo imela pomembno vlogo pri pretoku mnenj, sugestij, iz-ku{enj iz novega podro~ja poslovanja. Zaradi smotrnosti poslovanja so se v DEEP odlo~ili, da se z menjavo predsednika menja tudi sede` dru{tva in njegova administracija. Iz Savskih elektrarn je vse skupaj za mandat predsednika Aleksandra Mervarja pre{lo na TE Trbovlje. MINKA SKUBIC 51 53 odpiranje trga z elektri~no energijo Elektro gorenjska zaposlenim predstavila VIZIJO IN Veliko novosti prina{a odpiranje energetskega trga in nanj se v Elektro Gorenjski, d.d., pripravljamo z veliko odgovornostjo, saj se zavedamo, da je od uspe{nih poslov tudi odvisen del pomembnega dohodka delni{ke dru`be Elektro Gorenjske. Us 52 pravi~ene odjemalce seznanjamo z novimi tr`nimi odnosi, kakr{ne s predpisi in navodili postopno vzpostavlja zakonodajalec, in z njimi navezujemo stike za nadaljnje poslovanje. Zato smo zanje 3. aprila na Zavarovalnici Triglav v Kranju pripravili informativno sre~anje »Energetski trg 2001«, ki je dalo mo`nost tudi neposrednih vpra{anj in odgovorov na vrsto sprememb in novih pogledov. Analiza odzivov udele`encev, ki jih je povzela strokovna skupina, ki je sodelovala v projektu pod vodstvom pomo~nika direktorja podjetja Elek-tro Gorenjske Toma`a Jamnika, je poudarila, da je treba z vrsto novosti, ki jih prina{a odpiranje trga z elek-tri~no energijo, podrobneje seznaniti tudi zaposlene. Na predstavitvi, ki je bila na sede`u podjetja v Kranju 16. maja, so bile podane posamezne teme s skupnim imenovalcem odpiranje trga z elektri~no energijo: Poslanstvo in vizija podjetja (mag. Drago [tefe, direktor podjetja), Dobava elektri~ne energije (Mitja An`ej, direktor PE za dobavo elektri~ne energije), Dostop do omre`ja (Bo{tjan Ti{ler), Elek-tri~ne meritve (Matja` Malovrh), Tehni~na pomo~ in svetovanje (Marjan Jerele, direktor tehni~nega sektorja), Marketing – Elektro Gorenjska trgovec za upravi~ene odjemalce (Drago Papler), vse sklope pa je v vsebinsko celoto zaokro`ila mag. Mateja Nadi`ar Praprotnik. Sklicatelj predstavitvenega informativnega sestanka mag. Drago [tefe je podal novo organiziranost ter vizijo, poslanstvo in strategijo podjetja. Elektro Gorenjska `eli postati podjetje s strate{ko povezanimi poslovnimi enotami. V dana{njem ~asu dina-mi~nih sprememb, ki zahtevajo predvsem hitro prilagodljivost, `elimo z na{imi medsebojno povezanimi poslovnimi enotami dosegati sinergijske u~inke in krepiti konkuren~no prednost v slovenskem okolju, je poudaril mag. Drago [tefe. @elimo postati skupnost ustvarjalnih, motiviranih, strokovnih ter produktivnih sodelavcev. Omogo~iti `elimo tako delovno okolje, kjer bodo zaposleni v ciljih Elektro Gorenjske prepoznali tudi lastne cilje in mo`nosti za osebni razvoj. Strategija je pove~evanje vrednosti podjetja. @elimo raz{iriti na{o pozicijo na trgu. Osredoto~ili se bomo na bistvene posle z energijo in na okolju prijazno poslovanje in izko-ri{~ali vse dodatne potenciale, ki smo jih sposobni upravljati oziroma tr`iti. Nadalje je poudaril temeljne usmeritve, ki so v doslednem izvajanju od-li~nega servisa za stranke, izbolj{anju zanesljivosti distribucijskega omre`ja, hitrem in u~inkovitem delovanju in poslovanju, v katerem se odra`a skrb za okolje, saj je Elektro Gorenjska, d.d., tudi lastnik nekaj malih hidroelektrarn, ki pridobivajo energijo iz obnovljivih vodnih virov in ne one-sna`ujejo okolja. UVAJANJE TRGA KORENITO SPREMINJA ODNOSE V ELEKTROGOSPODARSTVU Mag. Mateja Nadi`ar Praprotnik pa je v nadaljevanju poudarila, da so se z uveljavitvijo energetskega zakona razmere na energetskem trgu za~ele povsem spreminjati. Elektrogospodarstvo po~asi prehaja iz reguliranega monopolnega polo`aja v tr`no naravnan sistem. V evropskem in seveda tudi slovenskem prostoru bo v naslednjih nekaj letih nastal povsem nov energetski trg, kjer naj bi ceno Mag. Mateja Nadi`ar Praprotnik tr`enje telekomunikacij elektri~ni energiji v najve~ji meri krojila ponudba in povpra{evanje. Uvajanje trga elektri~ne energije temeljito spreminja ekonomske odnose v elektrogospodarstvu, hkrati pa je za~elo kazati svoj vpliv tudi na razvoj, obratovanje in vzdr`evanje elektroenergetskega sistema. Glede na vse te spremembe se je pokazala potreba po novem na~inu poslovanja in s tem tudi organiziranosti, ki je bila v Elek-tro Gorenjski uveljavljena 1. januarja 2001. Podjetje vodi direktor mag. Drago [tefe, njegov pomo~nik je Toma` Jamnik, sektorje in poslovne enote pa vodijo: direktor tehni~nega sektorja Marjan Jerele, direktorica finan~no ekonomskega sektorja Ivanka Jelenc, direktorica splo{no kadrovskega sektorja Majda Ko-va~i~, direktor PE za upravljanje Alojz Zupanc, direktor PE za distribucijo elektri~ne energije Janez P{enica, direktor PE za dobavo elek-tri~ne energije Mitja An`ej in direktor PE za proizvodnjo elektri~ne energije Darko Ko`elj. Zavedamo se, da so ustvarjalni in motivirani ljudje najpomembnej{e premo`enje in sredi{~e vsega dogajanja, zlasti razvoja v podjetju, njihovo vodenje pa pomeni klju~ do uspeha, saj so ~lo-ve{ke misli vedno dualisti~ne, torej vsebujejo dvoje nasprotnih na~el, pozitivno in negativno. Od na{ega znanja in zavedanja je odvisno, ali bomo trenutek videli in do`iveli skozi prizmo napredka ali bomo zaustavili ciklus dogajanj. Stremeti moramo k temu, da nenehno gojimo kulturno okolje, kjer prevladujejo znanje, integriteta in skrb. Na novih konku-ren~nih trgih z energijo, ceno energije med drugim narekujejo tudi vi{ine sklenjenih dolgoro~nih pogodb. Ti trgi so pogosto likvidni in ekstremno spremenljivi. Ekstremna spremenljivost cen energije pomeni izziv pri ocenjevanju prednosti in narekuje potrebo po agresivnem upravljanju finan~nih tveganj. Bistvene kompe-tence v vse bolj konkuren~ni industriji z energijo bodo postale ve{~ine za napovedovanje cen in njihove spremenljivosti ter koristna uporaba teh podatkov za kreiranje poslovne vrednosti in upravljanje s finan~nimi riziki. DRAGO PAPLER Sinergy i[^e partnerje Eles je lani s tr`enjem svojega telekomunikacijskega omre`ja ustvaril `e pomemben prihodek, pri ~emer pa je {lo za izrabo zgolj dela mo`nosti, ki jih odpira sodobni svet telekomunikacij. H~erinsko podjetje Sinergy svojo prihodnost vidi tudi v povezovanju z drugimi elektroenergetskimi podjetji. P odjetje Elektro – Slovenija je pred leti za potrebe vodenja elektroenergetskega sistema zastavilo obse`en projekt zgraditve sodobnih opti~nih telekomunikacijskih povezav, ki ga je nato tudi zelo uspe{no uresni~evalo. Tako ima Eles danes zgrajenih `e ve~ kot tiso~ kilometrov opti~nih kablov oziroma zgrajeno mo~no telekomunikacijsko hrbteni~no omre`je, ki se navezuje tudi na podobna omre`ja v sosednjih dr`avah. Ker Eles kot upravljalec slovenskega elektroenergetskega omre`ja za potrebe vodenja potrebuje le del komunikacijskih zmogljivosti opti~nih kablov, je bilo v okviru podjetja `e pred ~asom ustanovljeno h~erinsko podjetje Sinergy, ki naj bi tr`ilo proste zmogljivosti in s tem zagotavljalo {e hitrej{o vrnitev vlo`enih sredstev v gradnjo opti~ne magistrale ter potrebna sredstva za nadaljnji razvoj. Kaj se trenutno dogaja na podro~ju telekomunikacij in kak{ne so pravzaprav tr`ne mo`nosti, smo sku{ali ugotoviti v pogovoru z direktorjem Elesove telekomunikacijske enote Ale{om Per{inom. Na podro~ju telekomunikacij se je ciklus zamenjave tehnologije v zadnjih letih mo~no pribli`al, ~e `e ne celo izena~il z ra~unalni{ko tehnologijo, kar pomeni, da se celotna tehnologija zamenja v treh do petih letih. Tako hitremu tehnolo{kemu napredku na podro~ju telekomunikacij pa v zadnjem ~asu zelo hitro sledi tudi ponudba {tevilnih novih storitev, ki skorajda napovedujejo novo informacijsko revolucijo. Skladno s tako hitrim razvojem tehnologij in {iritvi-jo storitev, pa se, poudarja Ale{ Per{in, vse bolj ve~a tudi potreba po zagotovitvi zmogljivih komunikacijskih poti in povezovanjem razli~nih omre`ij. Vsekakor je trenutni trend integracija razli~nih sistemov in tehnologij, s ciljem, da bi zagotovili ~im hitrej{i pretok raznovrstnih informacij in podatkov. Pri tem je treba vedeti, da govorimo o ve~ vrstah telekomunikacijskih storitev, pri ~emer je na{a pozornost usmerjena predvsem na ponujanje podatkovnih storitev, kar je ta hip tudi najmo~nej{a sti~na to~ka med trgom elektri~ne energije in telekomunikacijami. V Elesu veliko pri~akujemo tudi od pred kratkim sprejetega zakona o telekomunikacijah, ki uvaja liberalizacijo tudi na to podro~je in odpira nove mo`nosti tudi elektrogospodarstvu. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da je elek-tri~no omre`je najbolj raz{irjeno komercialno omre`je sploh in da elektroenergetska podjetja `e dolgo uporabljajo visokonapetostno omre`je za medsebojno komuniciranje, z novimi tehnologijami pa je mogo~e raz-li~ne informacije in podatke pre-na{ati tudi po srednje in nizkonapetostnem omre`ju oziroma do kon-~nih uporabnikov, s ~imer se dejansko odpira vrsta novih poslovnih pri-lo`nosti. Pri tem seveda ne gre, da bi elektrogospodarstvo denimo postalo konkurenca Telekomu, temve~ bolj zato, da je mogo~e s pomo~jo novih tehnolo{kih dose`kov tudi elektroenergetske koridorje izrabiti za pokrivanje dolo~enih telekomunikacijskih storitev, ki so lahko tudi tr`no zelo zanimive. Storitev, ki jih ponuja sodobna tehnologija, je namre~ vse ve~, uporabniki pa ob tem terjajo predvsem kakovost. Ker gre za tehnolo{ko zahtevne in zato tudi drage projekte, je jasno, da se vsa podjetja ne bodo mogla uspe{no ukvarjati z vso paleto storitev, marve~ bo nujno moralo priti do diverzifikacije poslovnih ciljev in medsebojnega povezovanja za doseganje maksimalne u~inkovitosti.53 vzdr evanje omreja Tako naj bi Sinergy kot tr`no usmerjena dru`ba v prihodnje poleg nalog operaterja specializiranih telekomunikacijskih storitev za potrebe Elesa opravljala zlasti telekomunikacijske storitve na veliko, in sicer za potrebe operaterjev mobilne telefonije, mestnih in lokalnih komunikacijskih operaterjev, velikih doma~ih in tujih podjetij ter zagotavljala tudi rezervna omre`ja tako za potrebe Telekoma Slovenije, drugih operaterjev in drugih lastnikov telekomunikacijske infrastrukture, ter tudi za potrebe drugih velikih sistemov, kot so denimo banke, zavarovalnice in podobno. Pri tem izhajamo predvsem iz dejstva, pravi Ale{ Per{in, da imamo zmogljivo in zanesljivo opti~no hrbteni~no omre`je, ki omogo~a hiter prenos velikih koli~in podatkov, pri ~emer `e imamo tudi zveze proti Avstriji in Italiji (partner h~erinsko podjetje Enela WIND), v kratkem pa naj bi zagotovili tudi ustrezne povezave proti Hrva{ki, kjer se kon~uje gradnja opti~ne povezave Kr{ko–Tumbri, in Mad`arski. Tako naj bi poleg meddr`avnih zvez velikih zmogljivosti v prihodnje zagotavljali tudi hiter internet dostop za ve~je sisteme in opravljali storitve povezovanja v navidezna zasebna omre`ja, oddajali v najem stre`ni{ke zmogljivosti, antenske lokacije in telekomunikacijske prostore ter se v sodelovanju z drugimi partnerji pojavljali tudi kot ponudniki novih storitev. Skratka, mo`nosti na trgu telekomunikacij je tudi za elektrogospodarstvo veliko in z novimi tehnolo{kimi re{itvami se skorajda vsak dan pojavljajo {e nove, pri ~emer pa se mi zdi klju~nega pomena, je ob koncu pogovora dejal Ale{ Per{in, koliko se bodo elektroenergetska podjetja sposobna povezati in tehnologijo, ki jo `e imajo, izrabiti za u~inkovit nastop na trgu. Pri tem se kot mo`ni Eleso-vi partnerji pojavljajo {e zlasti distribucijska podjetja, kot tisti, ki `e imajo dostop ali ga dograjujejo do neposrednih uporabnikov, ter tudi mariborska Informatika, kot dober poznavalec potreb in potencialni ponudnik informacijskih storitev. BRANE JANJI] Daljnovodne aktivnosti med remontom ne kr[ko V triindvajsetem letu meddr`avnega sodelovanja pri vzdr`evanju 400 kV omre`ja so se v Podlogu sestali predstavniki vzdr`evanja in dispe~erji hrva{kega elektrogospodarstva (HEP), Nuklearne elektrarne Kr{ko (NEK) in Elektro-Slovenije (ELES). t radicijo usklajevalnih sestankov, ki `e od leta 1979 stalno potekajo v ~asu pred remontom v jedrski elektrarni, uspe{no nadaljuje tudi mlaj{i rod, tako da je bil tudi tokrat sestanek namenjen usklajevanju terminov izklopov in vzdr`evalnih del na 400 kV daljnovodnem omre`ju od RTP Tumbri, preko NEK, do RTP Maribor ter izmenjavi izku{enj vzdr`eval-cev elektroprenosnih naprav obeh dr`av. Sicer pa so bila v ~asu leto{nje- ga izklopa omenjenega 160 kilometrov dolgega 400 kV omre`ja opravljena naslednja na~rtovana dela: pregled s plezanjem na tudi do 60 metrov visokih 317 daljnovodnih stebrih, od tega 263 dvosistemskih, zamenjava ve~ kot 40 kosov razbitih ~lenov v izolatorskih verigah, popravila priklju~nih lokov za{~itni vrvi, nadomestna monta`a kotnikov, vijakov ter plezalnih klinov, najnujnej{i poseki drevja, ki ogro`a obratovanje, Zamenjava preperele lesene konzole z jekleno na lesenem provizoriju 110 kV daljnovoda Brestanica -Kr{ko -Hudo. 54 zanimivosti in druga manjša vzdrževalna dela. Prav tako so bili v posameznih RTP-jih in stikališču NEK opravljeni remonti oziroma revizije osmih 400 kV daljnovodnih polj, transformatorskega in zveznega polja s podrobnimi revizijami odklopnikov ter ločilnikov, meritvami na instumentnih transformatorjih in ozemljitvenem sistemu ter preizkušanju delovanja zaščitnih in merilnih naprav. Zaradi težavnih elektroenergetskih razmer in kratkih rokov izklopov so dela potekala praktično neprekinjeno, ne glede na vreme, in tudi ob sobotah in nedeljah ter v podaljšanem delovnem času. Poleg rednih vzdrževalnih del, pa so opravili tudi nekaj pomembnih investicijskih del, med drugim so zamenjali obstoječe zaščitne vrvi z optičnim kablom (OPGW). Podjetja HEP, Elektro Celje in Eles so namreč letos koordinirano vgradila optični kabel na 2 x 400 kV daljnovodu Za-greb-Krško I in II (HEP približno 34 kilometrov OPGW s 24 optični vlakni od RTP Tumbri do meddržavne meje, Eles približno 16 kilometrov od meddržavne meje do SM 109 -OPGW s 24 optičnimi vlakni in od SM 109 do NEK-OPGW z 48 optičnimi vlakni) in na odseku 2x110 kV daljnovoda Krško—Brežice (Elektro Celje približno 4 kilometre od SM 53 do RTP Brezice-OPGWs 24 optičnimi vlakni). Tako je bila zgrajena prva optična meddržavna povezava med Hrvaško in Slovenijo v elektroenergetskem omrežju, kar pomeni pomembno pridobitev v pogledu dograjevanja modernega in funkcionalnega digitalnega telekomunikacijskega omrežja Slovenije. Sicer pa je bilo od leta 1988, ko je bil na 110 kV daljnovodu Brestanica—Krško vgrajen prvi OPGW, do danes vgrajenih že 997 kilometrov optičnih povezav, in to večinoma s sodelovanjem investicijskih ekip pod vodstvom staroste inve-stitorske prenosne dejavnosti Janeza Kerna. Hkrati z vgradnjo OPGW pripadajočega kabelskega sistema in terminalske telekomunikacijske opreme, kar je uspešno koordinirala vodja gradnje objekta Simona Sila, je bila opravljena tudi zamenjava relejnih zaščit v RTP Tumbri in stikališču NEK na 400 kV daljnovodu Zagreb—Krško I, z vgradnjo diferenčne-ga releja REL 561 in distančnega releja 7 SA 513- Omenjena oprema je v Elesu enotna za vsa 400 kV daljno-vodna polja. Neposredno pred izklopom NEK in v povezavi z že omenjenimi daljnovodnimi aktivnostmi pa so bila opravljena tudi obsežna vzdrževalna dela na 110 kV daljnovodu Brestanica-Krško-Hudo z zamenjavo 8-kilometrskega odseka zaščitne vrvi oziroma OPGW med stoj nima mestoma 1 in 25, kjer je bil vgrajen tako imenovani dvoplaščni OPGW namesto dosedanjega enoplaščnega, ki je bil v zadnjih petih letih, zaradi udarov strele, kar na sedmih mestih poškodovan. Opravljene pa so bile tudi zamenjave dotrajanih preperelih lesenih konzol z jeklenimi na lesenem provizoriju (7 drogov) tega daljnovoda, in to na območju vzankanja v novo RTP 400/110 kV Krško, ki je trenutno v pospešeni gradnji, vsekakor pa v zamudi glede na omenjeni dotrajani leseni provizorij. Poleg navedenega lesenega provizorija pa še vedno ostaja v Elesu 65 lesenih drogov na 110 kV daljnovodu Laško—Brestanica, saj njegova usoda kljub dotrajanosti še vedno ni jasna. Paradoksalna idila dotrajanih lesenih drogov in najsodobnejše optične tehnike bo kmalu v bližini NE Krško prešla v zgodovino. Po zgraditvi RTP Krško pa upamo, da bo podobno usodo doživel tudi omenjeni še zadnji leseni daljnovod. SREČKO LES JAK VEDSKA ODLOŽITEV ZAPRTJA BARSEBACKA? Švedski premier Goran Persson razmišlja o tem, da bi za nekaj časa odložili zapiranje drugega reaktorja jedrske elektrarne Barseback. Prvega so ugasnili že pred dvema letoma, drugega pa naj bi leta 2003, razen če do takrat ne bi uspeli zagotoviti dovolj alternativnih virov energije. Tega za zdaj še niso uspeli izpolniti, zato se švedski premier najbolj boji, kaj se bo zgodilo v primeru hude zime. Nad novico, da elektrarne Švedi najbrž še vendarle ne bodo v celoti zaprli, je bila najbolj razočarana danska vlada, ki nasploh nasprotuje uporabi jedrske energije. NIZOZEMSKA POMOČ TREM MANJ RAZVITIM Nizozemsko ministrstvo za gospodarstvo je Poljski, Romuniji in Češki Republiki zagotovilo kredite v skupni višini 35,9 milijonov evrov, s katerimi bodo te države zmanjšale emisije ogljikovega dioksida v zraku za štiri milijone ton. Na Poljskem naj bi to uresničili z gradnjo elektrarn na veter, v Romuniji z novo hidroelektrarno in dvema sistemoma ogrevanja v mestih, na Češkem pa z uvajanjem ogrevanja na biomaso. Po besedah predstavnikov nizozemskega ministrstva do zdaj še nobena država ni sklenila pogodbe s tako visoko vrednostjo, ki bi bila povezana z uresničevanjem Kjotskega protokola. Ta pogodba pa vladam omenjenih treh držav ne bo pomagala le pri zniževanju emisij, ampak tudi pri investiranju v trajen gospodarski razvoj, sama Nizozemska seje s protokolom iz Kjota zavezala, da bo med leti 1990 in 2010 zmanjšala emisije ogljiko- Ivega dioksida v zraku za šest odstotkov ali za približno 50 milijonov ton. NOVA ELEKTRARNA Podjetje Edison je aprila slovesno odprlo dolgo pričakovano elektrarno Terni v severnem predelu Rima. Kogeneracijska elektrarna z močjo 1000 MWje prva v Italiji, ki sojo oblikovali in zgradili prav za potrebe odprtega trga. Terni, kije stala 130 milijard lir, bo delovala s 64-odstotno učinkovitostjo, kar je najvišje v celotni Italiji, s tempa bodo nadomestili staro termoelektrarno. Nova kogeneracijska naprava lahko proizvede približno 700 milijonov kWh na leto, kar je po izračunih več kot dovolj za oskrbo vseh domov v tem predelu Rima. Graditi sojo začeli leta 1999 in dokončali v za Italijo rekordnem času. 0 sodobnim tehnologijam naproti Geografski informacijski sistem v elektro celju V Elektro Celju smo za~eli graditi Geografski informacijski sistem v za~etku leta 1999. V to nas je prisilila potreba po postavitvi digitalnega katastra lastnih omre`ij, saj je postalo vzdr`evanje analognih kart zelo te`avno. Po pregledu programske opreme GIS na trgu in njene uporabe s strani dr`avne uprave in drugih infrastruktur-nih podjetij smo se odlo~ili za proizvajalca ESRI in sprva za njegovo namizno razli~ico GIS Arc-View. S tem smo tudi za~eli sodelovati s podjetjem GISDATA Ljubljana, ki na slovenskem trgu zastopa ESRI. V pilotskem projektu, kon~anem junija 1999, smo zastavili nekaj klju~-nih smernic ter pripravili nekaj osnovnih orodij za nadaljnje delo. Z upo{tevanjem vodila, da mora biti GIS vklju~en v integrirani informacijski sistem (IIS), je bila samoumevna odlo~itev, da ne bomo ustvarjali paralelne strukture k `e obstoje~i bazi tehni~nih podatkov (BTP), ampak se le preko identi~ne {tevilke navezovali na tam zapisane pojavke in njihove atribute. To delo smo si olaj{ali z izdelavo namenskega programa »raziskovalca BTP«. S pilotskim projektom smo v vseh treh poslovnih enotah Elektro Celja (Celje, Slovenj Gradec, Kr{ko) zastavili enoten podatkovni model GIS – definirali smo podatkovne plasti (Layerje) in temeljna pravila, ki naj veljajo za podatke na posamezni plasti. V tej fazi so bili geografski podatki {e vedno hranjeni le na delovnih postajah z ArcViewjem. Na{ naslednji cilj je bil postavitev mre`ne infrastrukture, ki omogo~a centralno hranjenje in vzdr`evanje geografskih podatkov ter mno`i~en in nadzorovan dostop do njih. Re{itev, ki tak{no funkcionalnost omogo~a, smo si zagotovili s sistemom SDE (Spatial Database Engine). SDE je mehanizem, ki relacijsko bazo (v na{em primeru IBM DB2) in njene module upravljanja nadgradi s tabelami in algoritmi, ki omogo~ijo hranjenje, dostopanje in poizvedovanje na podlagi geografskih parametrov. Z uporabo arhitek- 56 Nekaj mo`nih odjemalcev v arhitekturi SDE odjema-lec/stre`nik strokovno sodelovanje ture odjemalec/stre`nik (Client/Server) lahko razni odjemalci hkrati dostopajo do podatkov Tako lahko najzahtevnej{i uporabniki (»specialisti GIS«) z uporabo programa ArcView in njegovih dodatkov opravljajo zahtevnej{e geografske analize ali vna{ajo geografske podatke. Uporabniki programov CAD lahko v svojih projektih uporabijo geografske podlage neposredno iz SDE, z name{~enim vmesnikom »CAD Client«. Za posebne potrebe lahko programerji s standardnimi razvojnimi orodji (Visual Basic, Visual C++, Delphi ...) z uporabo dodatnih programskih knji`nic z objekti GIS (»MAP Objects« OCX) sprogramira-jo strogo namenske, optimirane aplikacije. Uporabniki z manj{imi geoa-naliti~nimi zahtevami lahko za prostorsko pregledovanje uporabijo za-stonjski (»Freeware«) program Arc-Explorer, {e posebej zanimiv in perspektiven pa je dostop do podatkov GIS-a preko interneta. Slednjemu v prid govorita vsaj dve dejstvi, prvi~, da je vse, kar potrebuje kon~ni uporabnik, le internetni brkljalnik, in drugi~, da s tem na~inom dostopa »porabimo« le toliko licenc SDE, kolikor spletnih stre`ni{kih servisov imamo zagnanih (s ~imer lahko vplivamo na performanse), ~eprav po tej poti hkrati dostopa veliko uporabnikov. V Elektro Celju imamo trenutno v stalni rabi eno intranetno aplikacijo GIS, ki omogo~a nekatere glavne geografske funkcije in slu`i kot podlaga za razvoj specifi~nih aplikacij za posamezne slu`be. Aplikacijo lahko preizkusijo vsi uporabniki znotraj intraneta elektrodistribucij-skih podjetij, na naslovu http://elek-trocelje/gis. Mo`nosti za uporabo GIS v elektrodistribucijskem podjetju je zelo veliko, {e posebej v razmerah spro{~anja trga z elektri~no energijo. Pri nadaljnjem razvoju geografskega informacijskega sistema v Elek-tro Celju nam bo temeljno vodilo zagotoviti ~im ve~ koristnih aplikacij ~im ve~jemu {tevilu zainteresiranih uporabnikov. Menimo, da nam bo to uspelo le, ~e bomo imeli dobro izo-bra`en lasten kader za vnos in vzdr`evanje podatkov, razvoj aplikacij ter upravljanje geografske baze podatkov in ~e bomo sledili novim tehnolo{kim trendom s stalnim posodabljanjem programske in strojne opreme. MIRO ROGINA Mednarodni uspehi eimv na podro^ju energetskega svetovanja Lani je nem{ka investicijska banka Kreditanstalt für Wiederaufbau (KfW) v sklopu projekta sodelovanja v obnovi Kosova financirala {tudijo »Electricity Supply for Kosovo«. Namen {tudije je bil analizirati desetletni razvoj elektroenergetskega sektorja Kosova in ugotoviti optimalno varianto rekonstrukcije termoelektrarn Kosovo A in B. Alternativa rekonstrukciji starih blokov je bil uvoz energije iz nastaja-jo~ega balkanskega trga elektri~ne energije ali gradnja novih premogovnih oziroma plinskih blokov. Nosilec projekta je bilo znano nem{ko podjetje STEAG. Poleg nekaj znanih nem{kih svetovalnih podjetij za pre-mogovni{tvo (LAUBAG), toplar-ni{tvo (VEAG) in energetsko ekonomijo so k sodelovanju pritegnili tudi Elektroin{titut Milan Vidmar. Vrednost projekta je bila okrog enega milijona mark. V obse`no zastavljeni {tudiji so strokovnjaki Elektroin{titu-ta dobili zelo odgovorno nalogo pri izdelave klju~nih delov {tudije: - izdelava scenarijev napovedi porabe elektri~ne energije in koni~nih obremenitev, - izdelava srednjero~nih bilanc (5 let) in dolgoro~nih bilanc (10 let) z ekonomsko analizo optimalnih re{itev, - analiza mo`nosti izmenjave mo~i med balkanskimi dr`avami, sedanje stanje in perspektiva, z anketiranjem potencialnih udele`encev nastajajo~ega balkanskega trga elektri~ne energije, - analiza sistemskih storitev in njihovo vrednotenje v tej regiji, - analiza prenosnega omre`ja z oceno mo`nosti izmenjave mo~i Kosova z dr`avami jugovzhodne Evrope. Slovenski tim v sestavi mag. Kre{imir Baki~ (odgovorni vodja), Jo`e Perme, mag. Zvone Ko{njek in [tefan Ivanjko je opravil nalogo v rekordnem roku ob uporabi najsodobnej{ih na~rtovalskih orodij in v veliko zadovoljstvo nem{kih partnerjev ter uporabnikov {tudije: nem{ke banke Kf-W, kosovskega energetskega kombinata (KEK) in energetskega sektorja UN. Ob izdelavi projekta sta bili organizirani dve delavnici, na katerih so bili navzo~i {tevilni strokovnjaki s podro~ja energetike iz EU, UN, bank in Kosova.Vidno vlogo pri pre-zentacijah rezultatov in razpravah so imeli strokovnjaki EIMV. Posebej odmevni so bili prispevki glede trga sistemskih storitev in utemeljitvah po novih prenosnih objektih v regiji. Po koncu Projekta je Elektroin{titut dobil posebno pohvalo. Kosovski energetiki so povedali, da tako dobro izdelane {tudije razvoja {e nikoli niso imeli. Posledica tega sodelovanja je dejstvo, da nas anga`irajo pri konsul-tacijah in nasvetih na podro~ju energetike, kar je posebna ~ast stroki na EIMV. V veliki mednarodni dru`bi strokovnjakov, ki danes upravljajo, gradijo in svetujejo v tem delu nerazvitega sveta, je bilo ve~krat sli{ati laskava mnenja o slovenskih elektroe-nergetikih. Ta projekt je odprl pot nadaljnjemu sodelovanju z nem{kimi svetovalnimi dru`bami na drugih projektih po svetu. Tako `e potekajo dogovori o sodelovanju in svetovanju strokovnjakov Elektroin{tituta Milan Vidmar, posebej na podro~ju elektroenergetskih omre`ij in problematike odpiranja trgov elektri~ne energije. Strokovnjaki Elektroin{titu-ta so nesebi~no odprli pot tudi drugim slovenskim podjetjem na ob-mo~ju Kosova, kot na primer Elesu, ICES-u, TE[-u, elektrodistribuciji in drugim, pri mo`nostih {olanja kadrov in prenosa ter tr`enju drugih zvrsti znanj. Vse te projekte finan~no in organizacijsko podpirajo dr`ave Evropske unije, ZDA, Svetovna banka (WB) in druge ~lanice razvitega sveta. 57 vzdr`evanje elektroenergetskega omre`ja Obseki tras nadzemnih elektri^nih vodov Sobotno majsko jutro. Od Kamnika se dolina zo`i in zajeda med Kamni{ko-Savinjske Alpe in ostanke Posavskih gub. @arki z Menine so prodirali v Tuhinjsko dolino, kjer le`ijo gru~asta naselja, skozi katere se vije reka Nevljica. m 58 imo Srednje vasi in [martna smo prispeli v Laze v Tuhinjski dolini, nad katero se visoko bohoti Menina planina. Nad ozko grapo s travniki in njivami, se kvi{ku dvigujejo obse`ni gozdovi. Tuhinjci so z njimi tesno povezani. Vidu Pir{u, h kateremu smo se namenili v Zgornji Tuhinj, gozdovi dajejo vsakdanji kruh. Ukvarja se z vsemi gozdarskimi deli, pogozdovanjem, vzdr`evanjem novih nasadov in vzdr`evanjem tras pod elektri~nimi daljnovodi. Ekipa, ki jo vodi, se je odpravila na traso 20 kV daljnovoda Kamnik–Moste–Lahov-~e, na obsek podrastja in drevja. Elektro monterji nadzorni{tva Kamnik, javnega podjetja Elektro Ljubljane so prej ob pripravi del, z obhodom daljnovoda ugotovili potrebna elek-tromonta`na dela in gradbeno-vzdr`evalna dela. Ugotovili so tudi, da je robno drevje in podrast preblizu elektri~nim vodnikom. S stikalnimi manipulacijami je Sre~ko Komatar, skupinovodja nadzorni{tva Kamnik, odklopil daljnovod; na vodnike so monterji namestili ozemljitve za zavarovanje delovi{~a ter se odpravili na remontna opravila. Zamenjali so dotrajane drogove in po{kodovane izolatorje ter pregledali progovna stikala in naprave v transformatorskih postajah. Po potrebi so dolili olje v stikalih in transformatorjih. Medtem so se se-ka~i pod vodstvom Vida Pir{a, ki sodeluje kot kooperant pri vzdr`evalnih delih, odpravili na traso in obsekali drevje in vejevje, ki se je preve~ prib-li`alo daljnovodu. Motorne `age so pele, fantje pa so se kot veverice s po-mo~jo plezalk in varnostnih pasov vzpenjali po sosednjih drevesih in jim klestili preve~ razra{~ene veje. Za varno delo so bili opremljeni s ~ela-dami. Sprva zara{~en koridor, po katerem so vodile elektri~ne `ice, je postajal vse bolj svetel in prazen. [iril se je vonj po izgorelem gorivu, ki je poganjal »motorke«. Z dreves so padale veje, ki so preve~ ogro`ale vodnike in opori{~a drogov. Tudi pod samim daljnovodom so Pir{evi seka~i po~is-tili podrastje, tako da bo trasa za dalj ~asa zagotavljala nemoten potek elek-tri~nega voda. Upo{tevati je namre~ treba vetrovni ~as ali pa te`je zimske razmere, ko se zaradi te`e snega ali `ledu drevje bolj nagiba in sklanja k `icam. SODELOVANJE Z ELESOM IN DISTRIBUCIJO Vido Pir{ se z gozdarstvom ukvarja od leta 1978 in ima sedem redno zaposlenih. Z obsekavanjem in ~i{~en-jem tras nadzemnih elektri~nih vodov se ukvarja od leta 1984, ko je za~el sodelovati z Elesom, pri vzdr-`evanju 400, 220 in 110 kV daljnovodov, leta 1985 je za~el sodelovati z distribucijskim podjetjem Elektro Ljubljana in leta 1986 z Elektro Gorenjsko. Vzdr`evalna dela potekajo po potrebi, redno planirana pa najve~ v spomladi in jeseni, ko je najugod-nej{i ~as za remonte, brez nepotrebne vro~ine. »Za nenehno, kakovostno dobavo elektri~ne energije je zelo pomembno vzdr`evanje tras nadzemnih vodov. Slabo vzdr`evane daljno-vodne trase se poka`ejo kot po{kodbe naprav v izjemno te`kih zimskih obdobjih ali naravnih nesre~ah po vetru. Takrat se drevesa naslanjajo na vodnike in povzro~ajo izpade daljnovodov. Preblizu ra{~ena drevesa padajo na `ice in po{kodujejo elektroenergetski sistem. Zato ob remontih in rednem vzdr`evanju daljnovodnih tras preventivno odpravimo vse morebitne motnje, ki bi lahko ogro`ale elektri~ne naprave. Dogovorimo se za enkratni poseg in izklop naprave izkoristimo enkrat za ve~ namenov kot monterji in seka~i, zato so odjemalci le enkrat brez elektri~ne energije. Opravljamo precej zahtevna in nevarna dela. Zato zaposleni opravljajo strokovne gozdarske izpite in periodi~no preverjajo znanje iz varstva pri delu ter se seznanjajo z nevarnostmi, ki pretijo nanje v gozdu ali pod elektri~nimi napravami, ki so pod napetostjo. Re`im obratovanja dolo~a le najnujnej{e izklope, do-lo~ena dela pa se opravljajo pod posebnimi pogoji, ki jih dolo~ajo naprave pod napetostjo,« pove Vido Pir{, ki je vajen vseh razmer. Ob okvarah in izrednih razmerah, ko so po{kodbe drevja onemogo~ale popravilo elektri~ne mre`e, so seka~i utirali pot elektromonterjem. Zima, mraz, veter in de` klenim mo`em niso mogli blizu, odlo~no so se podali v sneg ali zara{~eni gozd skozi trnje in robidovje. V nedostopnih terenih so poprijeli za planinske vrvi in premagali ovire. Ob znanju, fizi~ni kondi-ciji in volji poskrbijo za kakovostno opremo, ki jih {~iti pri nepredvidljivih in nevarnih opravilih. Za gozdarska dela si nadenejo za{~itna sredstva, kot so varnostne obleke, ~evlji, ~ela- Obsek trase 20 kV daljnovoda Kamnik–Moste–Lahov~e de, varnostni pasovi in varnostne vrvi. Pri delu uporabljajo motorne `age, cepine, ro~ne vitle in vitle na vozilu, ~e je treba, pa tudi traktor, ko{are in drugo mehanizacijo. Poskrbi jo tudi za ob`agano drevje in po-~istijo za sabo, tako da je stranka ~im bolj zadovoljna. Podrast pa zmeljejo z drobilcem, da je ~im manj ostankov za odvoz. LESENI DROGOVI ŠE VEDNO NAJMANJ OPAZNI V Sloveniji je ve~ina distribucijskih srednjenapetostnih daljnovodov (20 in 10 kV) lesenih, kar pomeni, da so opori{~a iz kostanjevega lesa ali pa smreke, v manj{i meri pa so uporabljeni jambori in betonski drogovi. Gozdarstvo Pir{ po potrebi poskrbi tudi za pripravo drogov kot opornih to~k nadzemnih vodov, odstranitev lubja in povr{insko obdelavo debel, da se uporabi za monta`o elektri~nih elementov. »Usmeritev pri vgradnji lesenih opori{~ bi morala biti z doslednim vkle{~enjem drogov s kle{~ami Ritter ali betonskimi drogovi, ker bi s tem podalj{ali `ivljenjsko dobo lesenim drogovom, saj za~no gniti prav na prehodu zemlja – zrak. Lesen drog je za Slovenijo {e vedno najbolj krajinsko sprejemljiv, ker se v naravo bolj neopazno vklju~i. Opa-`am, da so redke trase skupnih naprav Elektra in Telekoma, ko gre za samotne hribovske kmetije, do katerih potekajo dolgi vodi. To zahteva {e dodatno pazljivost pri vzdr`evanju, ker je telefonski vod name{~en ni`je od elektri~nega in je tako hitreje za-ra{~en. Gozd je `iva narava, ki raste in jo je treba obravnavati kot del nenehno obnavljajo~ega se eko sistema, s katerim se je treba redno ukvarjati. In ~e `elimo imeti brezpogojno zagotovljene naprave v dobrem stanju, bomo redno terminsko na~rtovali dela in sredstva za vzdr`evanje, ki jih zaradi zaradi nenehnega pomanjkanja v energetiki vse preve~krat zmanjka za vzdr`evalne namene.« Skupen jezik bi morali najti z gozdarji, lastniki gozdov in upravljalci nadzemnih elektri~nih vodov, kakor tudi s kooperanti, ki izvajamo storitvena dela. Precej ~asa se zgubi z urejanjem lastni{kih formalnosti, ki pa so v da-na{njem ~asu lahko zelo te`avne, ker je bilo veliko elektroenergetskih objektov v ~asu intenzivne gradnje zgrajeno udarni{ko in urejeno po doma~e, z ustnimi soglasji, torej brez ustreznih dokumentov. Z generacijami se menjajo lastniki parcel, ki se zavedajo lastnine in `elijo iz nje ~im ve~ iztr`iti, kar vedno bolj ote`uje teko~e delo obnov in predvidenih novogradenj. [e ve~ji problem je pri nizkonapetostnem omre`ju, ki poteka po obdelovalni zemlji, vrtovih do vsakega stanovanjskega objekta. Lastni{ka soglasja urejajo nadzorni{tva, mi le v dogovorjenih primerih oziroma, ko se problem pojavi med potekom del. Za visokonapetostne prenosne vode urejajo soglasja Elesove slu`be in gozdarski cenilci, ki z lastniki uredijo oceno in pla~ilo od{kodnine. Vido Pir{, letnik 1948, je z gozdom povezan od mladih let. Gozdarska dela je dve leti skusil v Nem~iji, potem bil zaposlen pri Gozdni upravi Nazarje, ko je vla~il les s konji in traktorji. Kot trden in pokon~en gospodar, ki ima v Zgornjem Tuhinju svojo kmetijo, se je odlo~il, da bo gozdarstvo tudi njegova samostojna, zasebna dejavnost. Obse`no je bilo izsekavanje gozda pri posodabljanju letali{~a Brnik leta 1978, zatem pri kr~enju gozda za avtocesto Ljubljana–Naklo v letih 1981-1983, tvegana so bila dela ob vetrolomu leta 1984, `ledu leta 1987 in `alostna zaradi posledic lubadarja. Gozd ima rad in mu veliko pomeni, je del narave, ki jo ob~uduje in ki mu daje delo. Med zelenimi smrekami se dobro po~uti in mu dajejo energijo. Na vpra{anje, kaj bi bil, ~e bi bil {e enkrat mlad, brez premisleka odvrne, da zanesljivo gozdar. Dru`inska tradicija gozdarstva se pri Pir{u nadaljuje `e tri rodove, `e o~e je `e bil gozdar in tudi sin se je odlo~il za ta poklic. Tuhinjci so pridni, trmasti in veseli ljudje, ki cenijo svojo zemljo, gozdove in planine. To izra`ajo tudi poteze obraza in dejanja mojega sogovornika. Danes Vida Pir{a lahko sre~ate od Jesenic do Kr{kega in od Cerknice do Podloga. Teren je zelo razgiban in raznolik, ki ga ilustrira na kratki, nekaj kilometrov dolgi trasi, ni`ina Ljubljanskega barja do najvi{je Rakitne na vi{ini 800 metrov. Vido Pir{ je kot nekak{en sopotnik pri vzdr`evanju prenosnega in distribucijskega omre`-ja, navzo~ po potrebi pri remontih, kjer usklajeno deluje z elektromonterji in samostojno pri zahtevnih gozdarskih opravilih. Z elektro stroko se je nekako posredno zbli`al in si `eli nadaljnje poslovno in varno sodelovanje, tako kot v minulih sedemnajstih letih. DRAGO PAPLER 59 strokovna zdru`enja: in`enirska zbornica Slovenije Elektro inženirji samostojno V MATIČNI izs tit/in4/1 In`enirska zbornica Slovenije je po {tirih letih delovanja na nekak{nem razpotju. Po zborih mati~nih sekcij (spremljali smo mati~no sekcijo elektro in`enirjev na zboru 23. aprila 2001) in skup{~ini In`enirske zbornice Slovenije, 8. maja 2001, se poraja vrsta vpra{anj, dilem in usmeritev. Kako v prihodnje? I 60 van Leban, univ. dipl. in`. el. (1942), direktor sektorja za elektroenergetiko IBE, d.d., in predsednik mati~ne sekcije elektro in`enirjev v In`enirski zbornici Slovenije, je dober poznavalec tehni{kih predpisov iz projektiranja z dolgoletnimi izku{njami, ki jih je kot odgovorni vodja najzahtev-nej{ih kompleksnih projektov ure-sni~eval v praksi. Njegove reference odgovornega vodje projekta ali odgovornega projektanta za elektro del so bogate na podro~ju najzahtevnej{ih elektroenegetskih objektov (hidroelektrarne, RTP, agregati in sistemi napajanja za jedrske elektrarne) od leta 1967 do danes, doma in v tujini. Zato je {e toliko bolj kompententno kriti~no spregovoril o predvideni spremembi prostorske in graditvene zakonodaje, ki k sooblikovanju ni povabila strokovnjakov, povezanih v In`enirski zbornici Slovenije? Kak{en je namen zdru`evanja elektro in`enirjev v In`enirski zbornici Slovenije? »In`enirska zbornica Slovenije je bila ustanovljena novembra 1996 v skladu z Zakonom o graditvi objektov, ki je iz{el istega leta. Zbornica ima namen zdru`evanje in`enirjev, ki sodelujejo pri graditvi objektov pri krepitvi stroke in zagotavljanju dolo~enih javnih interesov, zato je preko zakona dobila tudi nekatera javna pooblastila. Vodi spiske poobla{~enih in`enir-jev, spiske projektantskih podjetij in opravlja strokovne izpite. Ob temeljnem namenu »cehovskem« zdru`enju in`enirjev pri graditvi objektov, se je oblikovala struktura mati~nih sekcij: arhitektov in krajinskih arhitektov, gradbenih in`enirjev, strojnih in`enirjev, elektro in`enirjev, tehnologov in drugih in`enirjev. Iz slednje sta se pozneje, zaradi druge zakonodaje, izlo~ili kot samostojni sekcija geodetov in rudarska sekcija.« Iz temeljnega poslanstva povezave in`enirjev, ki gradijo objekte, se ka`e interes v {ir{em zdru`evanju? » To {irjenje je po svoje prineslo neko heterogenost, ker so se v zbornico za~eli v~lanjevati tudi in`enirji, ki niso neposredno v procesu graditve objektov. Na primer nekateri geodeti opravljajo teko~o dejavnost (ni vse graditev), v elektro stroki so ob projektantih in investitorjih, ki se ukvarjajo z gradnjami, tudi profili obrato-valcev, konstrukterjev, ki niso ~lani zbornice. Sedaj nekateri `elijo, da bi bila In`enirska zbornica Slovenije skupek vseh in`enirjev in ne in`enir-jev, ki gradijo. S takim pojmovanjem zbornica ne more iti ve~ naprej, ker je preve~ razli~nih konfliktnih interesov, cilji pa zvodenijo, ~e so v njej raz-li~ne strokovne strukture. Naj jih kar ilustriram: geodeti so vezani na upravne organe, projektante zanima postopek v zvezi s projektiranjem, investitorje potek izvedbe gradnje, obratovalce pa naprave. @al je z leti in {iritvijo sekcij in tudi znotraj njih pri{lo do kresanja interesov.« ^lanstvo v mati~ni sekciji elek-tro in`enirjev je po uveljavitvi dopolnila k zakona o graditvi objektov ZGO-C (Ur. list RS 45/99) naraslo? »Upravni odbor MSE ve~a samostojnost sekcij, ki so iz posameznih regij. Na zboru MSE smo izmed kandidatov izvolili predsednika, podpredsednika in deset ~lanov upravnega odbora po regijskem principu z zastopanostjo vseh poklicnih struktur. Leta 2000 se je vpisalo 116 novih ~lanov, letos pa do zdaj 39 ~lanov. V tem obdobju je bilo izbrisanih, iz raznih razlogov, 23 ~lanov. Trenutno imamo v na{i sekciji vpisanih 1.153 poob-la{~enih in`enirjev. Dopolnilo zakona o graditvi objektov ZGO-C (Ur. list 45/99) je dodalo obveznost zbornici, da v svoj poseben register vpi{e vse tehnike in in`enirje I. stopnje, ki so pred izdajo zakona leta 1996 `e dokazano opravljali delo odgovornih projektantov. Nad pri~akovanji je bilo ravno v elektro stroki izredno zanimanje. Do zadnjega roka, 9. februarja 2000, se je kar 280 novih ~lanov registriralo v poseben imenik odgovornih projektantov in prejelo posebne osebne {tampiljke in`enirjev, vpisanih v imenik odgovornih projektantov, ~la-nov MSE. V petih letih morajo opraviti {e dodaten strokovni izpit. (Prvi izpiti bodo v jeseni 2001 in zanje pripravljamo v IZS program, ki ga zakonodajalec ni predvidel). Glede na to, da je 90 ~lanov na obeh seznamih (tudi v imeniku poobla{~enih in`enirjev MSE), je v posebnem imeniku 370 odgovornih projektantov, skupaj pa ima na{a mati~na sekcija elektro in`enirjev IZS 1.433 ~lanov.« Kak{en status imajo projektantska podjetja, ali so to kolektivni ~lani? »Vpisanih imamo kar precej projektantskih podjetij, ki opravljajo dejavnost projektiranja, za katere je zakon predvidel le pogoj ustrezne registraci- 0085 je, kar pa ni te`ko dobiti. Niso pa organizirani v posebni sekciji, ampak kot del mati~ne sekcije elektro in`enirjev IZS. Okrog tega je {e vedno dilema, ali naj bi bila IZS le zbornica individualnih ~lanov, po drugi strani pa so tendence, da bi bili ~lani tudi podjetja, saj bo le na ta na~in zbornica la`je speljala nekatere kriti~ne zadeve. Mnenja so zelo raz-li~na. « Drugi mandat ste predsednik mati~ne sekcije elektro in`enir-jev v In`enirski zbornici Slovenije. Katera je trenutno najpo-membnej{a naloga? »V medresorski obravnavi so osnutki novih zakonov o urejanju prostora in novega zakona o graditvi objektov. Pri pripravi teh zakonov In`enirska zbornica Slovenije kot nekako priznana in najbolj kvalificirana strokovna javnost, sploh ni bila pritegnjena. To ~utimo kot izjemno degradacijo stroke, kakr{ne si v podobnih strokovnih zdru`enjih - sodni{ki, odvetni{ki, notarski in zdravni{ki zbornici - sploh ne upajo privo{~iti. Ugotavljamo, da osnutki obeh zakonov ne izvirajo iz prakse in dajejo popolnoma nesmiselne re{itve, ki nimajo nobenih trdnih argumentov v uskladitvi z evropskimi usmeritvami. Popolnoma nepotrebno je, da se pripravlja povsem nov zakon o graditvi objektov, ko bi pa bil obsto-je~i zakon z analizo razmer v praksi kar ustrezen za naprej. Nasploh je ma-nija velikega produciranja novih zakonov (kot primer navajam zakon o javnih naro~ilih) nepotrebna, saj pri uporabnikih povzro~a obilo zmede in ne nazadnje tudi stro{kov. Novi zakonski osnutki uporabljajo novo terminologijo in neke nove vrste projektov, obstoje~e pa negirajo.« Opozarjate na sporne, nove predlagane relacije in postopke pri graditvi objektov? »V In`enirski zbornici je pri{lo do razhajanja med mati~no sekcijo arhitektov in drugimi sekcijami, ker si je arhitektom v predlogu zakona o urejanju prostora uspelo zagotoviti v investicijskem procesu neko primarno vlogo. Bojim se, da bo prav zaradi tega problema, ki je ob~uten `e od same ustanovitve zbornice, le-to pripeljala do razdelitve, ne samo v mnenjih, ampak tudi fizi~no! Novo predlagani lokacijski na~rt, ki nadome{~a da-na{nji projekt za pridobitev gradbene- Delovno predsedstvo na zboru mati~ne sekcije elek-tro in`enirjev IZS v Ljubljani, 23. aprila 2001 Kak{na je usmeritev v delovanju mati~ne sekcije elektro in`enirjev IZS? »V mati~ni sekciji elektro in`enirjev (MSE) smo se odlo~ili, da ne bomo podvajali stvari, ki se strokovno dogajajo na drugih nivojih. Dobro je organizirana Elektro tehni{ka zveza, elektro in`enirji pa delujejo v strokovnih in {tudijskih organizacijah SLOKO CIGRE, CIRET, v tehni~nih komisijah nekdanjega Urada za standardizacijo. Po na{em mnenju tega v In`enirski zbornici nima smisla ponavljati in se s tem ne ukvarjamo, ker se to `e izva- ga dovoljenja (PGD), bi moral voditi arhitekt, tehnologi pa po potrebi. S tem pa se druge stroke ne strinjajo! Poraja se vpra{anje, kako prepri~ati pisce zakonov, da so jih pisali preve~ enostransko in preve~ individualno, gledano predvsem iz zornega kota ozkega profila stanovanjske gradnje?« Osmega maja 2001 je potekala skup{~ino In`enirske zbornice Slovenije. Kak{na so mnenja glede navedene problematike? »Mati~na sekcija elektro in`enirjev je na skup{~ini IZS navedla jasno sta-li{~e in zahtevala, da se ta problem poudari predvsem v pomenu nezadovoljstva, ki ga je povzro~ilo Ministrstvo za prostor in okolje, ko nas ni `elelo vklju~iti pri oblikovanju podlag obeh novih zakonov in predvsem pri sprotnem nastajanju predloga zakona o graditvi objektov. Ugotovili smo, da nam je bila mo`nost pripomb dana {ele na koncu, ko je bil zakon povsem napisan z vsemi komentarji, na to pa sedaj s spremembami te`ko vplivamo, ~e sta smisel in osnova usmerjena narobe! Kljub zelo kratkemu ~asu smo med ~lanstvom zbrali za debelino zakona pripomb, ki ka`ejo, da je treba spremeniti ideje zakona, ki neupra-vi~eno, z rigoroznimi re{itvami, postavljajo sedanje stanje na glavo.« ja. Po tem stali{~u se MSE razlikuje od drugih ma-ti~nih sekcij. Na{e delo smo usmerili k skupnim nalogam zbornice, kot so zakonodaja, tarifni pravilnik za svetovalne in projektantske storitve, priprava programov in materialov za strokovne izpite. Trenutno je v delu poseben priro~nik za oceno elektrotehni~nih sistemov in naprav v raznih objektih, imamo pa namen pripraviti podobne vsebine posameznih elektro tehni~nih na~rtov. Pri tem nas je zavrlo ravno dejstvo, kaj bo prinesla nova zakonodaja, ki lahko postavi vse na glavo.« Kak{na je va{a vizija pri zdru`evanju poobla{~enih elektro in`enirjev – projektantov, investitorjev, graditeljev? »In`enirska zbornica ima trenutno kar nekoliko nejasen in negotov polo`aj, ki je v marsi~em odvisen od zakonodaje, ki je v pripravi. Odpirajo se vpra{anja: kak{na javna pooblastila bo imela v prihodnje, ~e jih sploh {e bo? To je klju~ni moment, kjer se lahko mnenja kre{ejo, krojila pa jih bo zakonodaja in tisti, ki imajo vpliv nanjo! ^e se po-ka`ejo tendence, da bi zbornica izgubila javna pooblastila, menim, da bi bilo smotrno gojiti tovrstno »cehovsko« zdru`enje, verjetno pa se bo v takem primeru treba odlo~ati, ali naj bo to {e vedno zdru`enje elektro in`enirjev, ki ne bi bilo ve~ potrebno, saj {iroko ~lanstvo pokriva `e Elek-trotehni{ka zveza. Zagovarjal bi o`je zdru`enje in`enirjev, tistih, ki gradijo in se s tem poslom ukvarjajo, od projektiranja, vodenja investicij do nadzora.« 61 DRAGO PAPLER z mi{ko po internetu Dlan^ni RA^UNALNIKI(3.del) Tr`ni analitiki in profesorji ekonomije se v oddajah satelitskega omre`ja CNN prepirajo, ali je ZDA in zahodni svet `e zajela gospodarska recesija ali pa gre samo za trenutno tr`no nazadovanje v okviru naravnega gospodarskega ~asokroga. Delnice {tevilnih pika-komovskih podjetij, ki so prodajala gole storitve, nadobudne poslovne modele ali pa ~isto obi~ajno spletno slamo, so v zadnjega pol leta strmoglavila in pokopala {e pred kratkim vro~e dru`be. ^ 62 e vr`emo pogled na newyor{ko borzo tehni{kih delnic NASDAQ, ugotovimo, da imajo silne te`ave z do-bi~ki celo taki velikani, kot so Compaq, Cisco, Intel, Hewlett-Packard, Dell in Lucent. Med zadnjimi `rtva-mi manj{e prodaje in prevelikih zalog je tudi dru`ba Palm, ki je lastnik operacijskega sistema Palm OS in najve~ji proizvajalec dlan~nih ra~unalnikov (palmtops). Medtem ko so glavni proizvajalci ro~nih pece-jev z Windowsom CE 3.0 - Compaq, Casio in Hewlett-Packard - v zadnjem polletju sicer do`iveli upad prodaje, ta ni bil tako dramati~en kot prav pri dru`bi Palm, ki je {e do nedavnega blestela kot ljubljenka borznih vlagateljev. Nekateri poznavalci ra~unalni{ke industrije celo trdijo, da {e nikoli niso videli tako globokega padca vrednosti delnic proizvajalca ra~unalni{ke strojne in programske opreme v tako kratkem ~asu kot pri Palmu. Doslej so digitalne osebne pomo~nike oziroma napravice PDA kupovala podjetja za svoje uslu`bence ter ljubitelji novotarij, cena nekaj sto dolarjev za ro~no »igra~o« pa je v novih, negotovih gospodarskih razmerah za mnoge `e previsoka. Da bi se dru`ba re{ila, bo morda opustila dejavnost Palm.net, s katero zagotavlja svojim kupcem spletne informacijske dveri in brez`i~ni internetni dostop do njih. Hkrati bi se Palm lahko razcepil na dve podjetji - eno za razvoj in li-cen~no prodajo operacijskega siste- ma Palm OS, drugo pa za proizvodnjo dlan~nikov s tem sistemom. Te`ava za Palm pa je, da - v nasprotju z velikanom Microsoftom - dobi od drugih dlan~nikov za vsak li-cen~ni izvod Palma OS v povpre~ju okrog 7 dolarjev, kar je vsaj desetkrat manj od tega, kar zaslu`i Microsoft z vsakim licen~nim izvodom Win-dowsa ME za PC. Kar 95 odstotkov vsega prihodka zaslu`i dru`ba Palm s prodajo lastne strojne opreme, ne pa operacijskega sistema samega. Palm je `e odpustil 15 odstotkov svojih delavcev, njegova usoda pa je samo {e en kamen~ek v mozaiku hitro se spreminjajo~e usode vrhunskih teh-ni{kih podjetij, med katere sodijo tudi proizvajalci telekomunikacijske opreme, osebnih ra~unalnikov, stre`-nikov in ne nazadnje tudi veliki tele-komi. Ti so se {e posebej denarno iz~rpali in ~ez glavo zadol`ili pri lici-tiranju za frekven~ne pasove v radijskem spektru za mobilno telefonijo tretje generacije (UMTS) v Evropi. Poleg tega {tevilni upravitelji mobilnih omre`ij opozarjajo, da se jim storitve predpla~ane telefonije skorajda ne izpla~ajo ve~, saj premalo za-slu`ijo z mno`ico skopih, »bosih« uporabnikov, ki so jim po izredno subvencioniranih cenah skoraj podarili mobilne aparate. Temeljno vpra{anje je tudi, kdaj bodo veliki te-lekomi sploh lahko postavili delu-jo~e omre`je za telefonijo tretje generacije in po kak{ni ceni bodo na-ro~nikom ponudili storitve in apara- te zanjo. Jasno je, da se bodo na-ro~niki mno`i~no odlo~ali za telefonijo tretjega rodu {ele tedaj, ko ne bo ve~ draga. Nedvomno bo ve~ina uporabnikov telefonije drugega rodu {e dolga leta zadovoljna s sedanjimi storitvami in zgolj s prenosom govora, ~e jih bo to stalo trikrat ali {tiri-krat manj kakor uporaba dodatnih storitev. Prihodnost dlan~nih oziroma ro~nih ra~unalnikov je vsekakor v konvergenci oziroma zlitju tehnologije mo-bilnikov in PDAjev, vse pa ka`e, da je upo~asnjeni gospodarski utrip v razvitih dr`avah zavrl tudi vratolomni razvoj brez`i~nih ra~unalni{kih komunikacij. Ve~ina ljudi je spoznala to, na kar nekateri ekonomski strokovnjaki opozarjajo `e vrsto let: novo »digitalno« gospodarstvo se obna{a prav tako kot staro - zaporedoma brsti, nato pa usiha. [e vedno namre~ velja ljudska modrost, da kdor visoko leta, nizko pade. Kljub temu pa je ro~nim informacijskim napravicam prihodnost dolgoro~no naklonjena, napori proizvajalcev pa se usmerjajo zlasti v razvoj ~edalje tanj{ih ohi{ij, zmogljivej{ih akumulatorskih baterij, bolj{ih barvnih zaslonov z ve~jo raz-lo~ljivostjo in jasnostjo ter ob-se`nej{imi »dodatnimi« zmo`nostmi. Nabor teh lahko danes `e vidimo v Handspringovih modelih dlan~nikov Visor, ki imajo raz{iritveno re`o za dodatni pomnilnik, predvajalnik posnetkov MP3, brez`i~ni modem ali digitalni fotoaparat. Nova skupina ro~nih napravic so plo{~ni peceji (tablet PCs) oziroma bralniki e-knjig, ki so - velikosti lista A4 - ob~utno ve~ji od dlan~nikov oziroma ro~nih pecejev. Zato imajo v ohi{ju dovolj prostora za ve~ino dodatnih vezij in sklopov, tako da so to-varni{ko brez`i~no povezljivi, zvo~no MP3-opremljeni, pomnilni{ko raz-{irljivi s karticami MMC in celo obogateni z vdelanim diskom. Plo{~-ni peceji imajo slikovni operacijski sistem pravega prenosnega ra~unalni-ka, kot je Microsoftov Windows ali Linux, elektronsko pero in velik zaslon, ob~utljiv na dotik. Microsoft je, denimo, pozimi predstavil Tablet PC, ki ima procesor s frekvenco 600 MHz, 128 MB delovnega pomnilnika, disk z 10GB, komunikacijska vrata USB in zaslon LCD, ki prekriva skoraj celotno ploskev naprave. DAVID PAHOR zanimivosti rnctflV Ir'flniidtiun 11 h:tnr-v -HMrtrtrt heating t*utm Muhi* rnergv —ib-.: r^Hljlll t J niMLiiu liani Jinj} j WVimialii-! iMiit Ir-r Ihr-fficyy h»i [hHiii- ^ njbWwd by A.rih:, H-ifli' tfflldl' S- pubhihnj, l-ralning srd Inft, ((OLmui iJimpninr. |n I 0C-3PC ¦aiiSI wiUi l-rnihh rnenjp IrdjiLiiib hv-jH-.nl nn rinEryy, FlViil Ekujiuiy fl»?r^irti>i sena ari hnnnh ra^rtrt HCJC Ai«k.ul.iin !!tv- ENERGIA.FI (http:llwww. energia.fileindex. html) V tretje gre rado, zato smo se tudi to pot ustavili v skandinavskem spletu, in sicer v skupnih informacijskih dvereh finskih elektroenergetskih družb in organizacij. Kar ste kdaj koli hoteli vprašati o elektriki na Finskem, pa se niste upali, boste našli na straneh oziroma v povezavah kraja Energia.fi. Ta je spletno stičišče in informacijsko skladišče za finsko elektroenergetiko, ki ga vzdržuje založniška družba Adato v sodelovanju s finskimi zvezami za elektriko in ogrevanje. Osrednja vsebinska Stranje okvirjena z vodoravnim grafičnim zglavjem in z levo navpično pasico z menijskimi možnostmi in iskalnim poljem, kjer lahko izbiramo med finsko, švedsko in angleško jezikovno različico. Pod menijem Energetske informacije najdemo možnosti Elektrika, Daljinsko ogrevanje, Uporaba energije in Okolje, seveda pa lahko skočimo tudi na eno od energetskih organizacij, ki so povezane s spletiščem - Finergy, Sener, Sky ali Adato. Po bogati besedilni vsebini energetskih dveri lahko iščemo tudi s poizvedovalnim poljem, kamor vpisujemo iskalna gesla. Energia.fi je enostavna, vendar priročna zbirka finskih informacij in povezav za energetike. ttU CUCK hEPL FOT 100 : GUARANTEED-tf-f-tt-lmtiH nT t*h v i#-iy w&Jii hhCohii p» 1 \ HhhKc ......¦ i------------------ ¦ ¦¦i mini 1 -Iv —- -[S- ¦ 1 1 ¦-¦-— m ¦ ¦¦ IL lUbMH ¦ ¦¦¦ ¦¦¦¦¦¦ Thm WOUif iwnH: M/ltl-FllIH ¦ PHfhH* d'E* i urnm. uma, nrfi nri | iftlttM iT-iM Kec r; uv*ty*y Whittling An Puntir™ — '¦ ^ •/* le ¦..ift^il.Y Rereq-inMnn •t H fc] _ LL. I.-1L PLASTIC.COM (http://www.plastic. com/) Geslo informacijskih dveri Plastic.com je »Recikliranje spleta v živo«. To pomeni, da so dveri oblikovane kot pestra sestavljanka člankov internetnih revij, ki so dverem pridružene kot »uredniški viri«. Med njimi so znane e-revije Feed, Modern Humorist, Insi-de.com, Spin, New Republic, Nerve in Wired News. Plastic je domiselna kombinacija no-vičarskega sistema razprav in množice prispevkov iz izbranih internetnih revij. Dveri so vmesno stanje med anarhijo bralcev in hierarhijo urednikov, kipa temelji na sodelovanju med pisci in spletnim občinstvom. Uredniki Plastica skrbijo, da imamo na glavni strani vsakih nekaj ur novo izbiro člankov iz številnih virov, bralci pa z užitkom prispevajo svoje občasno polemične ali hudomušne poglede na objavljeno vsebino. Gre za živo spletišče, kjer so prispevki bralcev enako pomembni kot članki novinarjev. V njem najdemo najraznovrstnejše teme, od filma, računalniških iger in humorja do glasbe, politike in spolnosti. Vseakakorje Plastic pravo spletišče za vse, ki radi berejo angleške prispevke ter o njih napišejo in objavijo tudi kako kleno besedo ali dve. Odličen kraj za malce bolj zahtevne deskarje. PANIJA ODPIRANJE TRGA S PLINOM Španija je že stopila na pot odpiranja trga s plinom, ki gaje vlada najavila junija lani, uresničevati pa naj bi ga začeli že januarja letos. Tako so 19. aprila pripravili sestanek, na katerem so se podjetja seznanila spravili tekmovanja in trgovanja, konec tega meseca pa naj bi te cilje začeli uresničevati. Plin naj bi prodajali po dvostopenjskem sistemu. Kandidati morajo tako najprej predstaviti svoje strateške načrte, ki zagotavljajo določeno bazo svojih odjemalcev in predstaviti projekte za pridobivanje plina iz drugih virov. Ko vlada kandidate potrdi, morajo ti ponuditi na trgu količino puna v višini devetih odstotkov letne porabe v Španiji. Na dražbah bodo postavili neko maksimalno ceno in omejili trajanje pogodb — sklenili jih bodo lahko za največ naslednja tri leta. Pogodbo lahko podpišejo najmanj štirje in največ deset trgovcev. Dvajset podjetij je že dobilo licence, med njimi so tudi štiri njihova največja elektroenergetska podjetja — Endesa, Iberdrola, Union Fenosa in Hi-drocantabrico — in sedem naftnih podjetij. VELIKA BRITANIJA TEKMOVANJE M DELUJE Veliki porabniki plina v Veliki Britaniji menijo, da tekmovanje na področju prodaje plina ne deluje, četudi je njihov trg v celoti odprt že več kot deset let. Veliki odjemalci se namreč pritožujejo, da so oskrbovalci izgubili zanimanje za svoje poslovanje in se ne trudijo, da bi pridobili nove odjemalce. Tako skrbijo samo za obstoječe porabnike in ne sklepajo novih pogodb, kar bi lahko privedlo tudi k nižanju cen in k boljši konkurenčnosti ter tekmovanju. Zaradi tega se zlasti veliki odjemalci borijo z visokimi cenami — te naj bi od septembra zrasle kar za polovico. NIZOZEMSKA RAZVOJ ENERGETSKIH VIROV VJNDIJI Mednarodni konzorcij, na čelu katerega je norveško podjetje NCC Anleg je sklenil pogodbo v višini 6,5 milijard norveških kron, s katero seje zavezal, da bo pomagal razviti energetske vire v indijski pokrajini Kašmir. Eden izmed prvih projektov je gradnja nove 600 MW hidroelektrarne v kraju Sawalkote v omenjeni pokrajini. Po prvih izračunih naj bi stala 250 milijonov norveških kron. izobraževanje Pot vodi do oU^rEg^Ea SnE izacije Vse hitrej{e tehnolo{ke spremembe vplivajo na to, da se hitro spreminjajo tudi vsebine dela, ki jih narekujejo tehnolo{ki procesi v delovnih organizacijah. Od zaposlenih se zahteva, da v ~im kraj{em ~asu pridobijo nova znanja, ki jih zahtevajo nove vsebine dela. Prenos znanja mora biti hiter, uporaben in razviden. O 64 rganizacije se ukvarjajo s problemom, kako skraj{ati tehnolo{ki ciklus: nova tehnologija-nova vsebina-nova znanja. Prav za organizacije, kjer se tehnologija in s tem vsebine dela hitro in neprestano spreminjajo, je klju~nega pomena na~in prenosa znanja na zaposlene in vklju~enost zaposlenih v vse`ivljenjsko u~enje. Funkcionalno usposabljanje in druge kraj{e oblike izobra`evanja, v katere je vklju~enih veliko zaposlenih, ne zadostujejo ve~. Te oblike izobra`evanja so delodajalcem drage in mote~e za delovni proces. Po~asi nas torej pot vodi od usposabljanja za delo, ki ga izvajamo glede na analize predhodnih potreb, do usposabljanja na delovnem mestu. Vse bolj se ka`e potreba po organskem povezovanju dela in u~enja, kakor tudi samoizobra`evanju. Zaposleni skupaj z delodajalci na~rtujejo svojo poklicno pot. Na podlagi ocene znanja, ki ga imajo, morajo znati opredeliti, kak{na znanja in spretnosti bodo {e potrebovali pri svojem delu, da bodo uspe{ni in u~inkoviti. Cilj sodobnega delodajalca so kom-petentni delavci. To so ljudje, ki znajo uporabiti vsa svoja znanja, spret- nosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje nalog v dolo~enem poklicu. Sedanje te`nje k fleksibinim delovnim procesom in s tem fleksibili-zaciji izobra`evanja zahtevajo od delodajalcev in izobra`evalnih ustanov upo{tevanje neformalnih znanj in iz-ku{enj. Kako so si posamezniki ta znanja, spretnosti in sposobnosti pridobili, ni pomembno. Lahko so si jih s formalni izobra`evanjem, neformalnim izobra`evanjem, pri delu ali kako druga~e. Dolo~ena posebna znanja ali sposobnosti, ki si jih je posameznik pridobil po neformalni poti z internimi programi usposabljanja ali specializacije, niso javno priznana. Pomemben obseg u~enja in zbiranja izku{enj se odvija prav izven formalnega izo-bra`evanja. ^e `elimo dvigati raven kompetentnosti ~love{kih virov, je torej treba razviti sistem vrednotenja in s tem priznavanja sposobnosti, ki jih imajo zaposleni za opravljane svojega dela. To vlogo naj bi v Sloveniji odigral certifikatni sistem. Certifikat-ni sistem (Svetlik, 2000:4) pomeni javno vzpostavljen sistem teles in postopkov, ki omogo~ajo izdajanje cer- tifikatov. Certifikat je uradni dokument, ki formalno potrjuje posameznikove dose`ke. Izraz »certifikat« je v Sloveniji trenutno omejen na uradni dokument, ki potrjuje kon~ano izo-bra`evanje ali usposabljanje zunaj formalnega sistema, medtem ko se »diploma« uporablja kot uradni dokument za dokon~ano (vi{jo) stopnjo formalne izobrazbe. Kdor si bo pridobil certifikat, si bo pridobil poklicno kvalifikacijo, ne bo si pa s tem pridobil tudi vi{je stopnje izobrazbe. Ta dokument uradno izkazuje kvalifici-ranost posameznika, ki jo je izkazal na izpitu, ali pa potrjuje, da je obiskoval te~aj usposabljanja. Pomembne zna~ilnosti certifikatnega sistema so: namenjen je odraslim, us-pe{nim kandidatom omogo~a pridobitev poklicne kvalifikacije, pove~uje mo`nosti za zaposlitev posameznikov, temelji na dr`avno veljavnih standardih znanj in spretnosti, kar zagotavlja preglednost in prenosljivost znanj in spretnosti iz podjetja v podjetje, iz panoge v panogo, iz dr`a-ve v dr`avo. Izdajal se bo samo za kvalifikacije, za katere ne obstaja formalni izobra`evalni program. Za uveljavitev certifikatnega sistema, ki je `e uzakonjen, pa bo treba opraviti {e veliko strokovnega dela. Kljub temu je to prvi korak, ki smo ga v Sloveniji naredili v smeri razvoja u~e~ih se organizacij. Podjetje Elektro Slovenija v okviru svojega izobra`evalnega centra tesno sodeluje pri uvajanju certifikat-nega sistema in s tem modularizaciji izobra`evalnih programov, razvoju nacionalnih poklicnih kvalifikacij ... Zavedamo se, da je znanje zaposlenih temeljno gibalo uspe{nosti podjetja. Prav delovanje v dinami~nem okolju, kjer znanje hitro zastareva, nas sili v vklju~evanje in spodbujanje hitrega prenosa znanja in njegove u~inkovite uporabe v praksi. ANDREJA NARDIN REPEN[EK izobraževanje Ra^unalni[ka usposabljanja z MEDNARODNO DNO velj avo Izobra`evalni center elektrogospodarstva Slovenije (ICES) je pridobil licenco in s tem koncesijo za poob-la{~eno izvajanje usposabljanj ter preverjanje znanj in spretnosti za pridobitev evropskega uporabni{kega ra~unalni{kega spri~evala (ECDL) na podro~ju elektrogospodarstva in tudi izven njega. I ntenzivna razvojna naravnanost ICES-a v smeri mednarodne primerljivosti svoje izobra`evalne dejavnosti se na veliko veselje uporabnikov njegovih storitev zaokro`uje tudi na po-dro~ju ra~unalni{kega usposabljanja. V prvi polovici maja letos je namre~ ICES s strani Slovenskega dru{tva Informatika kot nacionalnega ~lana Mednarodnega zdru`enja profesionalnih dru{tev za informatiko CEPIS (Council of European Professional Informatics Societies) kot v Evropi za projekt ECDL pristojne ustanove prejel koncesijo in s tem dovoljenje za izvajanje ra~unalni{kega usposabljanja in preverjanja tako osvojenega znanja v skladu z enotno mednarodno metodologijo standarda ECDL. S tem je ICES pridobil {e eno v vrsti pomembnih koncesij, ki omogo~a tudi formalno uskladitev njegovega, `e doslej izvajanega ra~unalni{kega usposabljanja v elektrogospodarstvu s standardom za ra~unalni{ko znanje v Evropi in mu s tem podeljuje mednarodno veljavnost. Poslej bo v ICES-u namre~ mo~ dosedanje izvajano in v prihodnje razpisano redno ra~unal-ni{ko usposabljanje nadgraditi s pri- pravo na izpite in mo`nostjo opravljanja preverjanja usposobljenosti na takem nivoju, kot je standardizirano v Evropi. ECDL bo zaradi svojega pomena za elektrogospodarstvo podrobneje predstavljen v prihodnji, junijski {te-vilki Na{ega Stika. Navedem naj le, da ECDL kot standard za ra~unal-ni{ko znanje predstavlja mednarodno priznan preizkus ra~unalni{ke pismenosti in s tem mednarodni kriterij za vrednotenje splo{nega znanja uporabe ra~unalnika v nera~unalni{kih poklicih, pri ~emer je pogoj za pridobitev ECDL spri~evala znanje in ne opravljeni seminar. Imetnik ECDL spri~evala, ki ga v obdobju najve~ treh let pridobi z opravljenimi izpiti lo~eno za posamezne module, z njim potrjuje, da je opravil en teoreti~ni izpit in {est prakti~nih ter s tem dokazal, da zna uporabljati osebni ra~unalnik in splo{ne ra~unalni{ke programe. Ker manj te`av pri uporabi ra~unalnika ni`a stro{ke in ve~a produktivnost zaposlenih ter po-ve~uje konkuren~no sposobnost tistih, ki i{~ejo slu`bo, predstavlja ECDL spri~evalo vse ve~jo vrednost tudi za zaposlovalca, in slednji~ za celotno dru`bo, v kateri ra~unalniki postajajo na{ ~edalje bolj nenadomestljiv pripomo~ek in delovna mesta brez njih po~asi izginjajo. Dviganje splo{ne informatizacijske ravni prebivalstva namre~ olaj{uje mednarodno sodelovanje ljudi in podjetij, kar oboje pove~uje tudi njeno globalno konkuren~nost. Ne brez razloga zato ka`e navesti, da je doslej v Evropi in po svetu (v njegovi razli~ici ICDL – International Computer Driving Licence) ECDL potrdila v dveh letih prejelo `e ve~ kot milijon ljudi. Navedeni koncept je kot splo{ni evropski standard za dokazovanje znanja ra~unalni{tva doslej sprejelo 21 evropskih dr`av, vklju~no z vsemi dr`avami EU. [tevi-lo vseh dr`av, ki so sprejele metodologijo ECDL, je doslej skupaj z raz-li~ico ICDL naraslo `e na 46 dr`av (20 jezikov) na vseh kontinentih sveta, vklju~ujo~ tudi Zdru`ene dr`ave Amerike in Kanado, projekt pa poleg Evropske komisije podpirajo tudi UNESCO, Svetovna banka, OECD in Kongres IFIP 2000. Zaradi tega ECDL postopno prera{~a v globalni standard (GCSE), s ~imer pridobiva pridobljena koncesija za ICES in njegova ra~unalni{ka usposabljanja za potrebe elektrogospodarstva in tudi izven njega {e {ir{e razse`nosti. Kot sem `e omenil, bo o konceptu ECDL in podrobnostih pridobitve ECDL spri~evala na tem mestu ve~ govora v prihodnji {tevilki Na{ega Stika. Informativno temu zgolj dodajam, da so vam temeljne informacije o ECDL na voljo tudi v leto{nji ICES-ovi bro{uri Razpis izobra`evalnih programov za leto 2001/2002, ki bo kmalu iz{la in bo dostopna tudi na spletnem naslovu www.eles.si/izo-bra`evanje. MATEJ STRAHOVNIK 65 stoletje elektrike 100 LET TRZISKE ELEKTRIČNE razsvet ljave Prvega maja 2001 je kljub pobudam lokalni skupnosti, institucijam, ustanovam in stroki povsem mirno minila, ze lani v mojih zapisih najavljena okrogla obletnica: 100-letnica trziske električne razsvetljave. Naj preslišano pobudo, ki bi bila lahko dobro promocijsko izhodišče, osvetlim z zgodovinsko—dokumentarnega stališča in ji dam poudarek z zapisom, ki naj bi spodbudil zaznamovanje s trajnim projektom, z marketinškim pristopom pa dal pravo vrednost tehniški dediščini in zaznamoval sled z dokumentarno kroniko. U 66 vedba elektri~ne sile v obratih tujcev v Podljubelju leta 1893 in v Jelendo-lu leta 1895 Tr`i~anov o~itno ni spodbudila k modernizaciji lastnih obratov. Kdo ve, zakaj? O~itno je prihajala do izraza tudi tu, kakor v mnogih drugih krajih, celo v obdobju med obema vojnama, konzervativna miselnost nekaterih na{ih ljudi, ki so imeli odlo~ilno besedo pri uvajanju »novotarij«. Njihov vpliv je temeljil bodisi na finan~ni bodisi na politi~ni podlagi, najve~krat pa na obeh. Leta 1901 se je tr`i{ki lesni trgovec M. Lon~ar le odlo~il, da na svoji `agi na Mo{eniku vgradi dinamo, ki je zmogel 3,8 kW. Z ob~ino se je pogodil, da bo razsvetlil tr`i{ke ulice. Sam je zalo`il celo za napeljavo, ob~ina pa se je obvezala, da mu bo deset let pla~evala po 400 kron za odpla~ilo investicije in za dobavljeni tok. Tako je v za~etku maja 1901 zasvetilo na tr`i{kih ulicah 51 `arnic in 4 oblo~ni-ce. Po zmogljivosti stroja in specifi~ni porabi takratnih `arnic (3,5 W na sve~o) lahko sklepamo, da `arnice niso imele ve~ kot 16 sve~ (ta velikost je bila takrat normalna), oblo~nice pa so porabile morda po 100 W. Kak{na je bila ta cestna razsvetljava, si je da- nes te`ko predstavljati. »Elektri~no razsvetljavo po ulicah je Tr`i~ deloma dobil leta 1901. Prvikrat je zasvetilo po Tr`i~u 1. maja 1901 le 51 `arnic in 4 oblo~nice,« je zapisal Viktor Kragl v knjigi Zgodovinski drobci `upnije Tr`i~, leta 1936. Tr`i~ani so o~itno hoteli preizkusiti novo lu~ na ulicah, medtem ko so se v svojih domovih in delavnicah {e nekaj let dr`ali »stare sve~ave«. Dve leti zatem, leta 1903, je Lon~ar priklju~il na svoje omre`je {e uradne prostore tr`i{ke ob~ine. S tem in nekaterimi drugimi priklju~ki je nastala potreba po ve~jem stroju. ^ez nekaj let je Lon~ar vgradil mo~nej{o turbino in dinamo 9,42 kW. Ob sistemati~nem pregledu tiska izpred sto let sem ugotovil, da je moral dogodek biti za takratne razmere zelo pomemben, saj mu je novico namenil tudi politi~ni in gospodarski list Gorenjec, letnik 2, v {tevilki 26, ki je iz{la v petek, 28. junija 1901 v Kranju. Na strani 236 je v rubriki No-vi~ar na Gorenjskem poro~al: »V Tr`i~u so minulo nedeljo (23. 6. 1901 – op.p.), otvorili elektri~no razsvetljavo. Tr`i~ razsvetljuje 5 oblo~nic in 50 `arnic.« Starinske mestne svetilke nad tr`i{kim »pvacom«. Alojz Ankele, upokojeni nadzornik iz Tr`i~a. ELEKTRONADZORNI[TVO TR@I^ JE DESETLETJA VZDR@EVALO JAVNO RAZSVETLJAVO »Spominjam se, da je septembra 1956. leta, ko sem se zaposlil v tedanjem obratu Tr`i~, podjetja Elektro-Kranj, Kranj, bila za mesto Tr`i~ glavna napajalna to~ka iz transformatorske postaje Lon~ar, do katere je takrat vodil {e 3 kV kablovod. Srednjenape-tostna kabelska mre`a je po letu 1961 bila napajana iz RTP Balos po 10 kV oljnih kablih in po letu 1988 po 20 k-V polietilenskih kablih. Mestne ulice so imele v petdesetih letih prosto-zra~ni nizkonapetostni razvod omre`ja. Na istih zidnih konzolah sta bili name{~eni dve omre`ji – zgoraj predilni{ko, spodaj Bornovo - kar je bila velika tr`i{ka posebnost. Namre~ po vojni je omre`je barona Borna (3 x 220 V) pre{lo v na{e javno upravljanje, ob tem pa je obstajalo {e lo~eno samostojno Gasnerjevo predilni{ko omre`je (3 x 380 V) iz lastnih industrijskih elektrarn, ki je napajalo pre-dilni{ke objekte in hi{e, v katerih so `iveli njihovi zaposleni. Elektromon- terji smo morali biti zelo previdni, da smo pri posameznih delih odklopili pravo omre`je. @elja Bomba`ne predilnice in tkalnice je bila, da svoje odjemalce preusmeri iz tovarni{ke elek-tri~ne mre`e pod na{e okrilje, zato je sofinancirala predelavo omre`ja. Leta 1959 smo postavili najmanj sto stre{nih stojal, zidne konzole pa smo po`agali iz fasad hi{. Predelava je bila obse`na in dolgotrajna in je trajala tri leta. Javno omre`je je napajalo tudi mestne svetilke, namenjene razsvetljavi. V sedemdesetih letih so se po strnjenem jedru, kjer se hi{e dr`ijo skupaj, name{~ale `ivosrebrne cestne svetilke VSS@ mo~i 125 W na fasade, ob cestah pa so se postavljali kandelabri s svetilkami in `arnicami mo~i 250 W. V obdobju intenzivnih gradenj je bil tudi dober posluh ob~ine za obnovo in novogradnje javne razsvetljave. Ko sem leta 1974 postal vodja nadzor-ni{tva Tr`i~, sem si prizadeval, da smo dobro opravljali vzdr`evanje pri`iga-li{~, elektri~nih vodov in svetilk. Po slu`beni nalogi sem bil ~lan takratne Samoupravne stanovanjske skupnosti ob~ine Tr`i~ in imel tako dober stik in povezavo z lokalno skupnostjo. Ob rednih vzdr`evalnih delih in gradnjah elektro naprav smo zaposleni Elektra Kranj po dogovoru za sorazmerni de-le` pla~ila opravljali tudi vzdr`evanje javne razsvetljave, kar je bilo ugodno za obe strani. Sistemati~no smo v poletnem ~asu pripravili delo, da so imeli elektromonterji v vremensko neugodnih zimskih mesecih nekoliko bolj{e razmere za delo pri predelavi pri`igali{~, instalacij ter predelavi pri-klju~kov in merilnih mest. Za javno razsvetljavo smo skrbeli pogodbeno ve~ desetletij, vse do leta 1995, ko sem se upokojil, pozneje pa je nova ob~inska oblast koncesijo zaupala drugemu izvajalcu,« mi je povedal Alojz Ankele, upokojeni vodja nad-zorni{tva Tr`i~, s katerim sva pri pripravi investicij, tehni~ni komerciali, sklepanju pogodb za storitve s tujimi naro~niki in nadzoru gradenj 15 let pogosto sodelovala. SVETILKE, SPOMIN NA PRETEKLOST V Tr`i~u so se ob urejanju pro~elij hi{, v okviru revitalizacije starega mestnega jedra, na~rtno lotili postavitve posebnih starinskih svetilk javne uli~ne razsvetljave, s priklju~nimi elektri~nimi vodi. Delavci Elektro Kranja so v prvi fazi (do sedaj na Tr -gu svobode in na Partizanski cesti) namestili dvanajst posebnih bakrenih svetilk z lito`eleznimi konzolami. Izdelal jih je klepar Gra{i~ iz Kranja po na~rtu in zahtevi Zavoda za varstvo naravne in kulturne dedi{~ine Kranj ter so identi~ne svetilkam iz preteklosti, le da v njih svetijo `ivosrebrne elektri~ne `arnice. V prvi fazi je predvidena namestitev 27 svetilk, gradnjo pa financira samoupravna stanovanjska skupnost ob~ine Tr`i~, sem zapisal v ~lanku »Svetilke, spomini na preteklost«, leta 1987. Dogodka se {e posebno rad spominjam, saj sem gradnjo takrat kot mlad elektrotehnik v oddelku za investicije Elektro Kranj pripravil, organiziral in nadzoroval, izvajalo pa jo je elektronadzor-ni{tvo Tr`i~ pod vodstvom Alojza Ankeleta. Tr`i{ki »pvac«, kot doma~ini pravijo staremu tr`i{kemu mestnemu jedru, je romanti~no zasijal v no~nih urah. Iz starinsko oblikovanih svetilk, na-me{~enih na pro~elju zna~ilnih fasad, je za`arela svetloba, na na~in in z ob~utki kot v davnih cehovskih ~asih . DRAGO PAPLER 67 galerija elektro gorenjske Razstava slik klementine golija »Najbolj{i so u`itki, ki ne zapu{~ajo slabe vesti,« pravi nem{ki pregovor, ki velja za akademsko slikarko Klementino Golija iz Kranja, rojeno leta 1966, saj ob njenih stvaritvah, u`ivamo tudi mi. Klementina Golija je v slovenski prostor prinesla neke dru-ga~ne, v tujini ne tako neobi~ajne umetni{ke predstavitve. S svojimi interpretacijami je prepoznavna in zagotavlja posebno kvaliteto, kar je potrdila nagrada na Majskem salonu `e leta 1992. D 68 iplomirala je na Accademia di Belle najbolj odra`a s ciklusom grafik. Za-Arti di Brera v Milanu na oddelku za tem je izrazito uporabljala simboliko slikarstvo pri profesorjema Glaucu barv, tudi najbolj nematerialno mo-Baruzziju in Giuseppeju Maraniellu, dro barvo (ki je po mojem mnenju leta 1990. Podiplomski {tudij grafike mediteranski vpliv njenega zakonca je kon~ala na Akademiji za likovno akademskega slikarja Klavdija Tutte, umetnost v Ljubljani pri prof. Lojze- po rodu iz Nove Gorice), in preko tu Logarju, leta 1993, podiplomski menjav izbrala sedanje mo~nej{e bar-{tudij slikarstva pa pri prof. Gustavu ve z intenzivnej{i kontrasti. ^rte, ki Gnamu{u, leta 1995 v Ljubljani. [tu-dijski obiski in bivanja od Bostona, New Yorka do Pariza v letih 1990– 1995 so nanjo zelo ~ustveno vplivali in jo motivirali za nova dela, ki so zaznamovala obiskani prostor. Rada sodeluje pri raznih projektih in je celo predsednica nekaterih slikarskih kolonij in kranjskega dru{tva likovnih umetnikov. Veliko je prispevala k projektu Likovni umetniki za Pre{er-novo mesto in Slovenija odprta za umetnost. Klementina Golija se je v dobrem desetletju ustvarjanja na likovnem podro~ju tako kot slikarka, grafi~arka in oblikovalka izrazito dobro uveljavila v na{em, pa tudi v {ir{em prostoru. Vsi likovni elementi so konstanta v njeni umetnosti od prvih srebrnih, skrivnostnih, dekli{kih slik, preko dokaj zadr`anega obdobja v barvnih odtenkih, ko je prevladoval temnej{i barvni svet slikarstva, ki se jih je vnesla v barvne ploskve, so postale nekoliko milej{e, kjer se umika nekoliko te`kemu in filozofsko usmerjenemu tragi~nem razmi{ljanju o `ivljenju, do zadnjega ciklusa, kjer se motivi obra~ajo k svetlej{im stranem `ivljenja. Klementina Golija je sodelovala na 130 skupinskih razstavah in okrog 40 samostojnih razstavah doma in v tujini. V Galeriji Elektro Gorenjska se je z odprtjem nove samostojne razstave v ~etrtek, 19. aprila, predstavila z novimi deli, ki so se zlili v sozvo~ju s klasi~no glasbo instrumentalnega tria v sestavi Klara Bo{njak (flavta), Gregor Voje (violina) in Matej Voje (klavir). »Nahajamo se v nekem prehodnem obdobju, ko se prilagajamo novim razmeram, novim situacijam, ki nam jih prina{a trg, in tu vidim neko navezavo na na{o razstavljalko. Tudi ona i{~e nove poti, nove smeri in pa nove tehnike. In z njo do`ivljamo lepoto slike,« je v nagovoru dejala v imenu dru`be Elektro Gorenjske, Ivanka Jelenc, direktorica finan~no ra~unovodskega sektorja. »Vse njene slike lahko pojmujemo kot domi{ljij-ske krajine, ki so kot nekak{ni ekrani, na katerih se v obliki simbolov in znakov odra`ajo slikarkina razmi{lja-nja, ~ustvovanja, skratka, odnos do `ivljenja. Njen jezik je izrazito kompleksen, saj se je `e v ~asu {tudija odrekla realisti~nemu upodabljanju, se mo~no pribli`ala abstrakciji in vendar vse njene slike nosijo neko sporo~ilo. ^e jih bli`je ogledujemo, Razstavljalka akademska slikarka Klementina Golija iz Kranja, ki uspe{no ustvarja ter s projektnim pristopom umetnost posreduje in uveljavlja v poslovnem svetu. sre~anja {e posebno v zadnjem obdobju, se dejansko vra~ajo iluzije spoznavnega sveta, kjer uporablja abstraktne simbole in simbole, ki so realisti~no pre-poznavnej{i. Svet, kakr{nega slika Klementina Golija, ni nikoli enopomenski, nikoli ga ne moremo brati neposredno, vsak ga lahko bere po svoje in to branje je odvisno tako od senzibilnosti gledalca kot od sugestiv-ne mo~i samega ustvarjalca. Klementini Golija je slikanje na~in `ivljenja, zato se v njenih slikah odra`a vse, njeno razmi{ljanje in ~ustvovanje o `ivljenju, ki je vkomponirano v njeno bogato, dolgoletno, u~inkovito likovno izra`anje, ki se poslu`uje razli~nih slikarskih elementov, od svetlobe, barve, strukture, preslikavanja do izjemno pomembnega kola`a z zdru-`evanjem elementov v kompoziciji. V zadnjem ~asu so slike bolj svetle, `ive, optimisti~ne in slikarka to `ivost {e stopnjuje z vkomponiranjem ostrih, ~rnih simbolov, v katere so vklju~eni tudi elementi otro{ke risbe (kot neka posledica materinske vzgoje dveh h~erkic – op.p.) in izraziti ekspresivni liki, ki na nek prikrit na~in izra`ajo slikarkine notranje ob~utke. Verjamem, da bo slikarka, ki si je izbrala moderni, abstraktni jezik, kjer izra`a hotenja z vsemi temi likovnimi elementi, tudi naprej sledila svoji poti, svoji senzibilnosti in svojemu raz-mi{ljanju. Najbr` ne bomo do`iveli naenkrat velikih premikov, izjemnih kontrastov, temve~ nadaljevanje izjemne slikarske poti v njenem ritmu,« je razstavljalko pobli`e predstavila kriti~arka Maru{a Avgu{tin. Klementina Golija je za svoje delo prejela 12 nacionalnih priznanj in eno mednarodno nagrado. Lahko z veseljem zapi{em, da je prav v ~asu trajanja razstave v Galeriji Elektra v Kranju, v izredno mo~ni konkurenci 250 del, Klementina Go-lija prejela prvo nagrado strokovne komisije na prvem mednarodnem nate~aju ex-tempore Avsenik v Begunjah na Gorenjskem, pod naslovom Podobe Avsenikove glasbe, za sliko Odmev trobent – Na Golici. Tako je v svojem slogu potrdila brezmejno likovno razse`nost znamenite Avseni-kove narodnozabavne glasbe. DRAGO PAPLER Blizu rib s [ahovnico @e zgodaj zjutraj je bilo zaznati, da bo lep spomladanski dan, ko smo se 10. maja upokojenci Dravskih elektrarn Maribor odpravili na izlet v Belo kraji- no. V e~ kot trideset se nas je odpravilo iz Maribora, preko Celja, La{kega, Zidanega Mostu naprej proti Rade~am in Dolenjski. Izlet je organizirala Hilda Ritlop in pri tem vodenje zaupala Majdi Bla{ki~. Storila je prav, saj smo dobili odli~no poznavalko in razlagal-ko zna~ilnosti vseh krajev, skozi katere smo se vozili. Po pre~kanju Save smo zapustili [tajersko in na{e prijetno potovanje nadaljevali preko Mirne, Trebnjega, Dvora na Krki do Semi~a. Ogledali smo si izvir najkraj{e reke Krupe, ki se samo po dveh kilometrih in pol izliva v Lahinjo. Pot nas je peljala naprej proti ^rnomlju, kjer smo si ogledali Krajinski park v Pustem Gradcu. Izvedeli smo vrsto novih stvari – o zlatniku M. Korvina, o flori in favni ob reki Lahinji, o tipi~nih belo-krajnskih izrazih - in si ogledali mlin in `ago. V Vinici smo si nato ogledali rojstno hi{o Otona @upan~i~a in se nekoliko dlje zadr`ali {e pri dru`ini Cvitkovi~ v vasi Adle{i~. Marica Cvit-kovi~ nam je povedala vse o pridelovanju, predenju in izdelavi lana ter tudi pokazala nekaj svojih izdelkov, od narodne no{e do razli~nih prtov. Njeni izdelki so bili razstavljeni `e po vsem svetu, sedaj pa so ob {tevilnih priznanjih razstavljeni {e v doma~em muze- ju. Prikazali so nam tudi izdelovanje pisanic, gospod Cvitkovi~ pa nam je med drugim povedal tudi kratko {alo o meji s Hrva{ko. Glasi se takole:«Prej smo bili s sosedi preko Kolpe dobri prijatelji, sedaj pa imamo le reko z dvema vrstama rib – ene imajo {ahov-nico, druge pa so kar tiho.« Pot nas je peljala {e naprej v Metliko, kjer smo si ogledali Miklav`evo cerkev in gasilski muzej Slovenije v gradu ter vinsko trto, katere cepi~ je iz znamenite mariborske trte na Lentu. Na koncu smo imeli {e kosilo v Radovi~ih pri Baju-kovih in poku{njo vin v njihovi kleti. V na{i majhni, a prelepi de`eli smo v enem dnevu pre~kali ali se vozili ob {tevilnih rekah in re~icah, od Savinje, Save, Krke, Krupe, Lahinje, Kolpe, ter spoznali kulturne, zgodovinske in tu-risti~ne zna~ilnosti Bele krajine, s katerimi so se mnogi sre~ali prvi~. Vsem, ki so pri organizaciji in izvedbi tega izleta kakor koli sodelovali, od predsednika dru{tva do organizatorjev, izvajalcev in donatorjev, se v imenu vseh udele`encev iskreno zahvaljujem z `e-ljo po nadaljnjih podobnih prijetnih dru`enjih. JANA JELEN PRELEPA SI DE@ELA MOJA Lepota tvoja je kot ~arna vila, gore, polja, vsi slapovi in morje, ble{~ava sonca iznad jutranje megle krasote te de`ele je oblila. Ve Julijke ste kot nevesta bela, jezera modra kot o~i zro v nebo, livade vse kot krilo ro`nato, nad Jadranom je ptica poletela. Majhna, a bogato obdarovana de`ela moja si na tem planetu, iz samih biserov lepote stkana. Pozdravljena, prelepa domovina! Ko iz tujine k tebi nazaj pridem, zavetje moje, dom si moj, edina. JANA F. JELEN 69 najprej je zdravje Ali res poznamo ZDRAnVIaLA{ih babic Narava se je `e dodobra prebudila. Gozdovi in travniki so spet v razcvetu in nas kar vabijo na sprehod med zelene trave in pisane cvetove. Marsikateri med njimi niso le lepi na pogled, ampak tudi zdravilni in veliko smo jih videli `e v doma~ih lekarnah starih star{ev. [e preden se dobro zavemo, `e imamo polne roke cvetic, ki so zdrave - vsaj tako nam je pripovedovala babica ali pa smo prebrali v kak{ni knjigi o zeli{~ih. Toda tudi zeli{~a imajo negativne u~inke. N 70 azaj k naravi je geslo čedalje večjega števila ljudi. Prišli smo celo tako daleč, da nekritično cenimo vse, kar ima samo prizvok naravnega in podobno se razvija tudi naš odnos do zdravilstva. Mnoga zdravila, ki jih predpišejo zdravniki, zavračamo in se raje poskusimo pozdraviti z zelmi, ki so jih preizkusile že naše babice. Pri tem pa pozabljamo, da lahko vodi današnja zeliščarska moda v pretirano ali celo nevarno uporabo zdravilnih rastlin, predvsem zaradi upanja, ki ga vzbuja pri laikih. Pogosto namreč pričakujejo hitro okrevanje — kot, denimo, pri antibiotikih, toda pri tovrstnem zdravljenju je potrebna velika mera potrpežljivosti. Poleg tega razne knjige o zeliščarstvu opisujejo le koristne lastnosti rastline, stranske učinke pa le redko. Toda prav na te je treba biti pri zeliščih zelo pozoren, saj blagodejni učinki pogosto ne odtehtajo morebitnih poškodb človekovih vitalnih organov. KAKO NABIRATI ZELIŠČA? Prav zaradi nezaželenih učinkov zdravilnih rastlin moramo pri nabiranju upo{tevati kar nekaj pravil. Prvo je podobno kot za nabiranje gob: nabirajte le rastline, ki jih zanesljivo poznate, drugo, prav tako pomembno, pa zapoveduje, da nikoli ne nabiramo od de`ja mokrih ali rosnih rastlin. Najbolj{i ~as je dopoldne, ko rosa izgine, sonce pa ni prevro~e. Korenine, korenike ali gomolje nabiramo spomladi ali jeseni, skorje prav tako spomladi, in sicer s tankih vej, ki nimajo li{ajev, listje pa je najbolje trgati, ko cvetijo ali zorijo plodovi. Cvetove, liste ali stebla su{imo vedno le v senci, pri tem pa je treba vedeti, da rok uporabe posu{enih zeli ni neomejen – ne{kodljive so le pribli`no 18 mesecev. Pri skrbi za svoje zdravje moramo misliti tudi na naravo in ravnovesje v njej. Zaradi neznanja oziroma nepoznavanja zdravilnih rastlin lahko na-mre~ osiroma{imo na{e naravno bogastvo, zato je dobro, da pri nabiranju poznamo na{e za{~itene rastline in jih tudi varujemo. Prav tako ne trgamo ali ruvamo tistih delov rastlin, ki so pomembne za njihovo raz-mno`evanje, saj lahko ob takih množičnih posegih celo ogrozimo preživetje vrste. Tudi ko potrebujemo le zelene dele, ne pulimo korenin, saj s tem po nepotrebnem uničimo celo rastlino. Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na svoje zdravje. Rastline vedno nabiramo le na čistih krajih, ne pa ob cestah ali drugih onesnaženih predelih. KATERA ZHISCA SO LAHKO NEVARNA? Poleg vsega naštetega je treba pri zdravljenju z zelišči spremljati najnovejša spoznanja. Od junija 1999 velja v Sloveniji odredba o razvrstitvi zdravilnih rastlin. Po njej delimo te rastline v tri kategorije, razvrstitev pa velja le za peroralno rabo. V tako imenovano kategorijo H (hrana) so uvrščene zdravilne rastline, ki lahko služijo tudi kot prehrana, če se predvideni deli uporabljajo v primerni stopnji rasti. V kategorijo Z (zdravila) sodijo zelišča, ki so namenjena predvsem zdravljenju. V tej skupini se lahko pojavijo tudi nezaželeni stranski učinki, zato se je treba o njihovi rabi posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom. Sem sodijo na primer kolmež, navadna arnika, pravi pelin, šentjanževka, navadni repuh, navadna krhlika, žajbelj, navadni lapuh, bela omela in podobno. V zadnjo kategorijo ZR (zdravilo le na recept) pa sodijo rastline, pri katerih je nujen nadzor, saj so lahko v prekoračenih odmerkih strupene, v priporočenih pa so pogosti stranski učinki. V to kategorijo sodijo rastline s toksi-komanogenim učinkom — na primer bršljan, črni teloh in grenkoslad. Nabiranje zdravilnih zeli torej ni mačji kašelj. Znanja in nasveti naših babic so sicer nepogrešljivi in olajšajo marsikatero nevšečnost brez farmacevtskih sredstev. S tem zagotovo prihranimo našim s kemikalijami že prenasičenim telesom še dodatne obremenitve, vendar se velikokrat ne zavedamo negativnih posledic, ki jih lahko prinaša tako zdravljenje. Naše babica in prababice so jih poznale in se jim znale izogniti, mi pa ... Kadar nismo gotovi, je vseeno najbolje obiskati katerega izmed zeliščarjev ali se posvetovati s farmacevtom. POVZETO PO HTTP://WWW.LEKARNA-LJ.SI/OKVIR.HTM SIMONA BANDUR rekreacija Kamniški Kamni{ki vrh se resda ne more pohvaliti z vi{ino, zato pa razgled z njega v ni~emer ne zaostaja za tistim, ki se nam odpre z njegovih precej vi{jih sosedov. Prej nasprotno, saj nam njegova lega v predgorju Grintovcev omo-go~a enkratne poglede proti severu in jugu. Na videz dokaj nepomembni Kamni{ki vrh (1259 m) se nahaja v grebenu, ki se s Krvavca spu{~a proti vzhodu. To~neje, je vrh v valovitem gozd-nato-travnatem grebenu, ki poteka s Kr`i{~a (do koder je vle~ni-ca s Kri{ke planine) in se kon~a v dolini Kamni{ke Bistrice. Njegova ju`na pobo~ja in sosednje Planjave so travnata in zelo strma, severna stran, ki se spu{~a proti dolini Koro{ice, pa je prekrita z gozdom. Obse`ne travnike Ravnih in Strmih seno`eti na ju`ni strani vrha so {e na za~etku prej{njega stoletja kosili, zaradi hude strmine pa so imeli kosci na nogah krampi`arje, podobne derezam. Danes v Strmih seno`etih ne kosijo ve~, zato je vegetacija tu zelo bujna, travnike pa je postopoma preraslo grmovje. Izlet na Kamni{ki vrh spada med bo-tani~ne izlete. Predvsem v spomladanskem ~asu bomo tu naleteli na pestro izbiro razli~nih cvetic. Ogledamo si lahko tudi nekaj zanimivih naravnih znamenitosti. Najznamenitej{a je Kamni{ka ali Slev{ka ro`a. To je izrazita zagru{~ena grapa med obema vrhovoma, ki pada na ju`ni strani proti dolini. Doma~ini so jo poimenovali Ro`a, ker spominja na {opek ro`. V~asih je Ro`a burila domi{ljijo. Po ljudskem izro~ilu naj bi pod njo kopali zlato, vendar ga je bilo samo za mo{tranco v cerkvi v Stranjah. Druga zgodba pa krivdo pripisuje zmaju, ki naj bi `ivel v hribu. Ko je zmaj sko~il iz zemlje, se je ta za njim udrla, tako da je nastal kamniti plaz. Druge naravne znamenitosti so {e: Koro{a{ki slapovi, soteska potoka Potok in doli- na Koro{ice. Da se ne bomo vedno podajali na vrh z ju`ne strani, ki je najbolj poznana, bomo tokrat poleg teh na{teli {e nekaj drugih pristopov. Gremo od zahoda proti vzhodu: Prva pot vodi od Ambro`a (do tja je asfaltna cesta), kjer je turisti~na kmetija. Pot je nezahtevna in ozna~ena, vodi nas pod Kr`i{~em ter v dveh variantah pod ali nad planino Osredek in Planjavo. Druga pot je novej{a, zahtevna in prav tako ozna~ena. Vodi iz doline Blatnica (ni`je Bistri~ica) ~ez Jago{~ev rob mimo zanimivih skalnih spodmo-lov in jame do stika z `e opisano potjo. Tretja gre mimo Koro{a{kih slapov, je zahtevna in neozna~ena. Za~nemo v zaselku Kuharjevo in se ob potoku Koro{ak vzpnemo mimo najvi{jega slapa, imenovanega Ko{tarjev, do dvojnega, od tam pa po strmem travnatem rebru do planine Osredek in po znani grebenski poti na vrh. ^etrta pot vodi iz vasice Slevo ~ez planino Osredek in spet po zahodnem grebenu, je zahtevna in ozna~ena, del poti v gru{~nati grapi pa je trenutno zaradi podora zaprt in ima obhod. Peta vodi prav tako iz vasi Slevo, v spodnjem delu ~ez Ravne seno`eti, v zgornjem ob Slev{ki ro`i, tam je pot strma in zahtevna, pot pa je delno neozna~ena. [esta pot vodi spet iz vasi Slevo mimo lovske ko~e (do tja kolovoz) in po strmem ju`nem travnatem rebru, imenovanem Bosova {ija, je nezahtevna in delno neozna~ena. Sedma pot vodi iz vasice Okroglo, poteka precej{en del po gozdu (mimo vrha Cicelj), zadnji del pa gre spet po Bosovi {iji, je nezahtevna in ozna~ena. Osma pot vodi iz Kamni{ke Bistrice po soteski Potoka, poteka precej{en del po gozdni cesti in kolovozu v dolini ter po Bosovi {iji, je nezahtevna in neozna~ena. Zadnja pot vodi prav tako iz Kamni{ke Bistrice ~ez vzhodni vrh Hudi konec, pot je nezahtevna in neozna~ena, vendar dobro uhojena. Te`ko je re~i, katera od na{tetih poti je (naj)lep{a. Z uporabo zemljevidov (Grintovci, 1:25.000 in Kamni{-ko–Savinjske Alpe, 1:50.000) in z nekaj orientacijskimi spretnosti pa bomo lahko na malem, skoraj nepomembnem vrhu, odkrili veliko lepega. Na koncu {e tole: naj vas prostrane travnate poljane ne odvrnejo od nameravane poti. So namre~ nekak{na op-ti~na prevara: vrh je sicer videti precej blizu, v resnici pa bomo hodili dlje, kot je videti na prvi pogled. VLADIMIR HABJAN 71 kri`anka {ale 72 mi. sura novo «src (Dim «rac* .J SHI- WlqKD KfflfHl ¦S. flfl[ PIJ. HLDW m\vts.H JCK*Osr ^*c CflLM PSOV .KM 5HFJE% ! HOT MDtti !l)P/WClC BEttllfJl PflSlJEt IfltJUKl .. RIVf, axle* IElES* TOTX tfti'M H[HJStK. Jl'M TO NA U3TM f M3HC WtUtE I. IH »X, HLl, WASH POLKAE WHiH depresija 1 ;tlPiU HEHiH kAflttl Ul H3Q rcooi- OtKWS K&EKXI [LJPI kuhih«, 9LOJ -¦UJMI muca 3JW0IM. JASNIM UNI JEPAHClt ULSTD Y JOWlWftJ FKHIK HAtfJU-' HdBEWD CUJ|LRMI 1PJ K BOJ _MUCA_ KEttLW UHVALHA PP50OJ1 9ELJWKD-5flY cheiwka' 0«GB(1 ¦iJBID "JoSST T-ULEft «Lfi. P(5F; iwvihikji JUiHK* KSLO fi1H «IHSHICi lYW* PLSHISA SURt Na Gorenjskem. »Ja, zakaj pa tako joka{, sosed. A nisi zadel glavni dobitek na loteriji?« »Kaj ne bi jokal, ~e sem pa kupil dve sre~ki, ~eprav sem vedel, da lahko zadane sa- mo ena.« V porodni{nici. »Gospa, sre~ni o~ka je pri{el pogledat h~erkico.« »Joj, a ga lahko malo zadr`ite. Veste se je `e mo` napovedal, da pravkar pride.« » Tone, dokler ti v tovarni gara{, se tvoja `ena valja z nekim tipom po sosedovem travniku.« »Pa, kaj to meni pravi{. Saj ni moj travnik.« » Takole je bilo gospod sodnik. Zve~er sem se mirno sprehajala po parku, ko me je nenadoma nasko~il.« »La`e, gospod sodnik, la`e.« »Nato me je za~el otipavati in poljubljati po vsem telesu.« »Ne verjemite ji, ~e vam pravim. Vse skupaj je ena sam iz-mi{ljotina.« »No, potem si je odpel {e hla~e…« »Nikar ji ne verjemite, gospod, vse je ~ista la`.« »…no in potem je izvlekel {e tisto svojo ogromno stvar…« »No ja, kar je res, je res.« V sla{~i~arni. »Dober dan. Rad bi naro~il torto za `enin rojstni dan.« »Koliko sve~k pa naj damo nanjo?« »Petintrideset. Tako kot vsako leto.« »Pozdravljen Franci. A je na v~eraj{nji tekmi padel kak{en gol?« »Kaj pa jaz vem. Ko sem odhajal ob pol~asu, sta stala {e oba.«