Celjski tednik CELJE, 17. junija 1960 Leto X., štev. 24 GLAStLO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LfâT IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISK< DIREKTOR IVAN MELIK-GOJMIH UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO VSEM KI so PRIPOMOGLI K USPEHU MLADINSKEGA', PEVSKEGA FESTIVALA i V CELJU i HVALA Festivalski dnevi mladinskega zborovskega petja so za nami. Pozabljene so skrbi, težave in vse kar je z vsako veliko prireditvijo povezano. Ostali so še lepi, nepozabni spomini na te majske dneve, polne mladine, veselja, smeha in ubranega petja. Na tisoče in tisoče je bilo mladine, ki je pridno in po- žrtvovalno darovala svoj prosti čas veliki skupni stvari — zborovskemu petju. Tesno s to mladino pa so bili povezani zborovodje. Njihov trud, ljubezen in želja po napredku se je bogato odrazila na občinskih in okrajnih revijah. Poleg mladine in njihovih zborovodij je v pripravah, organizaciji revij in festivala samega sodelovalo na stotine predanih, tihih in požrtvovalnih tovarišev in tovarišic. Draga mladina! Za nešteto pevskih nastopov je bilo potrebno lepo število ur za pevske vaje. Pri vajah mora vladati red, točnost, na- tančnost, z eno besedo veliko discipline in požrtvovalne volje. Vse te vrline, povezane še z ljubeznijo do petja, so dale tako prisrčno doživetje. Za vse to ti gre najlepše pri- znanje. To priznanje pa naj spremlja želja, da boš še v na- prej taka, kakor si se pokazala na vseh teh pevskih mani- . festacijah. Z močno voljo boš dosegla še lepše uspehe in to naj bo naša skupna volja in cilj. Vsem številnim zborovodjem za ves trud in požrtvovalno delo z našo mladino, za vse tiste neštete ure učenja in vaj prav iskrena hvala m vse priznanje, ki ga sploh moremo izreči. Prepričani smo, da se bo začeto delo tudi v naprej uspeš- no nadaljevalo. Mislimo, da delimo z vami, tovariši in tova- rišice zborovodje, isto mnenje, da se za vzgojo in napredek mladine splača žrtvovati vse, kar le moremo. Ko ugotavljamo, da je bilo veliko delo opravljeno s pO' močjo res zanesljivih in sposobnih organizatorjev, ¡p,oramo dati tudi njim vse priznanje. Organizatorjem, ki so skrbeli za prenočišča, vsem, ki so prišli na festivalske dneve v Celje, nadalje onim, katerim je bila poverjena prehrana tisočev mladine in ostalih gostov, pa zopet prometu, tako na železnici kakor avtobusih, na- dalje tovarišem, ki so bili odgovorni za sprejem mladine, za informacije, za točno odvijanje programa itd., vsem tem tihim, neumornim sodelavcem za točno in precizno organi- zacijo iskrena javna zahvala. Nazadnje še Celjanom. Najtoplejša, resnično iskrena za- hvala v imenu vse mladine, ki je odhajala iz Celja na svoje domove z najlepšimi vtisi in s polnimi prisrčnimi doživetji. Ob tej priložnosti sporočamo Celjanom-gostiteljem, da smo prejeli veliko število zahval in priznanj z željo, da jih po- •iredujemo tudi vam. Za izkazano veliko skrb za mladino, za izredno pomoč pri nočitvah in pogostitvah, iskrena hvala. Ce ne bi bilo na vaši strani toliko dobre volje, srčne gostoljubnosti in tople pozornosti, ne vemo, kako bi to izpeljali. Naj bo s tega mesta izrečena najtoplejša zahvala in javno priznanje. Mladina, ki je bila v Celju, govori o Celjanih samo lepo in polno ljubezni z željo, da bi še prišla v lepo mesto ob Savinji. Vsem, ki so kakor koli pripomogli k vidnemu uspehu mladinskega pevskega festivala, iskrena hvala. V imenu Okrajnega sveta Svobod ■ in prosvetnih društev Celje Festivalski prireditveni odbor POKONGRESNA OBČINSKA KONFERENCA SZDL V 2AI.CU Socialistična zveza javna tribuna za doseganje še večjih uspehov z namenom, da bi proučili gradivo petega kongresa SZDL Jugoslavije, se seznanili s statutom in prilagodili kon- gresne zaključke lokalnim prilikam, bodo do konca tega me- seca po vseh občinah celjskega okraja pokongresne konfe- rence SZDL. Prvo so imeli v soboto dopoldne v Žalcu. Ra- zen članov občinskega odbora SZDL ter predstavnikov osta- lih političnih organizacij ter ljudskega odbora so konferenci prisostvovali še predsednik Okrajnega odbora SZDL JOŽE MAROLT ter ljudska poslanca PETER SPRAJC in MIRAN CVENK. Uvodni del konference so iz- popolnili trije referati. Tako je predsednik Občinskega odbora SZDL IVAN KOVAČ govoril o vlogi Socialistične zveze, o po- menu kongresa in prav tako o ne- katerih organizacijskih vpraša- njih, ki jih nakazuje novi statut. Zraven tega je predsednik Občin- skega ljudskega odbora TONE DELAK poročal o gospodarskih problemih občine in bodočih na- logah. Nazadnje pa je sekretar Občinskega komiteja Zveze ko- munistov LEOPOD RAJH nani- zal nekaj misli, ki jih poraja raz- voj socialističnih družbenih od- nosov. Nesporna je ugotovitev, da smo v zadnjih letih napravili velik korak naprej tako v gospodar- stvu, kot utrjevanju notranjih družbenih odnosov. Jugoslavija je postala dežela delavskih sve- tov, komun. Pri vseh teh in dru- gih uspehih je imela velik delež tudi Socialistična zveza, ki je po- stala del mehanizma družbenega upravljanja pri nas. In prav ta ugotovitev nalaga, da se vloga Socialistične zveze v naslednjem obdobju še bolj okrepi in razvi- je. Socialistična zveza naj še bolj spodbuja razvoj in krepitev de- mokratičnih odnosov ter tako vpliva na kvalitetno rast družbe- nega življenja. V njej naj držav- ljani razvijajo ustvarjalno pobu- do za vsa področja družbenega dogajanja. V žalski občini so območja po- litičnih organizacij že dlje časa prilagojena področjem, ki jih za- jemajo krajevni odbori in stano- vanjske skupnosti. Zato ni razlo- gov za kakršno koli organizacij- sko, oziroma teritorialno spre- membo krajevnih odborov SZDL. Novosti pa bodo nastale z usta- navljanjem sekcij pri krajevnih organizacijah SZDL. Ze prvi predlogi o ustanavljanju takih sekcij dajejo slutiti, da se bo v njih razvijalo silno živahno živ- ljenje, saj bodo sekcije pritego- vale ljudi po njihovih interesih in podobno. Gotovo je, da jih ne bodo ustanavljali za tista pod- ročja, na katerih že delajo razna društva itd. Kot vse kaže, se bo- do odločili za formiranje sekcij za proučevanje zunanje politike, nadalje za sekcijo, ki bo združe- vala člane organov dnažbenega upravljanja, sekcijo za kmetijska vprašanja in druge. Sicer pa, to niso recepti. Izkušnje, praksa in potrebe naj bodo vedilo pri for- • miran j u tajî;ih delovnih krožkov ; v okviru krajevne organizacije j SZDL. ■ Druga novost, ki se je bodo v | žalski občini prav tako oprijeli, \ se kaže v možnosti po ustanavlja- nju podružnic v okviru krajevne organizacije SZDL. Tu ne gre za formiranje osnovnih organizacij, temveč bolj za organe, ki bodo v poanoč krajevni organizaciji pri opravljanju nekaterih nalog. Ta- ke podružnice pa naj bi nastale zlasti v tistih krajevnih organi- zacijah, ki zajemajo širše območ- je, oziroma večje število članov, pa zaradi tega obstaja možnost, da bi trpeli stiki med odborom ter člani. To so nekatere organizacijske spremembe, ki jih nakazuje novi statut in ki jih bodo v žalski ob- čini prilagodili lastnim okolišči- nam. Seveda, pa je pri tem vsa- ka naglica odveč. Ta in druga vprašanja naj najprej proučijo člani političnega aktiva, da bodo laže seznanjali člane SZDL z njihovim pomenom in smislom. Izvajanje teh sjxrememb pa naj bi odložili do konca leta. Posebno poglavje se odpira z vprašanjem, kako seznaniti čla- ne SZDL s kongresnim gradivom, statutom itd. Glavna naloga v tej zvezi odpade na politični aktiv, zraven tega pa naj bi to gradivo izpopolnilo programe tečajev in seminarjev, ki jih prirejajo de- lavske univerze, zlasti pa naj bi ta material postal predmet ob- ravnav na večernih in drugih po- litičnih šolah. Med bodoče naloge krajevnih organizacij SZDL v žalski občini spada še vključevanje večjega števila članov. Res je, da so v po- vprečju dosegli zadovoljiv odsto- tek, toda navzlic temu je še ved- no nekaj organizacij, kjer vklju- čujejo komaj po 50 odstotkov vo- livcev itd. To so Vransko, Galici- ja, Andraž in še nekatere. M. b. Dva posnetka s konference: gostje in pogled v dvorano Z OBONEGA ZBORA TRGOVINSKE ZBORNICE ZA CELJSKI OKRAJ Trgovino je jovno službo PRETEKLI TEDEN JE BILA V CELJU REDNA LETNA SKUPŠČINA TRGOVINSKE ZBORNICE ZA CELJSKI OKRAJ SKUPŠČINA JE IMELA PREDVSEM DELOVNI ZNAČAJ IN SO 2E POROČILA, ŠE BOLJ PA RAZPRAVA NAKAZALI VRSTO PROBLEMOV, KI JIH BO V PRIHODNJEM OBDOBJU TREBA REŠITI. ISTOČASNO PA JE LETOŠNJA SKUPŠČINA TRGOVIN- SKE ZBORNICE DOCELA DOKAZALA, DA JE ZBORNICA PO- STALA RESNIČNO DRUŽBENI ORGAN IN DA JE ZAPUSTILA STARE KONCEPCIJE DELA, KI SO PRED LETI MEJILE NA ZAGOVORNIŠTVO TRGOVINE. PREDSEDNIK REPUBLIŠKE TRGOVINSKE ZBORNICE JE V POZDRAVNEM GOVORU TO POSEBEJ POUDARIL, ZLASTI PA POBUDO ZA UVELJAVI- TEV NOVIH SODOBNIH OBLIK V TRGOVINI, SAMOPOSTREŽ- BE, KI JE V SLOVENIJI USTANOVLJENA NAJPREJ V CELJU. Predsednik trgovinske zbornice za celjski okraj Marjan Učakar je v uvodnem poročilu nakazal vrsto problemov, vendar izstopata vpra- šanja nadaljnjega usposabljanja de- lavcev za potrebe trgovine in sode- lovanje med občinami, zbornico in trgovinskimi podjetji. Trgovina je namreč dejavnost, ki neposredno vpliva na življenjsko raven prebi- valcev; ona prenaša potrebne dobri- ne od industrije do potrošnika, in še tako močna industrija pa kmetijska proizvodnja ostaneta neučinkoviti, ^6 trgovina ni sposobna blaga na î'ajboljsi in najhitrejši način posre- dovati potrošnikom. To je v zadnjem obdobju spričo vse hitrejšega pora- sta potrošnje poseben problem. Za- to ker istočasno trgovina niti ka- ^trovsko niti v investicijski dejavno- sti ne sledi povečani kupni moči P''ebivalcev. .Obremenjenost zaposlenih v trgo- *it>i je vedno večja. Tako je lani okoli 2430 uslužbencev in delavcev * trgnovini v celjskem okraju opra- vilo kar za 34 milijarde dinarjev prometa, ali 15 milijonov letno na zaposlenega. To je ogromna števil- ka, ki jasno opozarja, da prvi pogoj za napredek tiči v ustreznejšem na- činu izobraževa ija delavcev in uslužbencev za trgovino. Ta položaj pa še poslabšuje močna fluktuacija delovne sile iz trgovine v industrijo. Vzrokov za to je več, vendar sta po- glavitna osebni dohodki zaposlenih v trgovini, ki zaostajajo za dohodki zaposlenih v industriji in deljen de- lovni čas. Ko so v razpravi analizi- rali vprašanje vzgoje trgovskih ka- drov, je nekdo dejal: »Mi se čudimo, zaikaj v trgovino ni pričakovanega priliva mladine — zlasti moških, istočasno pa zahtevamo, da mladi ljudje tri leta delajo praktično za- stonj, ko bi v istem času v indu- striji za to delo bili nagrajeni in bi si po novih metodah izobraževanja tudi mnogo prej pridobili potrebno strokov lost!« Zato ni čudno, da je na občnem zboru prodrla težnja, da bi se tudi T treorini spremenil način izobraževanja, približal praksi in da bi se skrajšala učna doba. POMEMBNA VLOGA TRGOVINSKE ZBORNICE V razpravo na občnem zboru Tr- govinske zbornice je posegel tudi sekretar Okrajnega komiteja ZKS za celjski okraj Franc Simonie, ki je pohvalil dosedanje delovanje zbor- nice. Dejal je, da je zbornica v pre- teklem obdobju izredno veliko po- magala okrajnemu ljudskemu odbo- ru, občinam in političnim organiza- cijam v prizadevanju, da bi se trgo- vina kot ena najpomembnejših de- javnosti, ki neposredno vplivajo na življenjsko raven prebivalstva ustrezno razvila. To sodelovanje in tudi delo trgovinske zbornice pa moramo še izboljšati, ker se mora- mo hkrati zavedati, da je trgovina javna služba, da kupna moč prebi- valstva in blagovni fondi iz dneva v dan rastejo in s tem tudi naloge trgovine. »To velja zlasti,« je dejal tov. Simonie, »za one trgovinsike pa- noge, ki posredujejo prebivalcem blago za življenjske potrebe in dnevno porabo. Ce hočemo to ures- ničiti — to pa moramo — potem bo- mo morali sklepe iz vaše izredno plodne razprave hitro in odločno uresničiti.« Tovariš Simonie je obravnaval tu- di probleme družbenega upravljanja v trgovini. Dejal je: »Ce ugotavlja- mo, da pomeni okrepljeno in mate- rialno odgovorno družbeno uprav- ljanje velik napredek, da je to ogro- men korak naprej v našem gospo- darskem in političnem razvoju, po- tem se nam vsiljuje misel, da bomo družbeno upravljanje do kraja mo- rali utrditi tudi v trgovini.« -mi s seje obeh zborov olo celje PROBLEMI BORCEV IH KMEČKO ZAVAROVANJE V OSPREDJU v četrtek je bila seja obeh zborov OLO Celje, na kateri so ob- ravnavali problematiko invalidov in borcev NOB, izvrševanje pro- računa okraja Celje in proračunov občin ter problematiko zdravstve- nega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev. Kljub temu, da zlasti v zadnjem času dobivajo tudi problemi udele- žencev in borcev NOB svoje mesto tako v nekaterih zakonskih predpi- sih zveznih in republiških forumov kakor v razumevanju družbenih or- ganizacij pri reševanju, je vendarle še vrsta nerešenih vprašanj, ki da- nes, po petnajstih letih, terjajo nuj- no rešitev. To so predvsem vpra- šanja zdravstvenega zavarovanja in zaščita borcev in invalidov NOB, njih rehabilitacija v smislu poklicne- ga usposabljanja in zaposlovanja v proizvodni proces, vprašanja sta- rostne in invalidske upokojitve bor- cev in aktivistov, ki nimajo pogo- jev za starostno ali invalidsko upo- kojitev in živijo v zelo slabih social- nih razmerah in drugo. Podatki in analize kažejo, da je v republiškem merilu le 58 odstot- kov vseh članov aktivno zdravstve- no zavarovanih, medtem ko je od- stotek v okrajnem merilu še nekoli- ko nižji. Vzroke za to moremo iska- ti predvsem v pomanjkljivem, bolj ali manj pasivnem in torej nesiste- matičnem reševanju problemov s strani pristojnih organov kakor pri- zadetih, saj le-ti pogosto ^^iso bili niti seznanjeni s predpisi, ki dolo- čajo njih pravni položaj. Zlasti je bila zelo pomanjkljiva tudi skrb za zdravstveno zaščito, kjer pa je bila, se je pokazalo, da je obolelost bor- cev nad povprečjem obolelosti osta- lega prebivalstva, kar je posledica fizičnih in seveda tudi duševnih na- porov, ki jih je terjala revolucija. Da bi vso to obsežno problemati- ko, zlasti stanovanjske razmere, re- ševali bolj ekspeditivno in življenj- sko, bo potrebna aktivizacija vse naše družbe, posebej pa delo uprav- nih služb, pravne pom.oči, ki jo po- nekod že imajo, ter komisij za vpra- šanja invalidov in borcev NOB, ki naj bi jih ustanovili pri občinskih ljudskih odborih. Nato sta oba zbora razpravljala še o zdravstveni problematiki kme- tijskih proizvajalcev. Vseh zavaro- vancev na področju okraja je 17.675 ali okrog 90 odstotkov. Med posa- meznimi občinami je dosegla naj- višji odstotek mozirska (96), naj- nižjega pa šmarska (86). Vzroki za to, da zdravstveno zavarovanje ni zajelo vseh kmetovalcev, so v po- manjkljivem tolmačenju zakonskih določb, pa tudi deloma v njihovi ne- jasnosti. Dejstvo, da je bilo v času od I. aprila okrog 600 ambulantnih storitev, v bolnišnici pa okrog 350 pacientov z 2500 oskrbnimi dnevi, kaže na nujnost zdravstvenega za- varovanja tudi tistih kmetijskih pro- izvajalcev, ki še niso zavarovani. Glede na vse to, kakor na pomanj- " kljivosti pri vplačevanju občin v sklad zdravstvenega zavarovanja, je komisija predlagala nekaj priporo- čil. Občinski ljudski odbori naj zago- tovijo skladu zdravstvenega zava- rovanja kmetijskih proizvajalcev sredstva in pohite s predpisom splošnega prispevka; pristojni orga- ni, zlasti zavodi za socialno zavaro- vanje, naj aktivno spremljajo izva- janje zakona ter proučujejo proble- matiko; zdravstveno službo v okra- ju je treba opozoriti na dosledno iz- vajanje zakona; pristojni organi naj izvajajo priporočilo okrajnega STcta za zdravstvo; onemogočiti je treba možnost, da bi kmetijski proizvajal- ci enega področja prešli v neenak položaj s kmetijskimi proizvajalci drugega področja v isti občini; in končno, za zadostitev potreb pe strokovnih močeh v zdravstveni službi bi bilo treba prouči'ti možno- sti štipendiranja novega zdravstve- nega kadra. S tem v zvezi je prišlo do reorganizacije zdravstvene službe v občinah tako, da so ustanovili zdravstvene domove povsod tam. kjer jih še ni bilo. Admmistrativne- ga kadra v zdravstveni službi je za- enkrat dovolj, občutno pa je po- manjkanje zdravnikov in to zlasti v zdravstvenih postajah v Rogaški Slatini, Kozjem, Zrečah, na Planini pri Sevnici, v Nazarju ter Šoštanju. Stanje pa se bo izboljšalo z novimi predpisi, ki določajo, da bo moral odslej vsak zdravnik pred speciali- zacijo službovati dve leti v ambu- lanti na podeželju. JOŽE BEVC SPET IZVOLJEN ZA PREDSEDNIKA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V CELJU Pred dnevi so se sestali člani no- voizvoljenega občinskega sindikal- nega sveta v Celju. Prva seja je bila namenjena konstituiranju od- bora. Tako so za predsednika vno- vič izvolili tov. Jožeta Bevca, za podpredsednika dosedanjega tajnika Emila Pepelnaka, za tajnika pa Iva- na Pertinača. Na tej seji so izbrali še 25 članov v predsedstvo ter devet članov v sekretariat. Novi upravni odbor Ob- činskega sindikalnega sveta šteje 75 članov. Njegovo delo se bo med drugim odvijalo v šestih strokovnih komisijah. Med 20. in 23. junijem moč- nejše padavine z ohladitvijo. V plošnem pa bo prevladovalo sončno vreme, s pogostimi krajev- nimi nevihtnimi plohamL Obisk tujih sindikalnih delavcev v Celfu Pretekli teden so se v Celju mu- dili zastopniki sindikalnih organiza- cij gradbenih delavcev iz Francije, Finske in Vzhodne Nemčije. Goste je pozdravil direktor industrijskega gradbenega podjetja Ingrad tovariš Venčeslav Jeras; sprejemu pa so pri- sostvovali še sekretar Občinskega komiteja ZKS Tone Skok ter pred- sednik Občinskega sindikalnega sve- ta Jože Beve. Tuji sindikalni delavci so si naj- prej ogledali nekatere objekte ob Dečkovem naselju, zraven tega pa tudi spom.enik NOB na Slandrovem trgu. Svoj obisk v Celju so zaklju- čili na Starem gradu. CEUSKI TEDNIK — Stev. 24 — 17. junija 1960 Naser v Jugoslaviji Predsedinik Združene arab- ske republike Gamal Abdel Naser je prispel v ponedeljek v Jugoslawjo kot gost pred- sednika republike Josipa Bro- za — Tita. Prvi dan obiska predsednika Naserja Jugo- slaviji je predsednik Tito pri- redil svojemu gostu kosilo, na katerem sta oiba državni- ka izmenjala zdravici. V zidxavici je predsednik Tiito med drugim dejal: »Nikoli nismo bili za to, da bi o usodi sveta odločali samo v ozkem krogu nekaj velikih siL Bili smo vednc za to, da se mednarodni problemi ure- jujejo v Združenih narodih, kjer je zastopana večina dr- žav na svetu. Ko pa je prišlo do tega, ko nismo mogli do- seči, da bi ta vprašanja ure- jali v Združenih narodih, te- daj smo bili za to, da vidimo, kaj bodo predstavniki veli- kih sil storili, ko se sesta- nejo. Ker pa do tega ni prišlo, vlada Jugoslavije, mi vsi me- nimo, da države, ki niso an- gažirane, ne morejo več pa- sivno motriti stvari. Ker tudi doslej nismo pasivno motrili tistega, kar se je dogajalo na svetu, toda sedanji položaj ustvarja potrebo po večji de- javnosti neangažiranih de- žel. To seveda ne pomeni, da bi morali ustanoviti nekakšen tretji blok, ker bi bila to sa- mo še ena napaka več, mar- več pomeni, da moramo na- vezati Izmenjavo mnenj in predstavljati nekakšno vest človeštva, da moramo okre- piti tiste sile, ki so za mir, ki so proti vojni, ki so proti te- mu, da bi najbolj sodobna rušilna sredstva uporabljali za uničevanje človeških živ- ljenj in vsega živega na zem- lji.« Sedmo srečanje obeh dr- žavnikov je nova potrditev prijateljstva in prisrčnih od- nosov med Jugoslavijo in ZAR ter potrditev velikih prizadevanj za mir v svetu, za katerega se obe državi ta- ko vneto in vztrajno zavze- mata. Na Rogli bodo odkrili pet spomenil(ov padlim borcem NOB Občinski odbor Zveze borcev v Slov. Konjicah pripravlja ob prazno- vanju dneva borca večjo proslavo na Rogli na Pohorju, ki bo združe- na z odkritjem petih spomenikov padlim borcem v tej okolici. Pobudo za to je dala osnovna organizacija Zveze borcev v Zrečah, saj je zna- no, da je na tem delu Pohorja še več grobov padlih borcev. Skupaj bo prekopani'h 35 borcev v pet skupnih grobov v bližini Rogle. Proslave na Rogli se bodo začele v nedeljo, 3. julija dopoldne po spre- jemu patrulj bivših borcev. Na pro- gramu je še večje zborovanje in seveda odkritje vseh petih spomeni- kov. Na večer pred praznikom pa bo na Rogli velik ognjemet. V ne- deljo popoldne je poskrbljeno tudi . za srečanje domačinov in borcev na družabni prireditvi. Prometne zveze do Rogle so zdaj, ko je dograjena cesta do Peska, do- kaj ugodne. Do Rogle pa vodi tudi več planinskih poti iz Zreč, Vitanja in tudi iz Mislinjske ter Dravske do- line. V. L. POGLED PO SVETU Oči in ušesa sveta so obrnjene zadnje čase v tiste dežele, ki so na gosto posute z ameriškimi ba- zami. Te bodo sicer kmalu izgu- bile svojo strateško vrednost, je dejal Macmillan, odkar se lahko množično ubijamo brez baz na daljave, vendar za zdaj še pred- stavljajo fizične pozicije. Na pri- liko Turčija. Poznavalci pravijo, da je en sam vojaški tabor, poln prepovedanih con, tujih uniform. Vojaška vlada razkriva korupt- nost prejšnje vlade in obeta re- vežem, da bo zbrisala socialne razlike. V Turčiji so te nedvomno velike, in če se bo vojaški hunti posrečilo odpraviti v deželi bedo, Turčija morebiti res ne bo več »bolnik ob Bosporu«, kakor ji pravimo že skoraj celo stoletje. S stališča svetovne socialistične pre- obrazbe so taki napori za »ko- rumpiranje« nezadovoljnih ljud- skih množic pozitivni. Ali na priliko Španija. Tudi Franco je dobil iz Amerike mili- jarde dolarjev, ko je deželo pro- dal za pomorsko in letalsko ba- zo. S tem socialnih razlik ni od- pravil. Ce danes govore o njego- vem paktiranju z levico, je to ne- kaj takega kakor turški prevrat po špansko prenarejen. Tudi na Koreji ženejo pred sodbo Sing- manrijeve ljudi zaradi korupcije. Povampirili so se in ameriške in- terese s tem ogrozili, to pa po- meni, da mora danes kapitalizem računati z voljo delovnih množic. Kišijeva trma na Japonskem je našla v ZDA vso podporo, ker so nosilci nemirov Pentagonu ideo- loško predaleč. Japonski socialisti so potegnili za seboj japonske množice, ki jim gotovo ni prav, če Japonska še naprej živi kot Ameriki podrejena kasarna. 40 % izvoza iz Japonske gre v ZDA, na celino, ki nudi japonski indu- striji ogromne možnosti, pa nič. Prenaseljena Japonska je lahko v skrbeh, posebno če gleda na or- jaške napore, ki spreminjajo LR Kitajsko v industrijsko silo. Ce Kiši vztraja, da sprejme Eisen- howra, je to le navidez obramba njegovega in ameriškega presti- ža. Čeprav pravimo Japoncem azijski Prusi, ne gre enačiti Ja- ponske z Zahodno Nemčijo. Utrdi- tev politične in vojaške zveze med fLtlanskim taborom in Ja- ponsko je treba postaviti na dru- gačne psihološke in tvarne osnove. Da je treba v Aziji računati z nevtralističnimi težnjami in z iz- venblokovskim stališčem, je po- kazalo tudi zadnje zasedanje SEATO pakta v New Yorku. Azij- ske države hočejo od pakta več gospodarskega efekta, ZDA več vojaškega. Zato se je Herter predvsem zavzemal za to, da bi povečal razdaljo med LR Kitaj- sko in članicami SEATO pakta, posrečilo pa se mu to ni, kajti Pakistan, Filipini in Tajska, raz- meroma majhne države, morajo računati s stališči kitajskega in indijskega podkontinenta, ki oba skupaj premoreta skoraj polovico žive sile na našem planetu. Kitaj- sko stališče sicer ni pozitivno za svetovni sporazum. Zato smo tudi mi ponovno doživeli napade s ki- tajske strani. Nasprotno pa je sta- lišče Indije in Indonezije soglasno z izvenblokovskim stališčem, to je, našim stališčem. Morebiti bo prišlo do sestanka izvenblokov- skih držav ki bodo dale pobudo za pomirjenje sveta v smislu iz- jave predsednika naše države maršala Tita. Za to pomirjenje pa raste psi- hološka osnova tudi v obeh blo- kih. SZ je dala nov razorožitveni predlog, ki mu Zahod prisoja do- bro voljo. Arnerikanec Eaton ga je komentiral v tem smislu, pri- taknil pa ni nič kaj dobrodošlo opombo, da bi morali s prvo raz- orožitveno etapo pričeti Rusi. Tu- di Macmillan in Herter sta močno poudarila potrebo, da se zbriše s table mora pariške epizode in da je treba krepiti vse obstoječe zveze in sodelovanje med Vzho- dom in Zahodom. Seve, tudi skrajna, nepomirlji- va zahodna stran je na delu. Ade- nauer je takoj odklonil vsako de- bato o novem sovjetskem razoro- žitvenem načrtu, njegov obramb- ni minister pa se je v ZDA pogo- varjal o okrepitiñ nemške arma- de z novimi bazami, z nadnacio- nalno preskrbo in z atomskim orožjem. To je toliko težje za si- tuacijo v svetu, ker je isti Strauss odkrit pristaš revanšizma v Nemčiji, ki na krilih nacistične- ga šovinizma, fašistične ideologije in iredentizma z Vzhoda izgnanih Nemcev vzdržuje misel o novem vojaškem obračunu med silami reakcije in progresa. Za na videz en sam cilj: Za Nemčijo iz 1. 1937. In da bi se na zahodu lepše slišalo: Da bi Sovje- ti ne ostali v srcu Evrope, v Pra- gi- T. O. V zadnjem tednu po domovini Petek, 1«. jnnija NA POVABILO Glavnega odbora SZDL Slovenije je v Ljubljano prispela sku- pina predstavnikov SZDL in Zveze žen- skih društev Kosmeta. Med obiskom v Sloveniji so gostje obiskali tudi Celje. Sobota, 11. junija NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU T Ljubljani so odprli mednarodno raz- stavo motornih vozil in to prvič v Jugo- slaviji kot specializirano razstavo v obli- ki >saloua avtomobilovc. Razen 88 do- metih, se razstave udeležuje tudi 80 ino- zemskih tovarn. Nedelja, 12. junija OB 20-LETNICI izhajanja »VJESNIKA« so v Zagrebu odkrili spominsko ploščo na poslopju, kjer je bila v začetku ju- nija 1940. leta natisnjena prva številka »Političkog vjesnika«, glasiila CK KP Hrvatske. Tonedeljek, 13. junija ODBOR ZA Р050ЈЊА iz republiškega investicijskega sklada je na svoji seji odobril več posojil. Tako je »Alpos« v Šentjurju prejel posojilo v znesku 48 milijonov dinarjev, nadalje trgovsko podjetje »Centerc v Celju 3,7 milijona in hoted »Evropac v Celju 6 milijonov dinarjev. Torek, U, junija NA SEJI Izvršnega sveta LR Slovenije so sprejeli sklep o ustanovitvi Visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani ter Višje stomatološke in Višje pravne šole v Mariboru. Razen tega so potrdili pred- log o ustanovitvi sekretariata Izvršnega sveta za informacije. Za sekretarja pa so imenovali tov. Božidarja Gorjana. Sreda, 15. junija PRVI DAN petega plenarnega zaseda- nja Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije so obravnavali vprašanja zdravstvene zaščite in socialnega zava- rovanja. Referat o nalogah sindikatov pri urejanju problema zdravstvene za- ščite in socialnega zavarovanja je pre- brala sekretarka Centralnega sveta ZSJ Ol^a Vrabič. Predavanje o V. kongresu v Celju V torek zvečer je v dvorani Na- ' rodnega doma v Celju predaval se- { kretar Okrajnega komiteja ZKS v' Celju tov. Franc Simonie o delu V. 'kongresa SZDL Jugoslavije. Tovariš Simonič je govoril o svo- jih vtisih s V. kongresa, o številnih tujih delegacijah, ki so se kongresa udeležile, o mednarodnem pomeiu kongresa ter njegovem pomenu za naš nadaljnji razvoj. Zelo obširno je tovariš Simonič govoril o mednarodnem položaju, osvetlil nekatere novejše zunanje- politične dogodke ter pojasnil v tej zvezi stališča naše države, ki se vztrajno zavzema za miroljubno so- žitje med narodi ter za mir v svetu, kar je bilo na kongresu še posebej poudarjeno. Predavanje, ki se ga je udeležilo veliko število ljudi, je bilo zelo za- nimivo in poučno. Želeti bi bilo, da bi osnovna organizacija Socialistič- ne zveze »Ceiter« tako kvalitetna predavanja še večkrat pripravila. Temu zgledu pa naj bi sledile tudi druge organizacije Socialistične Zveze V okraju. Kopališče ob Savinji Pred kratkim so se pod gostilno »Na gričku« v Celju, ki jo oskrbuje Olepševalno in turistično društvo, začela dela za ureditev lepega ko- pališča ob Savinji. Tam so že zdaj zravnali velik del desnega brega reke. Mimo tega postavljajo v reki pregrado; v načrtu pa je še gradnja viseče brvi. Naloge občine, so tudi naloge Socialistične zvez( KAKO ŠIROKO JE PODROČJE DELA ORGANIZACIJ SO- CIALISTIČNE ZVEZE JE NA POKONGRESNI KONFERENCI SZDL V 2ALCU POKAZAL TUDI REFERAT PREDSEDNIKA LJUDSKEGA ODBORA TONETA DELAKA. PESTROST V DE- JAVNOSTI TE POLITIČNE ORGANIZACIJE PA JE RAZKRILA TUDI ZANIMIVA RAZPRAVA. Značilna za gospodarsko življe- nje v Spodnji Savinjski dolini je močna industrija z dolgoletno tra- dicijo in zastarelostjo strojnega par- ka, na drugi strani pa prav tako na- predno in razvito kmetijstvo. Veli- ■ke probleme skrivajo trgovina, obrt in gostinstvo; precejšnje težave pa so še na področju komuialnega značaja. Izpolnjevanje planskih nalog v prvih štirih mesecih letošnjega leta kaže na določene pomanjkljivosti, saj je bila industrija za 3,7% pod predvidenim planom. Čeprav se je stanje v aprilu in maju popravilo, pa primer vendarle narekuje, da bi morale gospodarske organizacije posvetiti več pozornosti enakomer- nemu izpolnjevanju planskih obvez- nosti. Ne glede na to kritično pri- pombo, pa so v žalski občini pove- čali industrijsko proizvodnjo v pr- vem četrtletju letošnjega leta za 17,6% v primerjavi z enakim ob- dobjem lanskega leta. To pa je ven- darle uspeh, ki ga ne kaže podce- njevati, zlasti še, če obudimo iz spo- mina težave, ki so spremljale neka- tere kolektive pri nabavi surovin ipd. Kakor za industrijo, tako ima žal- ska občina lepe načrte tudi na osta- lih področjih gospodarstva. V načr- tu je ureditev dveh na pol samopo- strežnih trgovin v Preboldu in Pe- trovčah; v slednjem kraju le, če bo- do krajevni činitelji pokazali dovolj razumevanja glede lokala; zraven tega nameravajo urediti trgovine na Polzeli in Vranskem ter odpreti sa- mopostrežno v Žalcu. Kot vse kaže se bo povečala tudi mreža gostin- skih obratov, poleg tega pa obno- vila kolodvorska restavracija v Žalcu. Veliko pozornost so letos posve- tili turizmu. Na tem področju so do- segli že lepe uspehe, zlasti v Pre- boldu. Tu imajo velike načrte tako glede bazena, kot tudi gostinskih kapacitet. Na Vranskem so povečali nočitvene kapacitete; planinsiko dru- štvo na Polzeli pa se pripravlja na ureditev doma na Gori Oljki. Hvaležni so uspehi v zdravstvu. To kaže nov zdravstveni dom na Polzeli, pobuda za ustanovitev am- bulante v Šempetru in slično, p^^. ko slej pa bo treba urediti to vprj' sanje še v Žalcu, kjer je trenutn« stanje prav gotovo najslabše. Živahna dejavnost je tudi v šp^j tu in telesni vzgoji. Zdaj imajo skoraj pri vseh šolah športna igjj^ šča, v gradnji je stadion na Polze]} v teku so dela v Žalcu, v perspektjvj pa je še gradnja plavalnega bazena Novoustanovljena stanovanjska zadruga v Žalcu je že na začetku dela pokazala veliko življenjske sile Zdaj bo treba le še to, da jo bodo upoštevali delovni kolektivi in preko nje skušali reševati problem, ki zelo boleč. V teku je gradija nove osnov^ šole v Libojah. Precej so za šoJo napravili na Gomilskem. V perspek. tivi pa naj bi žalska občina dobijj več popolnih osemletk. Ta načrt b| ustvarljiv že v kratkem. Z lepimi uspehi se lahko pona- sajo še na področju komunalne de- javnosti. V teku je ureditev več vo- dovodov, v mnogih večjih naseljili bodo uredili javno razsvetljavo, de- la na cestah potekajo v redu. In^ če k vsemu temu še dodarno obrate^ ki so jih širom po vsej Spodnji Sa- vinjski dolini uredili za družbeno prehrano, potem moramo reči, da jt življenje v žalski občini pestro, da veliko delajo in dosegajo zavidljiv? uspehe. Kako močno se za vse te in po- dobne probleme zanima Socialistič- na zveza je potrdila tudi razprava, saj je prav tako posegla na vsa področja družbene ustvarjalnosti, Zanimive so biie besede tovariša Plaskana, ko je opozoril, da skriva družbeno upravljanje na področju kmetijstva še veliko nasprotij. Niso redki primeri, ko sedijo v teh orga- nih, zlasti pa zadružnih svetih ljudje, ki nočejo ali kakor koli že ne sodt- lujejo pri izvajanju zadružnih nalog, Spričo tega se seve pojavljajo te- žave, ki zavirajo samoupravljanje v zadrugah. To naj bo opozorilo, d! bi v prihodnje volili v te svete It takšne proizvajalce, ki imajo naj- boljšo voljo, da sodelujejo z za- drugo. Ostre so bile besede mladega uàt leženca konference tov. Lenarčiča ii kmetijskega gospodarstva Vrbje pri Žalcu. V glavnem jih je naperil na nekatere nerednosti na posestvu in njegove povzročitelje, ali bolje re- čeno direktorja. Ce vse to, kar je povedal drži, če tam ne spoštujejo sklepov delavskega sveta, če utrju- jejo dva nasprotna tabora, če v res- nici postavljajo »Potemkinove vasir takrat, kadar morajo odgovorit ljudje s tega posestva pojasnjevai delovne uspehe, ali kadar dobijo ra posestvo obisk, če notranji medse- bojni odnosi niso urejeni itd., potem je menda že res skrajni čas, da od- govorni činitelji pomagajo napred- nim silam v kolektivu in da rane, ki so nastale zacelijo, in to čimprej. M. B. Upoštevajmo mnenja državljanov Občinski zbor proizvajalcev se v naši občini še ni najbolje uveljavil. Več pa bo treba storiti za to, da se bo okrepila vloga volivcev pri upravljanju. Še vedno imamo primere, ko nekateri podcenjujejo vlogo zborov volivcev. To je seveda hudo napačno. Z večjo pozor- nostjo kot doslej bo treba upo- števati mnenja državljanov in jim dajati odgovore na njihove predloge. Pri nas se čedalje bolj uve- ljavlja težnja po še večji osa- mosvojitvi občinskega ljudske- ga odbora. Zato menim, da bo treba razpravljati o nadaljnjem prenosu nekaterih pristojnosti iz okraja na občino. Nujno bo treba odpraviti tu- di nekatere birokratske težnje v kolektivih in organih samo- upravljanja. Še vedno imamo primere, ko nekateri podcenju- jejo vlogo delavskega sveta. Slabost se kaže tudi v tem, da nekateri delavci zavzemajo na sejah delavskega sveta pasivno stanje, da tu molčijo, drugod pa kritizirajo. Premalo delamo, da bi v podjetjih uveljavili voljo celotnega kolektiva. V tej zvezi je tov. Rajh zlasti opo- zoril na kongresno gradivo, kot močno osnovo za delo in utrje- vanje organ )v delavskega in družbenega upravljanja. -mb Na pokongresni konferenci občinske organizacije SZDL v Zalcu je govoril tudi sekre- tar komiteja Zveze komuni- stov Leopold Rajh. Ko je analiziral nekatere primere iz dela in prakse organov druž- benega upravljanja, je med drugim dejal: Sestal se je plenum OSS Celje Danes dopoldne so se k redni seji sestali člani plenuma Okrajnega sin- dikalnega sveta v Celju, na katerem so razpravljali o zaključnih računih gospodarskih organizacij, zraven te- ga pa tudi o problematiki ob tednu varnosti. * DOM V FIESI JE ŽE SPREJEL PRVE GOSTE Počitniška skupnost pri Občin- skem sindikalnem svetu v Celju je letos v rekordnem času obnovila in uredila dom v Fiesi. V začetku apri- la so začeli z gradnjo nove kuhinje, jedilnice, sanitarij in še drugih ob- jektov. Nočitvene in ostale kapaci- tete pa so povsem obnovili. Tako ima dom zdaj trideset postelj, zra- ven tega pa je na razpolago še dvaj- set šotorov. Preteklo nedeljo je že sprejel prve goste. Na najboljši poti Ko je občinski komite LMS v Celju konec pre- teklega meseca razglasil rezultate nekajmesečnega tekmovanja, so mladinci, ali bolje rečeno mladinke iz mehanične tkalnice »METKA« v Celju zasedli v sku- pini industrijskih organizacij peto mesto. To sicer ni najboljše, toda navzlic temu kaže, da je mladina v tej tovarni začela novo življenje... O tem nam je pri- povedovala tudi predsednica mladinske organizacije v tej tovarni KRISTA ARTVIGA. Z rezultatom tekmovanja smo bili vsi zadovoljni, saj smo neikatere lepe uspehe do- segli pod težkimi pogoji. Go- tovo pa je, da bi se lahko postavili še z marsičem dru- gim, če bi imeli v tovarni primerne prostore, zlasti pa dvorano, v kateri bi delali kulturno prosvetni krožki in podobno. Ker takih prosto- rov nimamo, je dejala tova- rišica Artviga, usmerjamo našo dejavnost na drugo pot. Prvo skrb smo v zadnjem obdobju posvetili organiza- cijski utrditvi mladinskega aktiva, ki šteje že okoli 200 članov. Med njimi je največ deklet, fantov imamo le pet- najst. Zdaj se pripravljamo, dia sprejmemo v naše vrste še trideset mladih ljudi, ki so v tovarno prišli pred meseci. Sprejem novega člana v mla- dinsko organizacijo je seve odvisen od njegovega zadr- žanja, dela v tovarni in po- dobno. Zato se pred spreje- mom slehernega ne posvetu- jemo samo z mladimi člani, temveč tudi s člani Zveze ko- munistov, nadalje z obrato- vodji in podobno. Mladinska organizacija v »Metdci« je v zadnjem ob- dobju dosegla nekaj lepih uspehov z vrsto predavanj, ki jih je pripravila za svoje člane, pa tudi za ostale. Ni naključje, da je ciklus zdrav- stvenih predavanj pwritegnil največ poslušalcev. S temi predavanji še nadaljujejo; z njimi pa zdravnik obratne ambulante seznanja mlade poslušalke z vsemi deli člo- vekovega telesa, njihovimi funkcijami in podobno. Vsa ta predavanja izpolnjujejo s filmi. Drugo hvaležno področje dela so našli v športu. Naj- več zanimanja je za odbojko in streljanje. Mladinke »Met- ke« so na republiškem sre- čanju tekstilcev zasedle prvo mesto med ekipami dn med posameznicami. Močno se uveljavlja tabor- niška organizacija, ki zdru- žuje Okoli 30 mladih ljubi- teljev prirode. Vidno mesto pa ima mladina še v prosto- voljni gasilski četi. Mladina v naši tovarni, je še dejala tov. Artviga, se je odločila za prositovoljno delo na isvojih delovnih mestih; zaslužek pa namenila za gradnjo celjskega mladin- skega doma. Na pobudo mladinske or- ganizacije je prišlo tudi do strokovnih predavanj za no- vodošle mlade ljudi v tovar- ni. Prav tako usmerjamo mlada dekleta na tečaje de- lavskega samoupravljanja in podobno. Mladi rod ima pri- memo mesto v obratnih in centralnem delavskem svetu. Skratka, v tovarni se čuti, da mladina hoče iti naprej, da ima veliko volje za delo. Ce smo prej imeli težave z ne- katerima akcijami, zdaj mla- dina sama prihaja nanje in; se jih udeležuje z velikim^ zanimanjem. Ta pobuda mla- dih ljudi, je končala tovari-• sica Artviga, pa je našla pri-j meren odmev še pri upravi] podjetja in organih samo-^ upravljanja. Zato naletimoj pri vseh teh ob vsakem času j na pomoč in razumevanje. | -mb i CELJSKI TEDNIK - Stev. 24 - 17. junija 1960 Rekonstrukcija in serijska proizvodnja t jurska tovarna Ailpos je дапа po treh stvareh: po svo- ^g0i aluminijastem pohištvu, ki je osvojilo ves jugoslovanski trg, 'P^ velikih načrtit za razši- jt^v tovarne in po svoji mladin- lii organizaciji, ki je najiboljša f občini in ki je med najboljši- ^[ v okraju. Morda ima njihova jjiladiineka organizacija boljše pogoje, ker je to ml^da tovarna, rekli. A ni tako. Enake pogoje ■^j^ajo tudi drugje, le da se mla- jìqcì niso morda tako zagrizli v delo. v probleme podjetja in pro- bleme ujpravljanja s podjetjem. Obisk v Al.posu je bilo pravo doživetje. Ne zaradi velikih in gyetlih hal, tekočega traka ali ¿Iriigih naprednih industrijskih pojmov- Bilo je doživetje zato, jter take vere v napredek, tolike prizadevnosti in volje ne srečaš na vsakem koraku. Kar veselje je bilo poslušati mlade proizva- jalce iz Šentjurja, ko so govorüli o (problemih tovarne, o potrebah, o sedanjem težavnem stanju in podobno. Takole je pri njih ... Tovarna je raztresena v sedmih starih stavbah, ki so za silo postale de- lavnice. Težko je v njih delo, težko in nevarno. Le velika hala ob železTiici je nekoliko drugač- na. Nekoliko pravim zato, ker je tiidii spričo ipotreb preveč zase- dena. Saj drugače ne bi zmogli naročil. Razočarali bi tržišče, za nie T^a bi to bila velika škoda. Mladi in stari v Alposu pravijo, da iim je sloves tovarne prvo in poort- nih društev z oglasi. Odborniki so bili odločno proti sedanjemu na- činu zbiranja sredstev z oglasi, ker se s tem športni delavci mo- ralno degradirajo na stopnjo ak- viziter j e v, potem ker se ta sred- stva tako ne razdeljujejo smotr- no in ker je končno vprašanje razvijanja in delovanja športnih organizacij družbena potreba. Menili so tudi, da je umestneje, če skupni sklad ustanovijo v okviru občine, in sicer tako, da bi zbrana sredstva upravljal ík)- seben upravni odbor, ki bi podat- ke o razdelitvi zbranih sredstev posredoval tudi javnosti. Gospo- darske organizacije namreč let- no po oceni dajo za potrebe špor- ta v Celju preko 20 milijonov di- narjev, žal pa nihče ne ve, kako se ta sredstva porabijo. Sodijo, da bo novi organ lahko začel delo- vati že v jeseni. Odborniki so tudi potrdili pred- log sveta za obrt, da se Delavska pekama pripoji trgovskemu pod- jetju Veležitar, ki bo organiziralo peko kruha v okoliških krajih in večjih središčih v celjskem okra- ju. S tem bodo pridobUi potreb- ne strokovnjake, kmalu pa name- ravajo graditi tudi novi pekarni v Velenju in Mozirju. Izpolnili so plan Delovni kolektiv Opekarne Lju- bečna — Bukovžlak vsa leta doslej ni mogel zadostiti povpraševanju po svojih izdelkih, zato si je zadal na- logo, da bodo tovarno rekonstruira- li. Prvega oktobra lani so pričeli graditi v obratu Bukovžlak prve najmodernejše Köllerjeve sušilnice z odsesavanjem toplega zraka iz krož- nih peči, katerega bodo odslej upo- rabljali za sušenje surove opeke, da bo le-ta prihajala suha v peči. Pri- hranili so na kurjavi, pridobili hi- trejši dotok ognja v peči, izboljšali kvaliteto izdelkov, sezonsko delobo odpadlo, prehajajo pa tudi v indu- strijski način proizvodnje. Položeii cevovodi pa bodo omogočili, da su- rovi opečni izdelki ne bodo več zmr- zovali kot doslej. Istočasno se že pripravljajo na uvedbo nagrajeva- nja po enoti proizvoda. Mislili so tudi na tehnično zašči- to in sodobne sanitarije, kar jim je po rekonstrukciji obrata docela uspelo. Kasneje bodo uvedli za svo- je člane topel obrok hrane, po kon- čani rekonstrukciji pa bodo pričeli graditi dva stanovanjska bloka s 16 stanovanji. Z izgraditvijo Köllerje- vih sušilnic, ki so prve v Jugoslavi- ji, je delovni kolektiv Opekarne Lju- bečna — Bukovžlak veliko pridobil. Nova stanovanja in trgovski lokali Pred kratkim so v Slov. Konjicah, nasproti kulturnega doma pričeli s prvimi deli za gradijo novega sta- novanjskega bloka, ki ga bo gradila občina za potrebe svojih uslužben- cev in ostalih uradov v kraju. Pred- vsem bodo prišli v poštev uslužben- ai občine, prosvete, zdravstva in drugih podobnih ustanov. Največje zanimanje je vsekakor vzbujal velik bager za izkop zemlje, saj takega stroja v Konjicah še niso videli. Zato je popolnoma razumlji- vo, da se je ob njegovem delovanju zbiralo vedno kar lepo število ljudi, ki so gledali, ocenjevali in opazo- valii njegovo delo. Takojšen odvoz zemlje je omogočil, da bo možno že kar kmalu pričeti z gradbenimi deli. Zato bo potrebno porušiti še neka- tere stare objekte Predvideno je, da bodo v spodnjih prostorih bloka tr- govski lokali s sodobno opremo, ta- ko da bo istočasno še nekoliko na- predka tudi v trgovini. V neposredii bližini pa so v istem času dokončno izkopali novo strugo Dravinje, ki že teče po novem kori- tu, dolgem nekaj sto metrov. Na njenem prejšnjem mestu ter okoli- škem prostoru pa se bo razširila to- varna usnja »KONUS« z nekaterimi novimi objekti v prihodnjih letih. V.L. virStanjska cesta Končno zelo naglo napredujejo dela na cesti Drensko rebro—Virštanj, na katero amo tako dolgo čakali. Do jeseni bosta zdaj prav zagotovo spojena oba odcepka in s tem vzpostavljena zveza med Lesičnim in obsoteljsko progo т Imenem. Cesta bo imela predvsem velik pomen za kmetijski razvoj, posebno še za vinogradništvo ña Virštanjskem. Spoznavajte prometne predpise Promet na naših cestah je v zadnjem desetletju nenavadno narasel. Vsak dan Si-ečnjemo na cestah več motornih vo- zil in ne smemo se čuditi, če naši malčki in mladina sploh govorijo danes na- mesto o škratih, vitezih in guisarjih venomer le o motorjih, avtomobilih in podobno. Ob vsem tem pa je zelo čudno, ko vodstvo neke osnovne šole odgovarja, da ne bodo izvedli tečaja za opravljanje izpitov iz prometnih predpisov, ker ima- jo čas za pridobivanje učne snovi tako tesno odmerjen, da se s tem letos ne utegnejo ukvarjati. Ali ob razvijajočem prometu ni zelo važno poznati promet- ne predpise? Ali ne bi lahko trdili, da je poznavanje cestno prometnih pred- pisov prav tako življenjsko pomembno kot branje, rač,ananjef Lahko rečemo, da je, posebno še, če pomislimo, ko- liko žrtev terja cesta in to tudi med otroci! Morda ne bi bilo narobe, če bi spo- znavanje cestno prometnih predpisov vnesli neposredno v šolski pouk. Prav posrečeno delajo v tem smislu na šolah v Podčetrtku, Rogaški Slatini, v Olimju in drugod, kjer so prirejali krajše ko- lesarske izlete ;in ob tej priložnostij praktično preizkušali znanje in spo- znavanja prometnih predpisov. Spoznavanje cestno prometnih pred- pisov je življenjsko pomembno, ^ato niti šola, niti starši ne bi smeli mimo tega. » Sotelski Razstava motoijev in motornih vozil v soboto so v Ljubljani na Go- spodarskem razstavišču odprli dru- go mednarodno razstavo motornih vozil v naši državi. Na razstavi na- stopa 85 domačih razstavljalcev in 79 tujih, in sicer iz desetih držav. Ta razstava še bolj kot prva kaže, da se jugoslovanska industrija mo- torjev in motornih vozil silovito raz- vija in pomeni še eno afirmacijo Ju- goslavije na področju industrije. Iz razprave na občnem zboru Trgovinske zbornice Nezadostni skladi tigovskih podjetij O Karel Videnšek je najprej go- vori) o težavni finančni situaciji tr- govskih podjetij v zadnjem obdob- ju. Sedanja delitev dohodka trgov- skih podjetij namreč onemogoča ustvarjanje skladov, to pa potem vodi do znanega dejstva, da je tr- govina tista gospodarska panoga, ki se z lastnimi sredstvi ne more ustrezno razvijati. Tovariš Viden- šek je načel tudi zelo pereče vpraša- nje nagrajevanja po učinku v trgov- skih gospodarskih organizacijah. Dejal je, da so ugotovHi, da imajo podjetja res posebne pravilnike za nagrajevanje po učinku, da pa so kljub temu največkrat delila presež- na sredstva iz sklada za osebne dQ- hodke linearno — tako, da so de- jansko pravilniki ostali le na papir- ju. To pomeni varanje samega se- be, zlasti ker mnoge izkušnje" kaže- jo, da je sistem nagrajevanja po učinku pomembna gonilna sila go- spodarske organizacije. Trgovina tu ne more biti izjema. # Tajnik trgovinske zbornice Ri- sto Gajšek je opozoril na dve po- membnosti v nadaljnjem razvoju tr- govine v našem okraju. Najprej na potrebo po večjem in hitrejšem in- vesticijskem vlaganju v trgovino in hkrati na probleme načiia trgova- nja v prihodnosti. Dejal je, da ne- razvitost trgovinskega omrežja zmanjšuje izbiro, neugodno vpliva na kvaliteto postrežbe, zmanjšuje dohodek in onemogoča specializaci- jo v trgovini. Zato je potrebno, če hočemo dati trgovini tisto mesto, ki ji pripada, najti začetna investicij- ska sredstva. O Tovariš Leon Mlinaric je po- drobno obravnaval probleme vzgoje kadrov in pri tem poudaril potrebo in upravičenost angažiranja trgov- skih podjetij pri združevanju sred- stev za izgradnjo internata za va- jence. Istočasno pa je poudaril, da je ena izmed pozitivnih oblik dela 2 vajenci uvedba nagrajevanja le- teh po njihovem učinku, kar so v celjskem okraju vpeljala že mnoga podjetja. Ф Na občnem zboru je podpred- sednik občinskega ljudskega odbora Celje Beno Krivec opozoril, da je javora za razvoj uslužnostne obrti ^ndi predpis, ki onemogoča servis- pini delavnicam trgovskih podjetij 'zvajanja onih popravil, ki ne sodijo y garancijo. In sicer tudi tedaj, ko |e gotovo, da bi prav ta servisna delavnica hitreje in bolje popravila ^trojček ali napravo. O Ivan Steblovnik je obravnaval P'"ob!eme preskrbe mesta in večjih '"dustrijskih središč s kmetijskimi proizvodi. Dejal je, da se je ta pa- noga trgovine v zadnjem obdobju precej izboljšala, vendar to velja le za tehnično izpopolnitev, kar pa po- trošnika le v manjši meri zanima. Potrošnik je pričakoval kvalitetne spremembe, ki pa so žal bile manj- še. Tudi za to spremembo je osno- va ustrezen kader, se pravi proda- jalci, ki bodo imeli posluh za želje potrošnikov, in to nam največ manj- ka. Tovariš Steblovnik je govoril še o kreditni politiki in standardih za kvaliteto kmetijskih proizvodov. Oba problema povzročata namreč še največ težav. Delavski svet v „Kostrojn v SI. Konjicah pred odgovorniai nalogami Novim delavskim svetom, ki zad-i nje tedne prevzemajo upravljanje podjetij, se je pred kratkim pridružil tudi delavski svet tovarne usnjar- skih strojev »KOSTROJ« v Slov. Konjicah. Njegove glavne naloge, ki jih bo moral reševati letos so bile deloma nakazane v poročilu iz pre- tekle mandatne dobe, prav tako pa v sami razpravi članov tako starega kot novega delavskega sveta. Med- tem ko so poročila slonela bolj na nekaterih številkah, ki so ob takih prilikah vsekakor potrebne, pa so člani naiizali vrsto nalog, postavili so vrsto vprašanj upravnemu vod- stvu in kar je še bolj razveseljivo, tudi vrsto predlogov, kako določene naloge rešiti. Za to podjetje velja še posebej omeniti, da se je od male delavnice razvilo v obrat, ki daje letno že ne- kaj sto milijonov in ne več desetin milijonov bruto produkta. Poleg te- ga, da bodo stroji \j\ naprave iz »Kostroja« obratovali v novi in prvi tovarni usnja v Sudanu, je podjet- je sklenilo pogodbe za izvoz na Poljsko in celo v Južno Ameriko. Zato je seveda razumljivo, da je lajveč vprašanj padlo prav na pro- izvodne probleme, izdelavne roke za izdelavo posameznih strojev, nabavo potrebiega materiala in podobno. Za nagrajevanje so menili, da bo po- trebno na začetnih delih po učinku delati naprej in iskati novih oblik. Dosedanje delo pri nagrajevanju je v tem podjetju dalo že nekatere izkušnje. Vsekakor je potrebno pred- vsem omeniti, da bodo morali orga- nizaciji dela, razporedu delavcev in nekaterim^ podobnim vprašanjem nuditi večjo pozornost. Nagrajeva- nje v preteklih letih, ki je slonelo večinoma na tarifni postavki, je namreč pokazalo, da bo organizacij- sko oz. kvalifikacijsko strukturo zaposlenih potrebno nekoliko spre- meniti. Predlog, da je treba strokov- ne delavce res zaposliti na takih de- lovnih mestih, kjer bodo lahko v ce- loti izkoristili svoje znanje, je zelo umesten, dočim pa bo za manj važ- na opravila, če drugače ne bo šlo. potrebno najeti delavce z nižjim znanjeni._ Dokaj odgovorno nalogo bo imel novi delavski svet pri razširitvi podjetja odnosno pri gradnji novih obratnih prostorov ter nabavi novih strojev. Sedanje delavnice so posta- le mnogo pretesne, stroji so večino- ma iz reparacij in zastareli, tako dai je v takih pogojih težko še pričako-| vati kakih večjih uspehov. Zato jej težko verjeti, da je v istih prostorih] in z le manjšim številom povečanja j zaposlenih bilo mogoče dvigniti pro- ' izvodnjo od nekaj desetin kar na nekaj sto milijonov dinarjev. Reše- vanje vseh teh nalog od proizvod- nih, preko nagrajevanja in ureditve delovnih pogojev ter izobraževanja delavcev pa je novemu delavskemu svetu že osvetlilo osnovna vpraša- nja, ki čakajo rešitve v tem letu. Nova imenovonja Na zadnji seji občinskega ljud- skega odbora Celje je komisija za imenovanje direktorjev dala nekaj predlogov, ki so jih odbor- niki osvojili. Tako so na lastno željo razrešili dolžnosti doseda- njega direktorja Lesnega podjet- ja Lava Draga Masla, razrešili so tudi dolžnosti upravnika kmetij- ske zadruge Ljubečna, in sicer na zahtevo zadružnega sveta te za- druge. Dosedanji upravnik Ljubo Šelih namreč ni ustrezno uprav- ljal zadrugo. Na predlog komisije so imenovali za upravnika stano- vanjske zadruge v Celju tovariša Emila Pepelnjaka in za tajnika občinskega odbora dosedanjega načelnika oddelka za splošne za- deve pri Okrajnem ljudskem od- boru Slavka Grčarja. Dosedanji tajnik Vlado Bogataj je sam za- prosil za razrešitev in je Občin- ski odbor prošnji ugodil. Lesno obdelovalni stroji posebna nevarnost Med številnimi poškodbami pri delu, ki se dnevno doga- jajo, zavzemajo kar vidno mesto tudi tiste, ki nastajajo pri delu na lesno-obdelovalnüi strojih: krožnih in tračnih žagah ter rezkalnih in poravnalnih strojih. Ne le, da ti stroji niso pravilno zavarovani — zlasti krožne žage in poravnalniki, temveč tudi pri vodilnih ljudeh in delavcih ni pravega ra- zumevanja za ta dokaj pereč problem. Navadno pravijo, da se ti stroji ne dajo zaščititi, da se pri njih že dolga leta ni nič zgodilo, ponekod celo, da ne vedo, kaka naj bi sploh bua varnostna naprava, skratka polno izgovorov, ki pa imajo v praksi slabo bilanco: odrezani deli prstov, celi prsti in celo roke. V neki mizarski delavnici je mojster, i>otem ko so ga opozorili na te pomanjkljivosti, izbruhnil in dejal, da že dolga leta dela in da se do sedaj ni niti njemu niti njegovim delavcem nič zgodilo in da tudi sedaj ne bo zaščitil strojev. Krepka doza trme, ki gotovo ne bo nikomur koristila. Pa še ena pomanjkljivost je, da namreč nekatere naše tovarne, ki izdelujejo te stroje, že v osnovni izvedbi ne upo- števajo poleg tehničnih tudi varnostnih predpisov. Pri na- videz tako majhni zadevi pa je tako polno pomanjkljivosti, s katerimi se bo potrebno spoprijeti pa čeprav nekomu to ne bo všeč in prijetno. Odrezana roka, prsti in poškodovani ljudje to zahtevajo. Težave vedno večje (Iz razgovora z upraviteljem Posebne šole Romanom Bobnom) Znano je, da sodi Posebna šola v Celju v vrsto tistih šol, ki živijo v bolj ali manj neurejenih razme- rah. Gre predvsem za pomanjkanje lastnega poslopja; za to, da poteka pouk v treh izmenah; da primanjku- je tehničnih prioomočkov itd. Sola ima sicer svoj upravni odbor, ki ga že od leta 1953 vodi Riko Presinger, vendar mu kljub njegovi vnemi in požrtvovalnosti pri poslih, ki jih opravlja, ni uspelo rešiti perečih vprašanj. O tem nam je Roman Bo- ben povedal tole: Upravni odbor dela v treh sekci- jah, v katerih so strokovnjaki za po- samezna področja, tako da je v nji- hovi dejavnosti zapopadeno vse, kar je v zvezi s šolo; skrbijo za šolsko pedagoško delo, za socialna in za fi- nančna vprašanja. Vsaka komisija predloži tehtno obravnavana vpra- šanja upravnemu odboru. Upravni odbor se trenutno zavze- ma za povečanje zmogljivosti za- voda na Golovcu, da bi ta mogel sprejeti vsaj še 16 učencev. To bo- mo dosegli z notranjo preureditvijo prostorov. Potrebe vse bolj rasejo. Medtem ko lansko leto v tem času sploh nismo vedeli, koliko učencev bomo sprejeli, pač pa so se prosilci jav- ljali šele septembra, imamo v tem času že čez deset prošenj. Spričo tega, zlasti pa, če bo in ko bo spre- jet nov zakon o posebnih šolah, bo- do problemi vse večji. Kar zadeva novo šolo, bi morali biti načrti gotovi do februarja 1961, da bi lahko še isto leto pričeli z gradbenimi deli, vendar je Vpra- šanje, če bomo dobili denar. Jasno je, da v sedanjih pogojih nimamo nobene možnosti razvoja in tudi no- bene perspektive ter da je zato nova šola nadvse potrebna in nujna. Upamo, da bo novi zakon sprejet verjetno že do ustanovnega kongre- sa defektologov Jugoslavije, ki bo 22. junija v Ljubljani, toda temelj- nih določb tega zakona pač ne bi bilo mogoče izvajati v sedanjih po- gojih. Medtem ko do sedaj šolanje defektnih otrok na naši in seveda tudi na drugih šolah mi bilo obvez- no, bo zdaj obvezno, kar pomeni, da se bo številno znatno povečalo. Po- leg tega tudi ni predvideno več osemletno šolanje, marveč se doba podaljšuje dotlej, da otrok doseže usposobljenost, o čemer bo odločala posebna komisija. Eden izmed problemov je tudi po- manjkanje učnih moči. Medtem ko smo to krizo lani premagovali s ce- lodnevnim delom požrtvovalniih uči- teljev, prihodnje leto ne'bo mogoče tako naprej. Potrebovali bi vsaj še šest novih učnih moči, med njimi ortopeda in pedagoga za tehnični pouk. Dan prosvetnih delavcev na Planini Pred dnevi so zborovali na Pla- nini učitelji šentjurske občine. Zborovanje je bilo na prostem, na grajski livadi pod turško lipo, udeležilo se ga je kakih 80 pro- svetnih delavcev, poleg njih pa še predsednik Sveta za šolstvo LRS Vladko Majhen, načelnik oddelka za družbene službe OLO Celje Vojko Simonič, okrajna prosvetna svetovalca Miro Luž- nik in Mirko Koželj, nekdanji ko- mandant Kozjanskega odreda Marjan Jerin ter predstavniki oblastnih in političnih forumov šentjurske občine. Prosvetni delavci so položili venec k spomeniku padlih bor- cev, kjer je predsednik krajev- nega odbora ZB Ivan Doheršek govoril o borbah na Planini. Ob- širneje je o bojih za osvoboditev tega dela Slovenije govoril Mar- jan Jerin. Potem, ko je predsednik sindi- kata prosvetnih delavcev Zani Rau ter otvoril zborovanje na gradu, so pionirji v pozdrav od- peli nekaj pesmi. Predsednik Sveta za šolstvo LRS Vladko Majhen je nato v svojem govoru dal vse priznanje prosvetnim delavcem tega pre- dela ter med drugim poudaril, da naša ljudska oblast nenehno skrbi, da bi tudi materialna vpra- šanja prosvetnih delavcev rešili kakor ti zaslužijo. Popoldne so se prosvetni de- lavci odpeljali na bližnji Bohor, kjer je bil družabni del zboro- vanja. Tu je prišlo do izmenjave misli o šolskem delu, delu sindi- kalne podružnice itd. Srečanje prosvetnih delavcev na Planini bo vsem udeležencem še dolgo v spominu. D. S. IzobraŽevanje odraslih in knjižnice Svet za šolstvo in prosveto občine Žalec bo na naslednji seji proučil vprašanje izobraževanja odraslih. Ta dejavnost se je v zadnjem času, posebno po ustanovitvi Zavoda za izobraževanje odraslih, zelo raz- mahnila. Zato bodo poročali o delu te ustanove na področju splošnega izobraževanja, ki ga bo podal nje- gov upravnik Drago Predan. Prav tako bo svet v kratkem pro- učil vprašanje knjižničarstva v ob- čini Žalec in določil svoje stališče glede bodočega razvoja knjižnic in čitalnic, nabavljanja knjig itd. Obravnavali bodo tudi programsko politiko kinematografov ter imeno- vali pri vseh kinematografskih pod- jetjih, (ali sekcijah Svobod) pro- gramske svete. J. G. Uspeh celjske glasbene šole v sredo, 8. junija smo poslušali letošnjo II. javno produkcijo celjske glasbene šole. Na odru dvorane Narodnega doma so se zvrstili go- jenci znanih celjskih glasbenih pe- dagogov: Kuneja, Sancinovih, Po- žarjeve, Korenta, Božičeve, Žuljeve in Kovačičeve. Program javne produkcije je po- kazal rezultate smotrnega dela te glasbene institucije, napredek vseh, ki so nastopili in, kot vedno pri ta- kih nastopih, smo lahko zapazili naj- vidnejše talente, katerih nadaljnje oblikovanje je nadvse priporočljivo. Soboslikarju Podlesniku, ki igra'če- lo, bi naravnost želel, da bi mogel nadaljevati šolanje tudi v Ljubljani, toliko pristne muzikalnosti in lepe- ga občutja je pokazal. Presenetilo me je muzikalično niansiranje po- sameznih daljših legato tonov. Z do- kaj polnim tonom in razmeroma raz- vito kulturo se je uveljavila violi- nistka Kovač Bojana, a pianistka Velikanje Jelka se je izvrstno vži- vela v Chopinovo umetnost. Posebno pozornost zasluži Sanci- nov šolski orkester, v katerem se mladi glasbeniki pripravljajo za mo- rebitno kasnejše sodelovanje v sim- foničnih zasedbah. Orkester je iz- redno napredoval v zadnjih letih in je kar presenetil s polnoto zvoka, neobičajno pri šolskih orkestrih. V. Al. Ravnateljstvo GLASBENE ŠOLE vljudno vabi ob koncu šol- skega leta starše in ljubi- telje glasbe na zaključno slovesnost ki bo v soboto, 18, junija ob 15. uri v veliki dvorani Narodnega doma. Nastopili bodo gojenci viš- jih razredov in šolski orkester! Vstop prost! Motiv iz starega dela celjskega mesta Festivalski odmevi Mladinski pevski festival je za nami. Ostali so spomini na lepa doživetja, ostala so poznanstva in ljubezen do petja. Celjski mladinski pevski festi- val je dal najbolj veren prerez stanja, kakršno vlada na področ- ju mladinskega zborovskega pet- ja. Pokazal je, da v naši repub- liki živi in dela izredno število kvalitetnih zborov; potrdil pa je tudi to, da drugod ne zaostajajo. Povsod pa bo treba vnesti še več stalnega in načrtnega dela. Zato pomeni celjski festival začetek velike akcije, ki ima svoje glo- boke korenine še v utrjevanju bratstva in enotnosti med narodi. Kako velik odmev je imel celj- ski mladinski pevski festival pri- čajo tudi pisma, ki jih vsak dan sprejemajo prireditelji majske pevske menifestacije v Celju. Ta- ko so iz Vidma-Krškega napisali: V imenu mladinskega pevskega zbora osemletne šole Videm-Kr- [ ško se vam najlepše zahvaljuje- \ mo za lep sprejem, pogostitev in \ dobro vodstvo. | Pismo Slovenske prosvetne i zveze iz Trsta pa se med drugim j glasi takole: i Ob vrnitvi s pevskega festivala I v Celju se čutimo dolžne, da se vam zahvalimo za vso skrb, ki ste jo imeli z našim nastopom kakor tudi za veliko gostoljub- nost v času našega bivanja v Ce- lju. Zahvalo smo dolžni tudi vsem družinam, ki so imele toliko dela in stroškov z našimi otroki... Pevski zbor italijanske osem- letke in gimnazije v Piranu pa je poslal prireditvenemu odboru pi- smo takšne vsebine: V Celju smo bili deležni prijaz- nega sprejema in toplega gosto- ljubja. Kadar se sprosti beseda naših otrok, takrat zažive pred nami vsi nadvse prijetni spomini iz dni mladi'ñskega pevskega fe- stivala v Celju. Občutili smo, da ste storili mnogo za nas in zato smo vam iz srca hvaležni. Poiz- kušali bomo storiti vse, da bo na- ša pesem zazvenela še lepše in da bo postala vsak dan močnejša glasnica bratstva med narodi in ljubezni med ljudmi. Zelo prisrčno pismo so poslali v Celje tudi pevci iz Raven na Koroškem. Med drugim so napi- sali to-le: Nastop v Celju je bil za nas vse zelo velik dogodek, ker smo sme- li zapeti pred tako izbrano pu- bliko ... Za vaš gostoljubni spre- jem in za vse, kar ste nam nu- dili v Celju, se vam od srca za- hvaljujemo in vam čestitamo k velikemu uspehu orgnaizacije. Se in še bi lahko navajali. Iz vseh teh pisem, ki jih ni malo, preveva velika zahvala, hkrati pa visoko priznanje tistim, ki se žrtvovali veliko prostega časa za to, da so pripravili mladim lju- dem in gostom nepozabno doži- vetje. M. B. KORISTEN POSVET Glasbeni sosvet Okrajnega sveta Svo- bod je povabil ob koncn preteklega me- seca na posvet vse vodje orkestrov za- zabavne glasbe, katerih je na področja registriranih skoraj 40. Posveta se je udeležilo nad polovico povabljencev. Manjkali so predvsem iz oddaljenejših krajev. Predsednik glasbenega sosveta Fer- linc je po nvodnem pozdravu razložil navzočim namen sestanka. Okrajnemu svetu Svobod gre za to, da bi se pri glasbenem sosvetu organizirala posebna podkomisija za zabavno glasbo. V ta namen je kooptirala v svoj sestav tov. Hočevarja Daneta. Podkomisija bi mo- rala skrbeti, da bi se člani v seminar- jih izobraževali. Tako bi se tudi na tem področju dvigala kvaliteta. Posebej pa je poudaril, da ne gre za nobeno ome- jevanje te vrste dejavnosti, nasprotno, želeli bi, da bi bilo čim več amaterjev — instrumentalistov. Cas pa je, da na- pravimo enkrat konec privatnemu* me- nažerstvu«, ki z zakoni itak ni dovo- ljeno, toda na področja zabavne glasbe se do sedaj zakonitost ni izvajala. Nadaljnja izvajanja je posvetil re- pertoarni usmerjenosti. Poudaril je, da imamo skladb zabavne vsebine naših do- mačih avtorjev dovolj, zato ni treba, da bi preveč hlastali po tujih skladbah. Ce pa uživajo popularnost, jih bomo radi izvajali. Pazljivi pa moramo biti, če ne služijo propagandi tendenc, ki so škod- ljive naši stvarnosti, če izvajanje odgo- varja sestavu instrumentov, sposobnosti izvajalcev, ker tudi v lahki glasbi ob- stajajo gotove stilne zakonitosti. Posebej je poudaril taktiko orkestra na zabavnih prireditvah, kjer je možno »prevneteže« in »zaspancec spraviti s primernimi skladbami na skupni ime- novalec, to je kulturno zabavo, c'è se orkester zaveda, da je dolžan zabavati vse ljudi, ker je v večini primerov za svojo dejavnost Itndi pošteno plačan. Dolžan je, da bi zabava vseh navzočih izvenela v refrenu: »prijetno je bilo!« Za morebitne disonance je tudi orkester soodgovoren. Njegova izvajanja so vsi navzoči toplo pozdravili. V sproščeni razpravi so skle- nili, da bodo priredili y septembru okrajno revijo orkestrov glasbe ter do- ločili rok prijave za udeležbo. Želijo si, da bi jim na enem izmed naslednjih sestankov spregovoril nekdo o sodobnih stilnih tokovih v zabavni glasbi. Tudi predlog, da bi se pri republiški Zvezi osnoval oddelek za zabavno glasbo, je koristen. Od njega pričakujemo zlasti pomoči za nabavo prepotrebnege not- nega materiala in strokovnih nasvetov. Boris Ferlinc. . Naslednje leto - boljše sodelovanje Na štirih mladinskih konferencah celjskih šol, ki so bile v zadnjem času, so izrekli željo po tesnejšem sodelovanju in boljši povezavi. Pre- tekli teden so zlaorovali mladinci in mladinke na učiteljišču ii šoli za medicinske sestre, nekaj dni kasneje pa gimnazijci in dijaki ekonomske srednje šole. Videti je, da se bo v naslednjem letu povezava med šola- mi res okrepila, saj so to nalogo povsod postavili na prvo mesto v delovnem programu. Mladina celj- skih srednjih in strokovnih šol pa želi tesnejše povezave s podjetji in na konferenci gimnazije- so sprejeli tudi sklep, da ustanovijo komisijo za delavsko in'družbeno upravlja- nje. Na ekonomski srednji šoli so v razpravi poudarili, da ni dovolj, če se mladina .na ekskurzijah seznani s proizvodnim postopkom. Prav ta- ko jim bo kot bodočim upravljalcem koristilo, če bodo slišali kaj več o delavskem samoupravljanju, nagra- jevanju po učinku in o problemih gospodarske organizacije. Nadvse živahno je bilo med mla- dino celjskih šol politično-ideološko delo. Na gimnaziji so imeli 580 mla- dinskih ur. Za eno mladinsko uro so morali pripraviti 24 predavate- ljev, kajti prav toliko je razredov. Na podoben problem bodo v nasled- njem letu naleteli tudi na ekonom- siki srednji šoli, kjer bodo mladin- sko organizacijo decentralizirali na posamezne razrede. Doslej so delali po paralelkah, vendar niso dosegli osnovnega namena — utrditi pove- zavo med razredi. Zato so na raz- rednih konferencah izvolili sedem- članski odbor, določili tudi predsed- nika, ki pa po navadi ni član šol- skega komiteja. V šolski komite pa so kandidirali iz vsakega razreda po enega predstavnika, ki so jih na mladinski konferenci potrdili. Veliko je problemov, ki so o njih na konferencah govorili. Preveč jih je, da bi lahko omenili vse. Toda mladinci upajo, da jih bodo s skup- nimi močmi lahko rešili. In zato je predlog mladinske organizacije na gimnaziji, da bi se po končanih kon- ferencah sestali predstavniki vseh šol in se pogovorili o možnostih za rešitev tistih problemov, ki so vsem skupni, nadvse pravilen. Komorni zbor v Šempetru Odkar se tudi Šempeter v Savinj- ski dolini ponaša z lepim zadružnim domom s prostorno gledališko, ozi- roma kino dvorano, se je ponudila tudi celjskemu Komornemu zboru, da je svojo gosto mrežo koncertnih odrov razširil še za en hvaležen in gostoljuben oder. Storil je to s kon- certom, v soboto, 11. t. m. zvečer, na odru šempetrskega zadružnega doma. Pod vodstvom svojega diri- genta profesorja Egona Kuneja je nastopil z dvajsetimi pesmimi iz sporeda slovenske in jugoslovanske borbene in narodne pesmi. Kljub temu, da dvorana ni bila zasedena, kakor jo je Komorni zbor navajen, lahko rečemo, da je kon- cert uspel tako v umetniškem, pred- vsem pa v ljudskoprosvetnem oziru. Po besedah, ki jih je izrekel pred- sednik šempetrske Svobode tovariš Lojze Kuhar v zdravici po koncer- tu, je pomenil nastop en prispevek več v zbliževanju med kmečkim proizvajalcem in mestom. G. G. Razstava na in. osemletki Pretekli teden je bila na 111. osem- letki v Celju odprta razstava risb in ročnih del, ki so jo priredili po- samezni krožki od tretjih do osmih razredov. Razstava je bila nekaka zaključna afirmacija bogate in plod- ne šolske dejavnesti leta, ki gre h koncu. Razstavljeni so bili likovni listi ter praktična ročna dela, med katerimi so vzbudili pozornost tako izdelki radioamaterjev kakor knjigo- vezov in še nekaterih drugih krož- kov. Od Celja do Medveje Pot se začne s tem, da stopimo na vlak, ki ima nekaj minut za- mude. Potem se odpeljemo, šte- jemo postaje in ko smo v Ljub- ljani, čakamo tri ure na vlak, ki bo iz Maribora pripeljal kot brzec, od tu dalje pa bo kot na- vaden potniški vlak peljal do Reke. Cas teče počasi, in ker je tu skupina dijakov 1. e razreda, ne preostane drugega, kakor da ga prebijemo na postaji. Ko je ura ena zjutraj, se še kar udobno vkrcamo v kupeje in nekaj mi- nut kasneje krenemo proti Reki. Sledi ostanek noči, ki ga prebi- jemo deloma sede, deloma leže. Nekateri spijo, drugi dremajo. Na hodniku pa je gneča. Tisti, ki stojijo, bi radi sedeli. Kolesa udarjajo, svetlika se, dežuje, in iz nizke megle se ka- žejo obrisi pokrajine. O pol še- stih smo na Reki. Nebo je sivo, mračno, še vedno dežuje. Po- vprašamo za avtobus do Lovra- na. Ob šestih, pravi prvi; ko ga ob šestih od nikoder ni, pove drugi, da pelje petnajst minut čez šest; v resnici obvelja tretja varianta — o pol sedmih. Končno je res, da ne gre za minute, ven- dar pa ste lahko v dežju vsako minuto bolj mokri. Pokličemo 08, ker nas zanimiva vreme prihod- njih dni, pa se ljubeznivo oglasi onstran žice glas, ki pojasni, da lahko vprašamo tudi v sloven- ščini! Peljemo se ob morju, ki je za- vito v meglo, mimo hiš, hotelov in južnega zelenja, čez Opatijo, kjer postaja morje bolj sinje in nebo bolj prozorno. Naposled se ustavimo v Lovranu. Tu je treba izstopiti in pred nami je pot do Medveje, dolga kakšne pol ure. Morje se vse bolj svetlika, nebo je skoraj jasno in topleje. Spodaj vidimo ob plaži naselje šotoroi\ ki so jih postavili povečini ino- zemci; ko se vzpenjamo više, vi- sijo nad cesto le še češnje in fige (žal, previsoko). Potem smo v Medveji, v taboru Počitniške zve- ze. Pod cesto na travnatem in z grmičjem poraslim prostoru sto- jijo weekend hiše, obrnjene tako, da lahko zvečer s svojega leži- šča gledate na morje. Takrat, ka- kor da prične vstajati iz morja velika ognjena krogla lune; spo- daj pa nenehno šumi morje ... Cez dan nekateri posedajo v senci ali pa se hladijo v vodi, igrajo badmington ali poslušajo radio. Od časa do časa pripelje kakšna ladja in valovi močneje udarjajo ob luknjičaste skale. Tabor Počitniške zveze sicer še ni urejen (urejen pa bo do 1. ju- lija, ko bo sprejel prvo izmeno članov PZ), vendar pa je kraj, kjer je, tako lep, da bi človek spal tudi zunaj, kakor je rekel nekdo, samo da bi bil tu. I -o S polic Študijske knjižnice ^ Franges 1.; Stilističke studije. Zagreb 19Ì9. S, 19645. Kautskv K.: Izvor krščanstva. 1>јшк- Ijana 1953. S. 19941. Luxemburg R.: Akumulacija kapii«!*' Beograd 1955. S. 19860. Simoić v.: AVNOJ. Pravno politick* studija. Beograd 1958. S. 19731. Fanconi G. — A. Wallgren: Udžbesik pedijatrije. 2. izd. Beograd—Zagreb Í959. S. 19670. Glockner H.: Die europäische Phile- sophie von den Anfängen bis zur Gege*- wurt. Stuttgart 1958. S. 19823. Mekinda J.: Pohod II. grupe odredo* na Štajersko. Ljubljana 1959. S. 19637. Lukacs G.: Današnji značaj kritičkof realizma. Beograd 1959. S. 19643. Skerlić j.: Izbrani eseji. Ljubljaa« 1959. S. 19630. Di San Lazzaro G.: Paul Klee. Iii«' chen & Zürich 1958. S. 19694. Lnkić v.: Tehnika uzanog filma. Beo- grad 1959. S. Í9947. .\ristoteles: Nikomahova etika. Beograd 1958. S. 19936. Lefebvre Н.: Prilog estetici. Beogr«« 1957. S. 19907. Hansen H. H.: Knaurs Kostümbrnck- München & Zürich 1957. S. 19684. Gartmann H.: künstliche Satellite»- Stuttgart 1958. S. 19656. Muck O.: Prehrana domači[h Ljubljana 1959. S. 19679. Pred koncem Šolskega leta stopil sem v garderobo. Nervozni, zadržani klici, mrzlično maskiranje, preri- vanje pred ogleć!a.li. »Glav- nik! Kje je moj gfavnik!« — »JRdečo šminko! Kje?« — »Pazi kam stopaš!« Nasraehnil sem se in se tiho umaknil skozi vrata. Na sporedu je bila pred- stava za gimnazijo. Ko je prvič padla zavesa, aplavz ni bil ravno prepričljiv, če- prav je kazalo, da so se di- jaki dobro zabavali. Pred- stavo pa so sprejeli omalo- važujoče. Tik mene je nek- do vstal in rekel: »Zbogom sanje!« ter ob splošnem krohotu zapustil dvorano. Naslednji dan! Vzdušje » garderobi nekoliko hladnej- še. Dvorano so napolnili učiteljiščniki. Po prvem de- janju aplavz in v odmoru razpravljanje o delu. In še hišnikov komentar: »Ko je bila predstava za gimnazijo, je bila dvorana nastlana z odpadki bučnic in papirja. Za učiteljiščniki ni ostalo ničesar. Tu in tam morda kak papirček. Morali bi več govoriti • tem... R. H. CEUSKI TEDNIK - Stev. 24 - 17. junija 1%0 Živina in hmeij enakovredni panogi v zadrugi Šempeter Dvoje je tret)a povedati, preden začnem razpredati misli o dejavno- sti Kmetijske zadruge Šempeter y¡ Savinjski dolini: Ф Da področje Kmetijske zadruge Šempeter nikoli ni bilo pomemb- no v pogledu živinorejske pro- izvodnje in da je že desetletja hmelj glavni vodnik vse njiho- ve proizvodnje. # Da je ob sklepanju pogodb za kooperacijsko proizvodnjo bilo na področju zadruge komaj 56 odstotkov živine, ki naj bi jo zadružniki imeli po predvidenih normah za hmeljarsko področje. Ce ta dva podatka vzamemo za zorni kot, od koder opazujemo delo in uspehe kmetijske zadruge v Šem- petru, potem so ravno tu storili naj- več za razširitev živinorejske proiz- vodnje. Zadrugi danes po popisu ži- vine rrianj'ka samo še šest odstotkov do izpolnjene norme, ki jo predvi- deva plan o stanju živine na hme- ljarskem področju. Zadruga sama je za svoje člane nakupila preko 100 glav živine, veliko pa so je kupili zadružniki sami. Živinoreja pa ni samo gospodar- ska panoga, ki ima v šenipetrski za- drugi zakoreninjeno bodočnost. Ze v preteklem letu je pomenila precejšen vir dohodkov. Odkupili so okoli 120 ton živine. Toliko bolj pa bo v tej zadrugi živinoreja pomembna v bodoče. Ra- čunajo, da bo zadruga iz živinoreje dobila okoli 25 do 30 odstotkov vseh dohodkov, to pa z drugo besedo po- meni domala enakovredno proizvod- no panogo v primerjavi s hmeljar- stvom. Zadruga ima v planu 48 ton pogodbeno pitane živine, dalje 30 ton bekonov v kooperacijski proiz- vodnji in okoli 40 ton živine, ki jo bodo odkupili izven kooperacijskih pogodb. Za vzrejo mesnatih praši- čev so kupili nekaj plemenskih mer- jascev. Največ zaslug za to pa ima- jo brez dvoma žene-zadružnice, ki so se po ogledu velikega pitališča v Ihanu močno zavzele za vzrejo be- konov. Poleg pogodbene vzreje živine ustanavlja zadruga svoj lastni živi- norejski obrat. Te dni bodo preure- dili star kozolec za hlev, ki bo še letos imel okoli 80 glav za pitanje telet tipa beby beef. Medtem ko gre bližnje posestvo na izrazit mlečni tip vzreje živine, se bo zadruga v last- nem obratu in v kooperaciji orienti- rala na vzrejo mesnatega tipa. Za prehrano prve serije pitanih telet ima zadruga na razpolago nad 21 hektarjev obdelovalne 2¡emlje. od ka- tere je njivskih površin več kot po- lovica. Zadruga bo odkupovala te- leta s težo od 130 do 140 kilogra- mov, ker ne bo imela krav, ki bi omogočile dodajanje m^.ečnih obro- kov. Na koncu še nekaj besed o za- ključnem račuTU te zadruge. Zadruga je v preteklem poslov- nem letu dobro gospodarila, saj je ustvarila za nad 188 milijonov di- narjev prometa in pri tem izkazala 43,5 milijona dobička. 25 milijonov družbenih dajatev jim je zmanjšalo čisti dohodek, od katerega so na sklade razdelili skoraj 12 milijonov. Ko pa jim je občina od prispevka odstopila 75 odstotkov, je zadruga mogla docela poravnati svoje ob- veznosti, ki so nastale pri gradnji zadružnega doma, ki je med najlep- šimi in največjimi v Savinjski do- lini. Sempetrska zadruga je tudi med redkimi, ki so na skladih imele v preteklem letu občutno večje vsote kakor na skladu za osebne dohodke. Popotnico za izlet Konjiška osemletka že slovi po naglem vraščanju v oblike šol- skega dela in življenja, ki ga s sabo prinaša šolska reforma. Go- spodinjstvo je vključeno v pouk praktičnega dela in se v glavnem odvija v prostorih gospodinjske- ga servisa v konjiški graščini. Ko sem zadnjikrat obiskal Ko- njice, so me učenke osmega raz- reda povabile v kuhinjo, kjer so pod vodstvom učiteljice priprav- ljale popotnico za šolski izlet. No, pecivo pa ni edino, kar znajo de- kleta osmega razreda sama pri- praviti. Znajo ravnati s sodobni- mi gospodinjskimi pripomočki znajo vkuhavati sadje in priprav- ljati sadne sokove. Pri tem delu ne zaostajajo tudi fantje, ki zna- jo prav tako spretno (in brez ka- kršnega koli sramu) opravljati dela, ki po zastarelih mnenjih pripadajo ženskih rokam. k.- Spomeniki dveh dob: za nastajajočim arheološkim parkom z rimskimi nagrobniki nov moderen zadružni dom v Šempetru Nova zarja rad konjiškimi Škaicami ... Škalce. To je valovite gričevje nad severnim robom Slovenskih Konjic, kjer že stoletja sem v zi- danicah potuhnjeno opreza sok vinskih trt za prijatelji omam- Ijive kapljice. Danes je tam že marsikaj drugače. Premnog vino- grad se je poslovil. Leta so pač leta... Se veliko bolj pa se bo- do škalce spremenile v nasled- njih letih... Žalski inštitut zaključuje ure- ditveni načrt Skale, ki bodo čez leta eden največjih sadnih in trs- nih plantaž v našem okraju. Nad 100 hektarov bo čiste zasajene po- vršine. Pol sadnega drevja, pol vinogradov. Ureditveni načrt predvideva nasade po najsodob- nejših izkušnjah sadjarstva in vi- nogradništva. Sadno drevje bo posajeno na terasah in v razma- kih, ki bodo prirejeni za maksi- malno strojno obdelavo. Drevje bo na nizkih steblih. Računajo 300 dreves na hektar, to se pravi da bo čez leta na škalskih gričih cvetelo in rodilo okoli 15.000 sad- nih dreves. Podobno bodo na te- rasah gojili tudi trto, ki bo delo- ma dajala namizno, deloma pa grozdje za vino. Družbeno posestvo bo ureditev Skale izvedlo v štirih etapah. Na predvidenih površinah je še zdaj okoli 70 hektarov zemljišč sploš- no družbenega premoženja. Osta- lo bo treba pridobiti s nakupi, arondacijo in zamenjavami. Na sliki vidimo onstran trga današnje Skalce. Kakešn bo ta pogled čez, recimo, deset let? Ta- krat, ko ho tam cvetelo 15.000 dreves in ko bo vsako jesen s teh gričev šlo na trg okoli 250.000 ki- logramov orvovrstnega sadja... Poglavitna naloga družbe olajšati življenje ženi Prejšnji teden je bila v Celju seja sekretariata Okrajne zveze ženskih društev. Na seji so predstavnice ob- činskih zvez in druge udeleženke obravnavale najprej predvideno re- organizacijo same okrajne zveze, ki naj bi razdelila svojo dejavnost med stanovanjske skupnosti. Društvo pri- jateljev mladine ter med razne svete in komisije SZDL. Namen te reor- ganizacije, ki so jo v Ljubljani že izvedli, je čimbolj približati aktual- ne probleme množičnim organizaci- jam, predvsem tistim, ki so družini in ženi najbližje, in torej z njo naj- tesneje povezane. Poglavitno vlogo pri reševanju vseh problemov, ki za- devajo družino, ženo in dom pa bi slej ko prej prevzela Socialistična zveza delovnega ljudstva, saj je na- ša najbolj množična organizacija, ki združuje delovno ljudstvo v mestu in na vasi. Reorganizacijo narekuje tudi sedanje stanje, saj so omenje- na društva in organizacije že spon- tano prevzele naloge Zveze ženskih društev in so te naloge tudi uspela rešiti. Okrajna zveza ženskih dru- štev torej sčasoma ne bo več po- trebna. V krajih pa, kjer je občin- ska zveza aktivna in izvršuje vse naloge, ki si jih je zadala, se zveza ne bo reorganizirala, ker to ni po- trebno. Takšen prirner najdemo na Vranskem, kjer bo društvo ostalo aktivno tudi po morebitni reorga- nizaciji Okrajne zveze ženskih dru- štev v Celju. Reorganizacija sama naj se ne izvrši preko noči z aktom, marveč naj se njene dolžnosti po- lagoma prenašajo od Okrajne zveze ženskih društev na vse druge orga- ne, da bo tako zveza odmrla sama od sebe. V ta namen naj se takoj po dokončni odločitvi o reorganiza- ciji ustanovijo pri občinskih odbo-j rih Socialistične zveze delovnega.^ ljudstva komisije, ki bodo naloge] zveze prevzele. Glavni odbor Zveze ženskih dru- štev LRS bo v kratkem organiziral nekakšno anketo, s katero naj se v vsakem posameznem okraju ugotovi dejansko stanje glede razmer, v ka- terih živijo ženske in matere. Anke- ta bo predvsem ugotovila pogoje za delo, gmotno stanje in razmere, v katerih žive matere, predvsem de- lavke. Anketa bo proučila tudi de- lovne pogoje in zaposlitev žena v industrijskih objektih, možnosti na- daljnjega izobraževanja za pridobi- tev višji kvalifikacije, delovanje obratov družbene prehrane in mož- nosti takšnega prehranjevanja v po- sameznih krajih, nato pa bo sku- šala ugotoviti še pogoje, ki jih ima- jo žene za vzgojo in varstvo svojih otrok in prilike, v katerih živijo. V zadnjem času so socialni delavci takšne ankete ponekod že izvršili (v mariborski tekstilni tovarni, Sta- novanjska skupnost Gaberje). Na isti seji so udeleženke predla- gale tudi ustanovitev nove komisije za regulacijo rojstev, ki naj bi žene seznanjala s kontracepcijskimi sred- stvi in njihovim pozitivnim pome- nom za družino in odnose v družini. Takšna komisija je bila pred časom že imenovana, vendar je njeno dele kmalu zamrlo. V sedanjo komisije so žene izbrale delavce iz najrazlič- nejših področij, tako zdravnike, so- cialne in prosvetne delavce, in žene. ki se sicer aktivno vključujejo v bor- bo za razbremenitev in izboljšanje položaja žena. Za tople poletne dni Zimska oblačila smo več ali manj že pospravili. V omarah je ostala le še ena toplejša obleka, za vsak slu- čaj. Znova smo si uredi'e in najbrž malo skrajšale poletne obleke in si omislile tudi eno ali dve novi oble- ki. Kako jih bomo nosile? Letne obleke iz pralnih tkanin (delena in popelina) niso podvržene modnim krikom. To je pri njih naj- lepše in zeio praktično. Nosimo jih vse dopoldneve za službo in po opravkih, pa bi se njihovih ekstra- vagantnih krojev naveličale me in tisti, ki nas poznajo. Dopoldne tudi ne bomo oblekle obleke iz organdi- ja, nylona, perlona in podobnih tka- nin. Te obleke prištedimo za popol- d neve. Zelo praktična za službo in oprav- ke so široka krila in bluze. Vendar naj vzorec blaga za krilo ne b'ö ve- lik, blago samo pa ne kakšna težka svila. Najbolj priporočljivo je eno- barvno krilo, h kateremu lahko oble- čemo razne triko mikice in bluze vseh vzorcev. Paziti moramo le, da se barve skladajo. Salonarji, še posebno temnih barv niso lepi na goli nogi. Obujmo to- rej natikače in si spočijmo noge. MANEKEN Spet je izšla nova številka Mane- kena. To pot je v znamenju lepih po- letnih dni. Prinaša skoraj same pre- proste poletne modele.. Za desene modelov iz te številke lahko eno- dušno izrazimo navdušenje. Večina prikazanih oblek ima takšen vzo- rec in kroj, da ne služi le modnim muham letošnje sezone, ampak je bomo s kakšnimi modnimi dodatki lahko nosile še drugo leto. V Mane- kenu" najdemo torej preproste letne obleke standardnih (in najlepših) krojev in prav takšne vzorce blaga, poleg tega pa malo ali pa tudi bolj naznačene tunike, letošnji modni krik ter velikorožaste vzorce. Ka- kor je Maneken obljubil, prinaša ne- kaj modelov za starejše žene in vse tiste, ki nimajo vitkosti sedemnajst- letnih deklic in manekenk. V reviji najdemo tudi nekaj ekstravagantnih modelov francoskih mojstrov. Poleg tega najdemo v tej številki Manekena spet nekaj kozmetičnih nasvetov, vrsto odgovorov strokov- njakov na vprašanja bralk, članek e ureditvi dnevnega prostora na pro- stem, oblačila za plažo in canjiping, nekoliko krojev za otroke in poljud- no branje. SPET NOVI ŠOFERJI Pred dnevi je opravilo vozniške izpite spet preko dvajset mladih šo- ferjev iz Bistrice ob Sotli. To je do- kaz, da vaško Avto-rnoto društvo Bi- strica ob Sotli ne pozna predaha. Seststotim šoferjem in šoferkam *• se pridružili spet novi. papirnata molznica Rezultati popisa živine v Savinjski dolini kažejo, da je Џ enem letu bilo veliko stor- jenega. Btevilne zadruge so jnočno povečale stalež živine na svojih področjih, nekaj se jih je prebilo na vrh do pred- pisane norme, ki velja za področje hmeljske proizvod- nje. To so zadruge dosegle todisi tako, da so pomagale zadružnikom povečati črede v njihovih hlevih in so poleg tega še začele ustanavljati lastne proizvodne obrate za pitanje živine. V slednjem primeru je končno načelom intenzivnejše proizvodnje tu- di zadoščeno, saj lahko pro- izvajalec s proizvodnjo živin- ske krme, ki jo proda zadru- gi, dobi potreben hlevski gnoj za svoja hmeljišča. Nekatere zadruge pa niso niti po tej niti po drugi plati kaj dosti naredile. Njihova- akcija, da bi zadružniki iz- polnili stalež živine v svojih hlevih, je bila prešibka.-Med- tem ko so nekatere zadruge (na primer KZ Šempeter) or- ganizirale nakup živine, nu- dile kmetom kredit za na- kup, so druge pustile vso reč popolni slučajnosti. Ker pa v posameznih primerih zadru- ge riiso podvzele ]nobenih ukrepov, da bi na svojem ob- močju organizirale lastno ži- vinsko proizvodnjo, je vpra- šanje, če so te zadruge upra- vičene, da »pospravijo« raz- like v ceni od prodajne cene hmelja, do tiste, ki jo dobi kmet, ki ni izpolnil normo o številu glav na hektar ob- delovalne površine. Obstaja namreč sum, da so ponekod ubrali pot kratko- vidne špekulacije in morda celo prišli do izračunov, da se jim bolj splača pustiti vprašanje razširitve živin- skega staleža shičaju in ča- kati na razliko, ki utegne pri- nesti zadrugi več dobička ka- kor zaslužek pri prodaji ži- vine. To je problem, ki bi mu morali posvetiti več pozor- nosti in ustaviti razvoj ta- kih teženj. Jasno je, če taki predpisi obstajajo, kmet ni upravičen dobiti polno ceno za hmelj, če ni izpolnil vseh pogojev. Toda tudi zadruga ne, če ni nič storila, da bi za- družniki lahko živino dobili; zlasti pa, če ni niti skušala organizirati lastne proizvod- nje, ne more biti »nagrajena« z izkupičkom na račun razli- ke v ceni. Nastaja sicer vprašanje, kako take izrazite primere obravnavati, vendar je bilo treba nekaj ukreniti. Morda bi občine ustanovile namen- ski sklad za razširitev živino- reje, v katerega bi se stekalo sredstva, na katera, ni upra- vičena niti zadruga niti ne- posredni proizvajalci. Kakr- šne koli špekulacije na molžo »papirnatih molznic« (beri — izigravanje predpisov in za- kona) je stvar, ki se bo prej ali slej maščevala. J. Krašovec POL ZA SALO — POL ZA RES Škrat jo je zadnjič zagodel upravniku vojniiške zadruge. Po objavi intervjuja in njegove sdike ee je zgrnil okoli njega krohot, kajti v času košnje je na naši fo- tografiji v topli suknji, kakor da mete okoli vogalov. Takrat, ko smo ga slikali, je res menda metlo. Takrat priprav- ljena fotografija pa nam je pri- šla prav šele sedaj. Sedaj pa to- varišu upravniku v tolažbo: Na sliki je nekaj mesecev mlajši. Težavam navitijub ponosen in lep zadružni dom v Trnavi V nedeljo je bila v Trnavi le- pa svečanost ob otvoritvi zadruž- nega doma, ki se jo je udeležilo poleg domačinov tudi veliko go- stov, med njimi sekretar OK ZKS tov. Simonič, predsednik OZZ tov. Lube j, podpredsednik okraja tov. Cvenk in vrsta političnih ter oblastnih funkcionarjev žal- ske občine. Po uvodnih besedah predsed- nika upravnega odbora tmavske zadruge tov. Kronovška je sledi- la svečana otvoritev. Dom je otvoril predsednik OZZ tov. Lu- be j. Okrajna zadružna zveza je bila tudi pokrovitelj te svečano- sti. Tovariš Lubej je poudaril ka- ko velika pridobitev je dom za ves okoliš. Zadružni ali hmeljar- ski dom ne bo samo sedež zadru- ge in središče kmetijskega na- predka, temveč bo tudi kulturno in vzgojno središče za ves okoliš, 3ci dosedaj ni imel primemih prostorov za tako udejstvovanje. Posebej je pohvalil gradbeni od- bor s tov. Kronovškom na čelu, ki je bil nosilec vseh bremen pri ustvaritvi dolgoletnih želja ta- mošnjih prebivalcev. Gradnja zadružnega doma se je prebijala čez vrsto težav. Pove- dati je treba, da vsi Tmavčani in vaščani okoliških vasi niso bili vselej voljni sodelovati in poma- gati odboru. Zelo malo se je pri gradnji pokazala mladina, ki v drugih krajih kaže veliko več vo- lje in požrtvovalnosti. Po svečani otvoritvi je bil krajši kulturni spored, pri kate- rem so sodelovali pionirji iz osnovne šole z recitacijami in petjem. СПАЈТЕ CELJSKI TEDNIK Namesto popravka Se ena spodrsljiva je zadnjič na tej strani vzbudUa precej smeha. Tiskarski škrat je svojevoljno ustanovil »Vremensko šolo« in vrgel srednjo kmetijsk.o šolo v Vrbju v koš. Naj nam naši kme- tijski študentje oprostijo, če smo jim na ta način naprtili še študij vremenoslovcev. Sicer pa bi ne bilo slabo, če bi znali ugibati vre- me bolj natančno od naših časo- pisnih in radijskih »prerokov«. MLEČNE KUHINJE N.\J BI DELALE TUDI y NAPREJ Pregled dohodkov in izdatkov šolskih mlečnih kuhinj v žalski občini za pre- teklo leto je pokazal, da so imele pri- bližno štiri milijone dohodkov in sko- raj prav toliko izdatkov. Med dohodki niso zajeta sredstva, ki jih je občina prispevala za kurjavo in razsvetljavo in tudi Tie vrednost hrane v naravi od Mednarodnega dečjega fonda. Okoli tri milijone so prispevali starši, pol mili- jona občina Žalec, okraj približno dve- sto tisoč, ostali dohodki in prispevki družbenih organizacij pa so znašali 38V tisoč dinarjev. Svet za šolstvo pri občinskem ljud- skem odboru v 2alcn se je zadnji čas močno zavzel, da bi mlečne kuhinje de- lale tudi v prihodnje. Zato je predlagal določene ukrepe ljudskemu odboru, pa tudi šolskim vodstvom. Spričo tega upajo, da bodo premostili tudi nekatere finančne težave. Spet je minilo šolsko leto Počitnice naj mladina vseka- kor užije. Ce starši ne morejo svojih otrok poslati na morje ali v kakšen drug kraj, si zaradi tega ne težite srca, saj za otroka spre- memba ni bistvene važnosti, ra- zen, če gre za zdravstveno stanje, ki bi se drugje utegnilo izboljša- ti. Za zdrave otroke pa je pogla- vitno, da se iznebijó skrbi, ki so jih težile preko leta in se naioži- jejo zraka in sonca. Med počitnicami dovoljujmo otroku precej svobode, da se bo počitnic res zavedal, vendar pa mu naložimo nekatere majhne dolžnosti, ki jih pa nikakor ne sme opuščati. Ti opravki, za ka- tere bomo otroka zadolžili mu ne smejo vzeti najlepših uric, ko se njegovi vrstniki kopajo ali br- cajo žogo. Tudi naj ne bodo pre- dolgi, ker bomo z odtegovanjem od igre za dolgo časa dosegli rav- no nasprotno, kar smo hoteli, namreč, da se bo otrok zavedal svoje dolžnosti, jo izvršil in se vrnil k igri. Pač pa naložimo otroku več opravkov v presled- kih. Po vsakem opravljenem de- lu pa ne smemo štediti s pohva- lo in mu moramo dovoliti, da se vrne k igri. Opravke mu za ves dan naštejemo že zjutraj in ga preko dne opomnimo. Takšno, mogli bi reči sistematično odte- govanje od igre večkrat na dan, preprečuje, da bi se otrok popol- noma predal igri in pozabil na vse ostalo, zlasti pa nam bo to olajšalo delo jeseni, ko bo zlasti mlajšega otroka težko privaditi spet k rednemu delu za šolo. Pri delih, ki jih otroci lahko opravljajo na prostem, pa jih kar zaposlimo. Ob deževnih dneh naj otroci pomagajo pri pospravlja- nju podstrešja, kleti, pa tudi sta- novanjskih prostorov. Papir, cu- nje Ln steklenice, ki jih boste pri tem zavrgli, pa mu bodo na Od- padu preskrbele še nekoliko sla- doledov in kakšno kino predsta- vo. — Zlasti starejši šolarji, ki so že v gimnaziji ali na kakšni sred- nji strokovni šoli, si naj preko poletja poiščejo kakšno delo. Ne bo jim škodilo, karkoli se bodo pri tem naučili, nekaj bodo za- služili in tako prispevali svoj de- lež, če boste šli na počitnice dî-u- gam. Eva л1 CELJSKI TEDNIK - Stev. 24 - 17. junija 1960 Šmihelska cesta ¡e gotova SVEČANA OTVORITEV 3. JULIJA - CESTA JE DOLGA 7,6 KILOMETRA - VELIK GOSPODARSKI, POLITIČNI IN TURISTIČNI POMEN NOVE CESTE Gozdarska poslovna zveza Ce- lje je dokončala cesto iz Mozirja do Smihela. Cesta je dolga skoraj osem kilometrov, na trasi pa je tudi sedem mostov. Vsa gradnja ceste, ki je trajala od leta 1957, je veljala okoli 60 milijonov dinar- jev. Cesta pomeni za te kraje, zlasti pa za gozdno gospodarstvo v tem predelu celjskega okraja veliko pri- dobitev. Po tej cesti bodo izvozili okoli 6 tisoč kubičnih metrov lesa, preko 90. kmetijam pa bo omogočen lažji dostop do središča. To je zla- sti pomembno, ker predstavlja šmi- helsko področje brez ceste pasiven kraj, s cesto pa se bo tudi kmetij- stvo lahko bistveno dvignilo. Ne smemo namreč pozabiti, da so pre- bivalci teh krajev doslej nosili na- vadno v koših vse potrebne stvari iz Mozirja — med temi tudi umetna gnojila, gradbeni material in podob- no. Svoje kmetijske proizvode pa so prinesli ali pripeljali po grapah domala uničene v dolino. Les so spravljali po rižah, ki jih imenujejo »lojte«. Pri tem je doslej šlo v izgubo okoli 20 do 30 odstot- kov lesa, istočasno pa je kvaliteta tako spravljenega lesa bila znatio slabša. Obe plati imata vsekakor za gospodarstvo pomembno vlogo. Za- to se je tudi Okrajni gozdni sklad odločil, da bo cesto finansiral iz svojih sredstev. V naslednjem obdobju pa bo vse- kakor smotrno nadaljevati cesto na- prej proti domačiji Vrbučevih in iz- delati priključek na Zekovec. S tem bi območje Mozirske planine za eks- ploatacijo lesa docela odprli. S to cesto bo vsekakor pridobilo tudi celjsko turistično področje, saj je dostop do mozirske koče odprt. Prebivalci Smihela pa so sprožili tu- di zamisel, da bi v kraju ustanovili primerno gostišče s turističnim obe- ležjem. Svečana otvoritev nove ceste na Šmihel, za katero so se Šmihelani borili več kot 40 let, bo na večer pred dnevom borca — 3. julija. Sve- čanost bodo priredili tako, da se bo- do ta dan v Šmihelu zbrali vsi biv- ši borci, ki so za časa osvobodilne vojne delovali na tem območju. Tudi v Laškem so ustano- vili mladinsko delovno bri- gado, ki ho pomagala ureje- vati mesto. Mladinci si bodo tudi zgradili potrebne šport- ne naprave za atletiko, od- bojko in košarko. Tri čete so v Laškem, četrta četa briga- de pa je sestavljena iz mla- dincev iz Rečice, ki si bodo tudi uredili preprosto šport- no igrišče. Zanimivo je, da je v Laškem začetek prosto- voljnega dela mladine imel čisto drugačen odmev kot v Celju. Naš posnetek kaže del mladine pri prostovoljnem delu. Sedmi odgovor za Otok Čeprav nam pisec članka »Se en od- govor na pet odgovorov z Otokac v pre- tekli številki lista očita enostranost, se tudi sam ni otresel te napake, kar me sili, da mu v imenu prizadetih briga- dirjev odgovorim. Dovolite, da v začetko ponovno ob- jasnim, da je bil naš članek namenjen le njim, ki se jih je po vsebini nepo- sredno tikal. Pri tem so izvzeti vsi ti- sti, ki so se akcije redno udeleževali. Po zanesljivih virih se je akcije redno udeleževalo povprečno 15—20 stanoval- cev na dan. So tudi primeri, da so sta- fnovalci že izpolnili svoje obveznosti. Toda teh 15—20 stanovalcev pa pri dnev- no planiranih 100, nikakor ne ustreza navedenim 80 %. Na Otoku so še mnogi bloki, katerih niti eden stanovalec ni prijel za orodje. Teh 80 % bi ustrezalo le tedaj, če vnesemo še 570 plačanih ur. Visoko število plačanih ur nas opozori na to, da je na Otoku lep odstotek lju- di, ki si ne more poiskati čas za prispe- vek v izgradnji naše komune. Izgovor, îda ni časac, tu izgubi svoj pomen, če navedemo, da je družina podpredsedni- ka občinskega ljudskega odbora Celje iz- polnila svoje obveznosti. Vzrok je po- polnoma drugje. Otočanii ne marajo »pe- strosti«. Težko je zamenjati volan »Fi- čota« za lopato. Pi.sca bi še opomnil, da je vsako pri- merjanje neprimerno, če se človek niti ne potrndi, da bi dobil za primerjavo popolne podatke. Pustimo zaenkrat šte- vilke in se vprašajmo, v koliki meri se da primerjati delo mladinca v povprečni starosti 14,5 let z delom odraslega člo- veka. Efekt dela mora nadalje biti so- razmerno večji, če dela manj ljudi. Mi pa smo delali dnevno s povprečno 80 Ijndmi. In ti ljudje so bili vsak dan drugi. Težko je tudi primerjati delo z delom. Tam kjer je buldožer na grobo že splaniral, ni težko premetali in malo zgrabiti zemljo, da se pojavi oblika ze- lenice. Ne trdim, da je bilo to v večini. Malo težje je to v primeru, če je po- trebno prevažati zemljo na razdaljo do 30 metrov, izmetavati kamne težke po 7 kg in več. Da bi se dale številke, ki jih je pisec navedel, primerjati, je po- leg njihove popolnosti tn tudi potreben še drugi kriterij — čas. Mladina je delo na Otoku izvršila v 14-tih dneh, med- tem ko Otočani to, kar so naredili, de- lajo že od 11. aprila, to je dva meseca. Ne bi bilo odveč, če se vprašamo, ko- liko Otočanov bi dobili za prostovoljno akcijo pri izgradnji kakšnega komunal- nega objekta izven Otoka? Mnogi mladinci so za ime naselja zve- deli šele na samem delovišču. In zakaj so se potem udeležili akcijef Kaj jih je gnalo tjakaj? Tisto, kar Otočanom v lepi meri primanjkuje, in navedenih 1975 ur ne more prota celotnemu številu pre- bivalcev na Otoku, ob dvomesečnem delu zakriti njihove ležernosti. Tudi v šolo ni tako lahko hoditi. Od našega mla- dinca se zahteva vse večja in večja na- obraženost. Mladinec prosti čas prav go- tovo raje porabi za zabavo kot za delo pod balkoni, s katerih žarijo nasmejani obrazi z limonado v rokah in ob prijet- nih zvokih »Marine«. Mladina bi še da- nes pomagala, ker pa je tu konec šol- skega leta se je moralo v vsej meri po- svetiti svoji osnovni nalogi. Piscu članka priporočam, da se naj na lastne oči pre- priča, kako se dela na Otoku, pa tu ne bo potreben nadaljnji komentar. Ob navedenih številkah pa bi se vsta- vil le toliko, da bi opozoril pisca na- vedenega članka, da bi kazalo stopiti še k drugemu investitorju, ki je sodeloval pri akciji. Tam bi gotovo dobil še kak- šne podatke, kot posajenih 110 dreves, ki danes krasijo Otok. Pri vsakem dre- vesu je potrebno izkopati tri četrt m' zemlje in enako količino pripeljati. Sem še spada nadalje prenašanje dreves, odmor za malico, predpriprave in po- spravljanje. Ti podatki nas opomnijo, da je delo mladine s povprečno sta- rostjo 14,5 let zadovoljivo. Ob tem pa vsekakor ne smemo pozabiti, da je to prostovoljna akcija. Za zaključek pa izkoriščam priložnost, da seznanim Celjane z uspehom akcije. Mladina je v 20 dneh prostovoljnega dela v ekonomskem izračunu strokov- nega organa občinskega ljudskega od- bora Celje ustvarila za 1,200.000 din vrednosti. Pričakovali smo članek po- hvale, pa smo nekoliko presenečeni, — toda ne demoraliziram. Mladina bo še večkrat pomagala pri izgradnji raznih Otokov in bo pripravljena sodelovati z ljudmi, ki so ji sposobni nuditi vzgled. Z brigadirskim zdravo I K. D. - L. 3. C. TONE MATJAŽ Preteklo sredo je v zagrebški kij. niki umrl na posledicah prometne nesreče sekretar Okrajne pošte Celje in znan politični delavec Ton« Matjaž. 2e v rani mladosti je okusil vse tegobe življenja, saj mu je v najbolj ranih letih umrl oče in se je moral vsa leta do vojne preživljati sam, ker mu mati na premajhnem posestvu ni mogla nuditi dela. Takoj po prihodu okupatorja se je vključil v NOB, bil že leta 1941 za- prt kot talec, od leta 1943 dalje vse do osvoboditve pa interniranec v zloglasnem taborišču Dachau. Po povratku v domovino se je takoj vključil v politično delo, dolga leta je bil predsednik SZDL IV. četrti, po ustanovitvi stanovanjske skup- noeti pa podpredsednik SZDL stano- vanjske skupnosti center. Bil je de- laven odbornik RK, predsednik upravnega odbora Industrijsko ko- vinarsike šole, in je deloval v ostalih političnih organizacijah; na pošti pa je poleg ostalega bil tudi predsed- nik sindikalne podružnice. Pri svo- jem tako vsestranskem udejstvova- nju si je s svojim odločnim in ne- popustljivim stališčem pridobil ne- šteto tovarišev. Pri vseh bo ostal v najlepšem spominu. Iz Slovenskih Konjic Dela na gradnji nove zgradbe okrajnega sodišča v Slov. Konjicah se bližajo zaključni fazi. Zidarji so svoje delo že dokončali, te dni pa bodo zaključili tudi slikarji, medtem ko so bila instalacijska in ostala de- la večinoma že prej gotova. V glav- nem bo potrebno le še polaganje poda in nekatere zunanje ureditve, tako da bodo zgradbo lahko že kmalu predali svojemu namenu. Pred kratkim so na občini pričeli z dograditvijo in razširitvijo uprav- nih prostorov. Ze pred nekaj leti so zasilno preuredili nekdanji zapor pri bivšem sodišču, toda to je bila le začasna rešitev. S sedanjo razširi- tvijo računajo, da bodo pridobili več novih pisarn za potrebe upravnih služb pri občini. V mesecu poklicnega usmerjanja mladine v poklice je bilo na šolah konjiške občine več predavanj, v ka- terih so predstavniki posameznih podjetij prikazali učencem višjih letnikov delo v njihovih tovarnah, cibratih in delavnicah. Sole v večjih krajih pa so v tem času še posebej organizirale obiske posameznih to- varn, kjer so učenci lahko praktič- no videli delovni postopek. V kratkem se bo podjetje »Kroja- štvo« v Slov. Konjicah preselilo v nove in precej večje prostore, ki jih je doslej imela tovarna usnja »Ko- nus« za svoj obrat, kjer so izdelo- vali opetnice. Ta se je pred nedav- nim preselila v nove prostore. V na- črtu je, da se bo »Krojaštvo« precej razširilo, in sicer predvsem z izde- lavo usnjene konfekcije in zaščitnih sredstev. Zdaj opravljajo nekatere notraije preureditve, instalacije in montirajo stroje in druge naprave, tako da bodo verjetno že ta mesec dali novi obrat v pogon. S tem bo- do v konjiški občini lahko zaposlili precej žena; v začetku največ šivilj, kasneje pa tudi ostale, ki bodo de- lale na manj odgovornih delovnih mestih. V sedanjih prostorih »Kroja- štva« pa si bodo uredili krpalnico. Slišati je tudi mnenje, da naj bi tu ustanovili trgovski ali kak drug lo- kal. Kljub temu, da je bilo letos v zimskih mesecih pri posredovalnici za delo prijavljenih precej delavcev brez stalne zaposlitve, se je njihovo število zdaj močno znižalo. Podjet- ja, ki imajo sezonski značaj dela, to je predvsem v kmetijstvu in grad- beništvu so zaposlila razen moških tudi večje število žensk, dočim so nekateri dobili tudi stalno zaposli- tev v različnih podjetjih. Seveda je to le začasna rešitev, saj bo precej teh v jesenskih mesecih zopet brez zaposlitve. V Celju mimogrede Oni dan je kozjanskega dimni- karja zanesla pot v Celje. Mojster in njegov mladi pomočnik sta se ustavila v gostišču, seveda, ne v poklicni uniformi, temveč čedno opravljena kot običajna državlja- na. Naročila sta pol litra belega, ki ga je dokaj hitro prinesel mlad, simpatičen in zelo vljuden nata- kar. Neprijetno pa sta bila prese- nečena, ko sta spila vsak po dva kozarca, pa je bil vrček že prazen. Moralo bi vendar biti pet kozarč- kov vina? Mojster Cucek je za preizkušnjo naročil še pol litra dragega chee- ry-vina. Vljudni natakar je brž prinesel v vrčku prav toliko kot poprej, toda gost ga je zdaj opo- zoril, da manjka 1 deciliter. Nata- karček je rahlo zardel in pohitel po več. Mojster Cucek pa je skočil za njim in opazil, kako se je glav- ni natakar, ki toči, namrdnil in prilil kar navadno rdeče vino iz litra, ki ga je slučajno držal v roki. Mladi natakar se je pri mizi Sil- no ljubeznivo oprostil za pomoto. »Nikar ne mislite, da sva tako ne- umna,« je zajedljivo odvrnil dim- nikar Cucek, »če izgledava pode- želsko. Ste tudi navadno vino po pomoti prilili?« Nasmejal se je in ne da hi zadnje naročilo plačal odšel iz lokala. Mladi pomočnik je začudeno, toda nekako trdo stopal za njim. Prav gotovo kvarna iz- najdljivost natakarja ni v prid celjskemu gostinstvu. Zgodilo pa se je točno ob E>nevu zmage pri gostišču ob parkirnem prostoru. * Na prvi četrtek v juniju okrog enajste ure pa mi je bilo prav ne- rodno, ko sem v slaščičarni blizu nekdanjega magistrata sedel več ko četrt ure, ne da bi me kdorkoli opazil, čeprav je v lokalu bilo le šest gostov. Vpil resnično nisem, toda zelo zgubljeno sem se oziral naokrog, vendar me nihče ni ho- tel opaziti. Morda pa je zdaj sa- mopostrežno gostišče? Kdo ve, ko sem tako redko v Celju. Tudi oditi sem moral verjetno neopaženo, ne da bi se odžejal in posladkal. Ce pa pomislim še na vožnjo v klo- potajočem starem avtobusu, ki vozi na Kozjansko skoraj vsak dan natlačen, da potniki zevajo od vročine, se potijo v gneči, ki je posebno ob sobotah prav nečlove- ška, me minevajo skomine, da bi si ogledoval celjske zanimivosti. Srečal sem tovarišico, ki je gle- dala črno kot oblak izza Veterni- ka. Previdno sem jo povprašal, pa je kar zagrmela: »To je že ne- sramnost! Sam mi je napravil res ljubke, bele čevlje. Peta se je zlo- mila, pa sem jo dala popraviti. Bila je seveda lesena, zato je šla. To ne bi smela, če bi bilo kaj pri- da delo, saj nisem tako težka. Se- daj pa mi je vstavil kovinsko. V redu: toda, tovariš, čevlji so bili prej beli, zdaj pa sem dobila na- ravnost sajaste. Kakšen odnos do stranke pa je to? Pa še pol tisoča- ka sem plačala, skoraj pol tisoča- ka.« Nisem je poslušal do kraja. Jezila se je na nekega čevljarja iz Celja. Izjemni so tile celjski vtisi, ki pa jih ne bi bilo treba, če hi le malo upoštevali pravilne in pošte- ne odnose med ljudstvom. Celje je lepo mesto, čisto mesto, toda to se naj pokaže povsod, tudi v takih malenkostih in drobnih primerih. S. Kronika îièsréÊ z MOTORJEM se je zaletel v traktor Tone Novak iz; Nove vasi pri Šmarju. Poškodoval se je po rokah in nogah, prav tako tudi nje- gov sovozač Jože Jesenko iz Sotenskega. Oba so nezavestna prepeljali v celjsk» bolnišnico. PRI DELU se je poškodoval Ivan Stante iz Cešnic pri Frankolovem. Stružnica mu je od- rezala palec na levi roki. NESREČNI PADCI v 2ovnekn je pri delu padel pod most Ferdo Fekonja in si poškodoval glavo in ključnico. — Pri padcu z voza si jfr zlomil ključnico Anton Gobec iz Gro- belnega. — V vrelo apno je padel in dobil opekline po nogah Alojz Pungart- nik iz Stenice pri Vitanju. — Levo nog» si je pri padcu poškodoval Ivan Poder- gajs iz Zagrada. — Pri padcu si je pre- tresel možgane devetletni Branko Smerc-. s Trga svobode. Z GOSPODARSKEGA POSLOPJA jepadel Ivan Zgajner iz Spodnjega Se- čova pri Rogaški Slatini in si zlomik. hrbtenico. MOTORIST JE PODRL Slavka Pirša iz ulice Miška Kranjca. Pirš si je poškodoval glavo. PRI KO.§NJI se je ponesrečil Edi Arlič iz okolice Frankolovega. AVTO JE -PODRL j kolesarja Jurija Arhniča iz Celja. Arh- nič ima poškodovano glavo in zlomljeno ključnico. Celjski trg Star krompir 25 (25—30), nov krompir 80 (—), stara čebula 110 (120), nova če- bula 50 (80-90), solata 100-120 (60- 120)„ špinača 50 (100), radič — (110), peteršilj 100-180 (100-180), zelena — (100), ko- renje 180 (100), koleraba 80—90 (100), por 40 (50), stročji fižol 200 (-), grah v stročju 120 (—), ohrovt 60 (—), češnje 80 (80-100), jagode 115-130 (250). V zadnem tednu ponudba še vedno nf bila takšna kakršno smo spričo lepega vremena in skorajšnega poletja priča- kovali. Cene občasni zelenjavi so še vedno enako visoke, sadje je drago in slabo. Cene jnžni zelenjavi pa celo ra- stejo. Gibanje jrebivalstvi y času od 4. do 11. junija 1960 je bđl» rojenih 27 dečkov in 36 deklic. Poročili so se: Ludvik Grunt, trgovski pomočnik i» Elizabeta Kohne, prodajalka, oba 1к Celja. Ervin Kunej, dentist iij Alojzija Vrešak, uslužbenka, oba iz Celja. Maksi- miljan Martnn, rudarski nadzornik iz Vrh in Marija Oberžan, krojačica iz BukovžIaka. Franc Trglavčnik, kemijski laborant iz Frama in Ivanka Ostrožnik, delavka iz BukovžIaka. Juri^ Godec, in- žiner metalurgije in Marija Spindler, medicinska sestra, oba iz Celja. Emil Tratnik, elektromonterski pomočnik in Neža Pokelšek, delavka, oba iz Pečovja. Jožef Kunst, finomehanñk in Magdalena Jelnikar, otroška negovalka, oba iz^ Celja. Anton Koštomaj, kmetovalec iz Ljnbečne in Eelizabeta Vengasi, kmeto- valka iz Leskovca. Jožef Kocjančič, kur- jač iz Celja in Frančiška Golear, delav- ka iz Smartna v Rožni dolini. Janee Tiselj, traktorist iz Grajske vasi in Amalija Gregorn, pletilja iz Ložnice. Karel Vitanc, delavec iz Celja in Kri- stina Arnšek, delavka iz Lopate. Silve- ster Komplet, krojaški mojster iz Za- bukovja in Neža Skoberne, krojaška po- močnica iz Frankolovega. Vilijem Sajo- vic, geometer iz 2alca in Marija-Zofija Vrečko, uslužbenka iz Celja. Umrli so: Jakob Mlakar, upokojenec iz Zgornje Pristave, star 73 let. Jože Toplak, pre- vžitkar iz Straške gorce, star 79 let. Franc Bogovič, invalidski upokojenec iz Zadobrove, star 63 let. Vinko Kladnik, otrok iz Planince, star 6 mesecev. Maks Vah, invalidski upokojenec iz Celja, star 54 let. DESETNICA ALENCICA V SELAH Zelo uspešno so v nedeljo gostoval* gledališki amaterji iz Štor z Roševo »Desetnico Alenčico« v gasilski dvorani v Selah pri Virštanjn. Zanimiva igra je pritegnila mladino in odrasle, ki si ta- kih gostovanj še žele. iz programa poditnUke zveze Ob koncu prejšnjega meseca je bila seja okrajnega odbora Počitniške zveze, na kateri so ob- ravnavali program te organizacije za fo leto. Počitniška zveza je družbena mladinska organizacija, katere vsebina je zapapadena v tem, da nudi svojim članom cenena poto- vanja po svoji domovini ter s tem v zvezi spozmavanje prárodnih znamenitosti, kulturnih in zgodo- vinskih vrednosti preteklosti in sedanjosti; da jim omogoča naj- različnejše pohode po poteh slav- nih divizij, in ne nazadnje, da jim nudi prijetna letovanja na eni izmed naj'lepših pilaž našega Ja- drana — v Medveji. V skladu z vsem tem je bil si>rejet program dela. Tako bo 25. in 26. junija v Lescah pri Ble- du prvi zbor članov Počitniške zveze Slovenije, ki ga prireja Glavni odbor PZS. Okrajni od- bor v Celjoi bo poslal 60 članov. Poleg tega so tudi za letos pred- videna krožna potovanja po Jugo- slaviji, ki jih prav tako prireja GO PZS; nadalje pohod po poteh IV, in V. ofenzive; 14 dnevno po- tovanje po Poljs:ki; akcija na Su- tjeSfci, kjer ibo pri tamkajšnjih delih sodelovala seminarska bri- gada, ki bo poleg dveh ur dnev- nega dela prirejala predavanja; končno pa še tabor v Medveji. Tabor v Medveji, ki je že pri- pravljen na sprejem članov PZS, bo redno odprt prihodnji mesec, ta mesec pa bo na razpolago po- sameznim skupinam za krajše bivanje. V času od 1. julija do 31. avgusta se bodo v njem zvr- . stile áUriizmioae..^. _____ _ »SAMOPOSTREŽBA« v RESTAVRACIJI »KOPER« V restavraciji »Koper« v Celju po- pravljajo med drugim tudi hišni zid na strani restavracijskega vrta, zaradi če- sar se prašijo mize in stoli. Družba, ki je hotela sesti za mizo, je opozorila na- takarja Toneta na to pomanjkljivost, nakar je natakar po daljšem čakanju družbe prinesel cunjo in jo ponudil to- varišici iz družbe, češ, sedaj si pa lahko osnažite mizo in »tole. Je to čuden na- čin »samopostrežbe«! gost KRAJEVNI PRAZNIK V LOCAH V Ločah bodo dne 19. junija sla- vili svoj krajevni praznik v spomin na slavne boje Sercerjeve brigade pri napadu na železniški vijadukt v Lipoglavu in napad na nemško po- stojanko v Ločah. Spominske svečanosti bodo v po- poldanskem času v krajih Zbelovo, Zičah in Jerieju. Centralna sveča- nost pa bo popoldne v Ločah, pred spomenikom padlih borcev. Po svečanosti bodo pripadniki društva »Partizan« ob sodelovanju sosednih društev, priredili javni te- lovadni nastop. IZ ZREC Planinsko društvo v Zrečah si je v letošnjem letu zadalo nalogo, da bo zgradilo vodovod za Kočo na Roglji. Začetna dela že potekajo. Kaj bi storili, če bi bili vi miličnik JVoČ se nagiba k polnočju. Na cesti pred gostilno se nabirajo ljudje. V središču pozornosti je pijanec, ki se otepa miličnikov in se pusti dobesedno vleči s seboj. Upira se, otepa, preklinja. Fantje v plavih uniformah, da bi neljub prizor čim prej izginil s ceste, energičneje poprimejo. Spreten zgrabek in možak uboga ... »To so policijske metode! Fej!« Ta medklic iz publike učinkuje različno. Nekateri so z njim, dru- gi so proti... Kaj bi vi storili, če hi bili mi- ličnik? Predpisi o javnem redu in miru določajo, da mora biti vsa- ka oseba, ki krši iauni red in mir v javnosti, odstranjena. Naši fantje v plavem so celo preveč prizanesljivi. Primejo le tiste, ki razgrajajo, medtem ko večkrat pijance, ki komaj hodijo in se opotekajo, zaradi »ljubih sloven- skin navad« pustijo pri miru. Zelo neodgovorno je kritizirati povprek, brez poznavanja pred- pisov in okoliščin. Rad bi videl, kako bi kritik policijskih metod na vse grlo klical na pomoč, če hi se mu zgodilo na primer tole: 'У »Majolki« so zapirali vrata. Natakarica je postala trda od strahu, ko ji skozi priprta vrata pomoli neznanec pištolo pod nos. S pištolo si je izsilil vhod, z grož- njo si je izsilil pijače, čeprav jo je imel zvrhano mero. Natakari- ca v omahovanju med bojaznijo in dolžnostjo ne ve kaj bi. Koli- kokrat se »zavedni državljani« ustavijo in gledajo ravnodušno, kaj se bo iz tega izcimilo. Da bi kdo pomagal? Kaj še. Koga to briga? No po zaslugi izjeme, je fant prišel v roke miličnikom. Pi- štola je bila plašilka. Sicer pa kdo ve? Kdor zna groziti s plašil- ko, bi utegnil tudi streljati s pra- vim samokresom... Ali pa. Ravno pako pri Majolki. Cez mero naliti delavci »Hтrotehne«, ki ima včasih smolo, da med do- deljenimi dobi tudi razgrajaško nagnjene delavce, so začeli raz- grajati, metati kozarce in stekle- nice po lokalu. Organom varnosti je uspelo, da so jih spravili iz lokala, toda na poti v pripor, ka- mor so po vsej pravici spadali, so se razgrajači uprli. Začelo se je prerekanje, beg, lov in vsa zadeva se je končala tako, da je moral eden od miličnikov, ko mu je raz- grajač že razrezal z nožem oble- ko, streljati. Oba primera sta se pripetila pred kratkim. Takih primerov pa je vedno dovolj, vse preveč za maloštevilno posadko celjskih mi- ličnikov. In vi, kot državljan, ki tako Ijvbite red in humano posto- panje? Kaj storite vi, kadar je kdo čez mero nadevan, kadar iš- re prepir. Ste med tistimi, ki mu daje še potuho in za pijačo? Kaj storite kot predpostavljeni, ko zveste za prestopke. Poslušate zgodbo in se naslajate. Nepriza- deti ste, kadar poslušate o pobo- jih, razbijanju. Ne poznate pre- govora: Enkrat eden, enkrat eden. Jutri boste vi v škripcih za- radi soljudi, ki ne poznajo mere in mej. Boste tudi rekli, policijske metode, če bo pravočasno prišla pomoč? Eno je jasno. Razgrajači, pijan- ci, pretepači in izzivalci so ljudje, ki jih je treba do iztreznitve in ohladitve strasti ločiti od javno- sti. Mislim da je to mnenje veči- ne. Bilo pa bi prav, da bi z njimi šli tudi taki zagovorniki, da bi premislili trezno o »siromakih«, ki jim je hitro nož pri roki. J. K. 40-letnica mature v Celju V soboto, 18. junija se bodo po- poldne zbrali v restavraciji na Sta- rem gradu maturanti nekdanje slo- venske gimnazije v Celju. Leta 1920 je maturiralo 18 dija- kov. ^\ed njimi je bila tudi ena to- varišica, kar je bilo za tiste čase velika redkost. Ta letnik je bil prvi, ki je maturiral v novem poslopju sedanje gimnazije. Trinajst tedanjih maturantov še živi in danes je med njimi pet profesorjev, zdravnik, sod- nik, odvetnik, pomoč lik sekretarja, trije uslužbenci in duhovnik. V tem letniku so bili tudi dijaki, ki so or- ganizirali po prvi svetovni vojni prvi srednješolski kongres v Celju, kjer se je zbralo iz vse države okoli 2 tisoč srednješolcev. Dijaki tega letnika so kasneje ži- vahno delovali v klubu naprednih slovenskih akademikov, ki je usta- novil v Sloveniji knjižnice, prirejal predavanja, ustanovil Ljudsko uni- verzo v Celju ter prirejal gledališke predstave po vsej državi. Mnogo se jih je leta 1918 in 1919 borilo v ko- roških bojih — prostovoljno. Njihova pot je bila plodna in s ponosom lahko gledajo nanjo. Ob jubileju pa jim želimo še miogo zdravih let. M. CELJSKI TEDNIK — Stev. 24 — 17. junija 1960 PRVO KOLO EKIPNEGA PRVENSTVA Nepriznani dižavni rekord - Smovršnik, Lorgerjev naslednik? V soboto in nedeljo je bilo prvo ](olo ekipnega prvenstva države v atletiki za člane in ženske. Medtem, j(0 so moški tekmovalci Kladivarja nastopili v Zagrebu skupaj z doma- činoma Mladostjo in Dinamom, je feiska ekipa odpotovala v Varaždin, kjer se je srečala z zagrebško Mla- dostjo in domačo Slobodo. V teh trobojih so moški tekmovalci osvo- jili drugo mesto za Mladostjo in 2brali 32.247 točk, žens'ke pa so zma- gale s 16.685 točk. Zagrebški troboj je potekel v zna- menju velike izenačenosti med Mla- dostjo in Kladivarjem. Ta tekma se je sicer končala z zmago domači- nov, toda gotovo je, da bi imela drugačen zaključek, če bi Kladivar- ja ne spremljala takšna smola. Tako se Kač v metu kopja sploh ni uve- ljavil, zraven tega je Hedžet odsto- pil pri teku na 5000 metrov. Pa tudi sicer so bili nekateri rezultati pod običajno mero. Od celjskih tekmovalcev zasluži io'krat posebno pozornost mladinec Srnovršnik, ki se je v tekih na 100 in 200 metrov obakrat plasiral na drugo mesto. V teku na 100 metrov za Lorgerjem z eno desetinko se- kunde slabšim časom, v teku na 200 metrov pa celo pred svojim vzorni- kom (2. Srnovršnik 22.6, 3. Lorger 22.7), oziroma za Siajderjem, ki Je za to progo potreboval 22.1 sekunde. Vse kaže, da bo Srnovršnik postal zgleden naslednik velikega atleta. Želimo le, da bi inu bili ti uspehi samo še večja spodbuda za nadalj- nje delo, za še vestnejši trening. V Zagrelju je Lorger svojo nalo- go dobro opravil, prav tako Lešek, ki je zmagal v skoku ob palici s 430, nadalje Brodnik in Kolnik, ki sta znova nastopila v vseh možnih disciplinah itd. Važič je zmagal ta- ko v teku na 800 kot 1500 metrov. V slednji disciplini je svoj rezultat popravil tudi mladi Stajner, ki se skoraj preveč hitro približuje meji štirih minut. Male in Hedžet sta po- brala izkupiček na dolge proge. Pe- terka je spet potrdil svojo stalno formo, pa čeprav je tokrat v disku boljše mesto pripadlo klubskemu to- varišu Simiču. V kopju je zasluženo zmagal Jože Kopitar. Mimo vseh teh se je dobro držal še Lamut v teku na 3000 metrov čez ovire. Čeprav ženska ekipa Kladivarja ni nastopila v Varaždinu v popolni sestavi, je dosegla zadovoljivo šte- vilo točk. Junakinja tekmovanja pa je bila spet Olga Sikovec-Luncer, ki je v teku na 200 metrov postavila s časom 24.6 sekunde nov državni re- kord. Zal, ta rezultat ne bo priznan, ker sta ga izmerili le dve štoparici. Srnovršnik (na Ilm) in lorger po tiku ua siu niciTut. Nekateri boljši rezultati. MOŠKI. 100 m: 1. Lorger 10.8, 2. Srnovršnik 10.9; 110 m: 1. Lorger 14.1; 200 m: 2. Srnovršnik 22Љ, 3. Lorger 22.7; 400 m: 5. Srnovršnik 52.0; 400 m zapreke: 4. Cajhen 58.5; 800 m: 1. Važič 1:52.?; 1.500 m: 1. Važič 3:53.4, 5. Štajner 4:04.0; 3.000 m ovire: 3. Lamut 9:48.8; 10.000 m: 4. Hedžet 33:15.0, 5. Ma- le; 4X100 m: 1. Kladivar 42.?; 4X400 m: 3. Kladivar 3:26.5; višina: 4. 2ener in Koklič 1?5; daljina: 3. Kolnik 70?, 4. Le- šek 699; troskok: 2. Kolnik 14.66, 4. Brod- nik 13.82; palica: 1. Lešek 430, 2. Kolnik 410, 3. Brodnik 400; krogla: 5. Simič 13.15; kopje: 1. Kopitar 64.11, 4. Polovic 49.51; disk: 1. Simič 45.11, 2. Peterka 43.87. STANJE PO PRVEM KOLU: 1. Parti- гап, Beograd 33.520, 2. Mladost, Zagreb 32.909, 3, Kladivar 32.247, 4. Dinamo 31.965, 5. Ljubljana itd. 2ENSKE. 80 m ovire: 2. Cede 12.8; 100 m: Šikovec 12.0, 3. Silan 12.3; 200 m: Šikovec 24.6; 400 m: 1. Slamnik-Gradišnik 60.0, 3. Urbajs 64.8; 800 m: 2. Belaj 2:24,8; 4X100 m: 1. Kladivar 50.0; višina: 3. Roz- man 146; daljina: 2. Lubej 478; krogla: 3. Medvešček 10.13; disk: 4. Medvešček 32.11; kopje: 3. Škornik 35.70. STANJE PO PRVEM KOLU (nepopol- no): 1. Olimpija 17.352, 2. Kladivar 16.685, 3. Mladost 16.665 itd. Šport v kratkem KOŠARKA. V predzadnjem kolu re- publiškega prvenstva v košarki (II. liga) so bili doseženi naslednji rezultati: Je- senice—Celje 80:57 (moški) 1er Slovan— Celje 56:27 (ženske). PARTIZANSKI MNOGOBOJ. V nedeljo je bilo okrajno prvenstvo Partizana v mnogoboju. Udeležba je bila zelo slaba, saj je v vsaki skupini nastopilo le po «no moštvo. Zmagovalci: mladinci drugi in tretji razred — Celje-mesto, mladinci četrti razred ter mladinke tretji razj-ed — Gaberje in članice drugi razred — Braslovče. ROKOMET. V nedeljo je bilo v Celju občinsko prvenstvo Partizana v roko- metu. Pni članih in članicah sta prvo mesto osvojili' vrsti iz Celja-mesta. Re- zultati: Clanice — Celje-mesto — Gaber- je 9:2. Člani — Celje-mesto — Polule 18:8, Celje-mesto — Gaberje 11:11, Ga- berje — Polule 14:7. Vodstvo Gaberja je vložilo protest. NOGOMET. Medtem, ko so šli ligaši Kladivarja na kratek odmor, se Olimp pridno pripravlja na kvalifikacije za vstop v slovensko consko ligo. Tako je v soboto igral v Ljubljani proti Krimu neodločeno 3:3. Gole so zabili Travner, VITANJSKA MLADINA JE DOBILA ŠPORTNO IGRIŠČE Vitanjska mladina si je že dolgo vrsto let želela športno igrišče.. Letos se ji je želja vendarle izpolnila. Pred krat- ákim so v kraju na slavnosten način odprli "igrišče, ki so gá^ s finančno po- močjo konjiške občine uredili za pro- svetno dvorano. Vitanjski pionirji in mladinci Iso pri tem žrtvovali precej prostovoljnih ur. Da bi vzbudili večje zanimanje za športno dejavnost, so že priredili nogo- metno tekmo med pionirji in odraslimi. Vneti pristaši športnega izživljanja pa nameravajo ustanoviti še društvo za te- lesno vzgojo Partizan. K. S. Florjane in Hojnik. Mlado moštvo Olim- pa pa je izgubilo srečanje z drugo ekipo Krima 3:1. Nogometaši Celja so gostovali v Ma- riboru, kjer so izgubili z Branikom 6:0. Povratna tekma za vstop v finalni del mladinskega prvenstva Slovenije med Tomosom iz Kopra in Kladivarjem se je končala z neodločenim izidom 2:2. Ker je Kladivar т prvi tekmi zmagal s 5:ft, se je plasiral т zaključni del prvenstva, ki bo v Mariboru. ATLETIKA. AD Kladivar je poleg ekip, ki so sodelovale v A programo državnega prvenstva pripravil se ženske ekipe za B skupino. Tako je prva ekipa mladih atletinj Kladivarja zbrala v tem nastopu 6.615, druga pa 5.830 točk. MNOGOBOJ ZA PIONIRJE V nedeljo je bilo v Celju okrajno prvenstvo v mnogoboju za starejše in mlajše pionirje in pionirke. Tekmova- nja se je udeležilo enajst partizanskih društev. REZULTATI. MLAJŠE PIONIRKE — ekipe: Žalec 629.6, Mozirje 626.4, Šoštanj 632.4 točke. Posamezno: Slepič (Šoštanj), Stegenšek in Lesjak (oba Celje-mesto). MLAJŠI PIONIRJI - ekipe: Žalec 641.4, Celje-mesto 634,5 in Konjice 614.7. Po- samezniki: Medved, Požun in Rudolf (vsi Celje-mesto). STAREJŠE PIONIRKE - ekipe: Gaberje 656.2, Konjice 653.5, Celje-mesto 627.4. Posamezno: Pilih (Celje-mesto), Kodela (Gaberje) in Ko- kot (Celje-mesto). STAREJŠI PIONIRJI — ekipe: Konjice 638.7. Posamezno: Bre- zenšek. _ INVALIDI-ŠPORTNIKI MED SEBOJ. Pred kratkim je bil v Celju tra- dicionalni troboj članov invalidskih or- ganizacij iz Maribora, Slovenjega Grad- ca in Celja. V končnem ocenjevanju so zmagali Mariborčani pred Celjem in Slo- venjim Gradcem. Posamezni rezultati pa sp bili: šah — Maribor, Slovenj Gradec, Celje; kegljanje — Celje, Maribor, Slo- venj Gradec; namizni tenis — Maribor, Celje, Slovenj Gradec; streljanje — Maribor, Celje, Slovenj Gradec. METKA MEHANIČNA TKALNICA CELJE razpisuje 4 štipendije za Srednjo tehniško šolo. Štipendije se raz- pisujejo za dijake III. in IV. let- nika tkalskega odseka. Prošnje sprejema Splošni oddelek podjetja. Uredništvo: Celje, Titov trg 3 — poštni predal 16 — telefon 25-23 in 24-23 — uprava: Celje, Trg V. kongresa 3 — poštni predal 152 — telefon 25-75 in 20-89 — Tekoči račun pri Komunalni banki Celje 603-70-1-656 — izhaja ob petkih — letna naročnina 500, polletna 250, četrtletna 125 din — posamezna številka 15 din — rokopisov ne vračamo. Poštnina plačana vgotovini. Trgovsko podjetje >CENTER« CELJE« razpisuje delovno mesto trgovskega poslovodje za poslovalnico »Center«. Izobrazba: visokokvalificiran delavec v trgovski stroki. Ce boste opremili vaš dom se obrnite na svetovno znano firmo SLOVENIJALES poslovalnica in predstavništvo Celje, Zidanškova 15, tel. 22-53 VELIKA ZALOGA SOBNEGA IN PISARNIŠKEGA POHIŠTVA, VEZANIH PLOŠČ, LESONITA, PANEL PLOŠČ ITD. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij »TOPER CELJE« razpisuje naslednja delovna mesta: 1. POMOČNIK ŠEFA RAČUNOVODSTVA 2. FINANČNI ANALITIK 3. STENODAKTILOGRAFINJA Pogoji: pod 1. in 2. srednješolska izobrazba z nekaj prakse ali tudi brez; pod 3. je lahko začetnik. 4. več VAJENK pletijske stroke Interesentke s stanovanjem v Celju in dokončano osemletno šolo naj pošljejo pismene ponudbe na upravo podjetja. Pod eno streho Na pobudo Okrajnega od- bora Socialistične zveze je že pred časom prišlo do več posvetovanj o združitvi okrajne zveze Partizan in okrajne športne zveze v eno telo, ki bi tudi formalno po- trdilo enotnost telesnovzgoj- nega in športnega udejstvo- vanja v celjskem okraju. Kot vse kaže gredo zdaj priprave za to združitev h koncu. Tako je Okrajni od- bor SZDL sklical za torek, 21. t. m. predstavnike Okraj- ne zveze Partizan, Okrajne športne zveze ter zastopni- ke telesnovzgojnih in šport- nih organizacij na skupen posvet, na katerem naj bi določili smernice bodočega dela, izvolili pripravljalni odbor za ustanovitev enot- nega okrajnega telesa in po- dobno. Sklep o združitvi Okrajne zveze Partizan in Okrajne športne zveze je umesten; ta- ko združitev narekujeta živ- ljenje in praksa. Zato bi po- raenilo nadaljnje odlašanje tega koraka prej oviro, kot pa pospeševanje telesno- vzgojne dejavnosti. Z ustanovitvijo enotnega okrajnega vodstva za teles- novzgojno in športno dejav- nost pa se poraja v še večji meri zahteva po ustanovitvi in okrepitvi podobnih teles v občinah. Tudi to je nalo- ga, ki jo bo Socialistična zveza morala rešiti v naj- krajšem času. Kajti tudi športno in telesnovzgojno udejstvovanje je treba pri- lagoditi našemu komunalne- mu sistemu. Uspelo strelsko tekmovanje v Logarski dolini v počastitev dneva mladosti je ob- činski strelski odbor v Mozirju izvedel uspelo tekmovanje v streljanju z ma- lokalibrsko puško. Tako je v Logarski dolini, kjer se je zbralo nad 85 strel- cev, oziroma sedemnajst ekip, zmagal med posamezniki Janez Žagar iz Mo- zirja z 80 od 100 možnih krogov. Drugi je bil Alojzij Krajne (Ljubno) 75 in tertji Stanko Klinar (Rečica) 74 krogov. V ekipnem ocenjevanju je zmagala SD Mozirje s 350 od 500 možnih krogov pred SD Rečico ob Savinjf 324 in SD Ljubnim s 290 krogi. KOMISIJA ZA TEKMOVANJA Svet za telesno vzgojo pri občinskem ljudskem odboru v Žalcu je imenoval posebno komisijo za šolska tekmovanja. Pokazalo se je namreč, da je koristno prirejati za šolsko mladino posebna tek- movanja, ker lahko na njih sodeluje vsa mladina, ne glede na to ali je včla- njena v nekem telovadnem društvu ali ne. Tekmovanja so bila že doslej, ven- dar ni bilo organa, ki bi jih vodil in organiziral. METALURŠKA INDUSTRIJSKA 60LA ŠTORE razpis Ravnateljstvo Melalurške industrijske šole v Storah objavlja vpis v I. letnik v šolskem letu 1960/61 za naslednje poklice: strojni ključav- ničar, strugar, električar, kovač, valjar, topilec in modelni mizar. Pogoji za vpis: 1. uspešno končana osemletka, 2. starost od 15 do 17 let, 3. telesna in duševna sposobnost za poklic, 4. obveza, da se bo kandidat po končanem šolanju zaposlil v Žele- zarni Store vsaj toliko časa kot je trajalo ošlanje (obrazec za obvezo dobi kandidat na šoli ob sprejemu). Kandidati naj predložijo: 1. lastnoročno pisano prošnjo kolkovano v 50 dinarjev, v kateri morajo obvezno navesti, katerega poklica se žele izučiti in točen naslov (mesto, kraj, hišna štev. in pošto), 2. rojstni list, 3. zadnje šolsko spričevalo, 4. mnenje osnovne šole, kjer je kandidat končal zaključni razred, 5. zdravniško spričevalo, 6. za otroke padlih borcev potrdilo ZB in druge varovance potrdilo socialnega skrbstva. Kandidati, ki želijo stanovati v Domu učencev, morajo to navesti v prošnji. Celotna oskrba (stanovanje, hrana, pranje) velja mesečno 6.100 dinarjev. Učenci prejmejo nagrade v viišni do 5.500 dinarjev mesečno, kar je odvisno od poklica, letnika in učnega uspeha. Železarna Store dode- luje poleg tega socialno ogroženim učencem tudi podpore do 3.000 di- narjev mesečno. Rok za vložitev prijave je do vključno 30. junija tega leta. Vsi prijavljeni kandidati se zberejo v šoli zaradi opravljanja iz- pita dne 5. julija ob 8. uri zjutraj. Izpitna komisija bo objavila takoj po zaključku sprejemnih izpitov, kateri od kandidatov bodo sprejeti v šolo. Vse nadaljnje informacije dobijo kandidati v tajništvu šole od 10. junija dalje. Ravnateljstvo: OBVESTÍLA OBVESTILO Na državni glasbeni šoli v Celju bodo sprejemni izpiti za novince v sredo, 22. junija ob 9. uri. Novince sprejemamo za naslednje glavne predmete: klavir, violina, čelo, flavta, klarinet, rog, trobenta, pozavna in solopčtje. Prijave je treba predlo- žiti v šolski pisarni najkasneje do 20. 6. Zaključna šolska slovesnost bo v so- boto, 18. junija točno ob 15. uri y Na- rodnem domu. Vabljeni so vsi gojenci, starši in prijatelji glasbe. Ravnateljstvo OBVESTILO Zaradi deficitarnosti terapevtov in predstojećih letnih dopustov bomo spre- jemali od 20. 6. tega leta do nadaljnjega SAMO PACIENTE Z BOLEČINAMI in to od 6.30 do 9. ure in od 14. do 15. ure dnevno izvzemši ob četrtkih in so- botah popoldne. OBVESTILO Stanovanjska skupnost »OTOK« Celje išče večje število žensk, ki bi imele voljo in bi se začasno zaposlile pri ser- visu za pomoč gospodinjstvom. Zapo- slitev je možna v dopoldanskem in po- poldanskem času. Stalna zaposlitev pa se nudi večjem številu peric, nadalje ženskam, ki imajo leselje do likanja in krpanja perila, i Vse interesentke naj se osebno ali pismeno zglase vsak dan, razen ob so- botah, od 16. do 19. ure na naslov: Sta- novanjska skupnost »OTOK« Celje, Mal- gajeva ulica št. 2 (pritličje levo). SPREJMEMO TAJNICO, ki je vešča ob- računskih poslov. Plača po uredbi. Nastop službe 1. julija 1960. Osemlet- na osnovna šola Store. RAZPIS U. O. Trgovskega podjetja »Avtomo- tor« Celje razpisuje sledeča delovna mesta: 1. Poslovodja mehanične delavnice — pogoj visokokvalificirani mehanik oziro- ma kvalificirani z 10 letno prakso. 2. Avtomehaiiike — pogoj izučen avto- mehanik — v poštev pridejo prvenstveno specializirani mehaniki za domača vozila in motorna kolesa. 3. Šoferja — pogoj šofer A kategorije. 4. Več vajancev za podjetje in meha- nično delavnico. Tarifna postavka po tarifnem pravil- niku podjetja. Nastop službe z 1. julijem 1960. Ponudbe poslati na Upravni odbor tr- govskega podjetja »Avtomotor« Celje. STANOVANJA ODDAM opremljeno sobo. tekoča voda, parket. Pismene ponudbe jpod šifro »Soba«. STROKOVNA UČITELJICA išče name- ščeno sobo. Ponudbe v trgovini »Sin- ger«, Tomšičev trg 11, Celje. RAZNO OBLOGE TAL IZ POLIVINILA, STRA- GULE, PODOLITA, GUME itd. boste pravilno vzdrževali samo z najnovejšo W1X-EMULZIJO, specialnim loščilom iz inozemskih surovin. Ne pozabite, da z drugimi loščili to oblogo samo uničujete. Zahtevajte jo v svojih trgovinah, ki lahko prve količine že nabavite pri gro- sističnem podjetju »MERX« v Celju s skladiščem v Slovenjem Gradcu. PRODAM ZIDAN ŠTEDILNIK s ploščicami, desni, prodam. Vprašati na Ljubljanski cesti št. 58. OTROŠKO POSTELJO z zimnico in ko- šaro prodam. Naslov: »DELO«, Celje. DVOJE OGRODIJ ZA KAVČ, orehov furnir, s predali ugodno prodam. Na- slov v upravi lista. ENODRUŽINSKO HIŠO vseljivo sep- tembra 1960, Slance štev. 4, Teharje, prodam. OMARO — črešnjev les in kuhinjsko kredenco v dobrem stanja prodam. Naslov v upravi lista. ŠIVALNI STROJ »SINGER« prodam. Arclin 45. SREDNJE VELIKO POSESTVO na Sve- tini št. 6 prodam. Vodna in motorna napeljava v hiši. Poslopje ▼ dobrem stanju. Naslov v upravi lista. STANOVANJE obstoječe iz dveh sob in kuhinje (vseljivo 1961) prodam. Po- nudbe na upravo lista pod »UGODNO«. OSEBNI AVTO »Steyer« prodam. Cena ugodna. Naslov v upravi lista. PRAV DOBRO OHRANJENO žensko dvokolo poceni prodam. Levstikova 12 (II. nadstropje levo). MOTORNO KOLO »Zindapp K 800« z zaprto »RECORD« prikolico odlično, poceni prodam. Miran Toplak — Avto- prevoznik, Celje, Prešernova 7. OBJAVE OBJAVA Pozivamo vse bivše studente in pro- fesorje bivše meščanske šole Žalec, da se prijavijo za proslavo 25. obletnice ustanovitve meščanske šole na naslov Metko Ivan, ObLO Žalec. proslava bo 2. julija 1960 ob 18. uri v šoli Žalec. IZGUBLJENO NAŠLA SEM MOŠKO KOLO z aktovko in šolskim zvezkom. Vprašati: Polule številka 28. KÎNO KINO UNION Od 18.-21. 6. 1960 »DIRKA ZA SONCEM«, ameriški barvni film Csc Od 22.-25. 6. 1950 »DVANAJST POROT- NIKOV«, ameriški film KINO METROPOL Od 18.-21. 6. 1960 »KOTA 905«, jugoslo- vanski film Od 22.-26. 6. 1960 »ISKALCI«, ameriški barvni film VV LETNI KINO Od 19.—22. 6. 1960 »DIVJA LETA«, ame- riški film I Od 23.-26. 6. 1960 »PRIJATELJSKO PRE- PRIČEVANJE«, ameriški barvni Csc MATINEJA Dne 19. 6. 1960 »TAKŠNA PESEM VSA- KOGAR PRIDOBI«, jugoslovanski film DPD »SVOBODA« CELJE MLADINSKI KINO Od 18. do 19. 6. 1960 »POSLEDNJI RAJ«, italijanski film Predstave so vsako soboto ob 18. uri in vsako nedeljo ob 10., 16. in 18. uri. KINO »SVOBODA« ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI Od 18.-19. 6, 1960 »KAPITANOVA HCl«, ruski film Csc Od 22.—23. 6. 1960 »PLAZA« litalijanski barvni film V SLUŽBO SPREJMEMO hišnika ali hiš- nico. V poštev pride starejši zakonski par s primernim stanovanjem za za- menjavo iz mesta ali bližnje okolice Celja. Nastop službe je možen takoj. Ponudbe poslati hišnemu svetu Komu- nalne banke, Celje. TRGOVSKO PODJETJE NA VRANSKEM razpisuje mesto računovodje. Pogoj: Višja strokovna izobrazba z 2 letno prakso, ali nepopolna srednja šola ter 4-letna praksa. Samsko stanovanje na razpolago. Nastop službe 1. 7. 1960. Ponudbe poslati na upravo podjetja. TRGOVSKO PODJETJE MENINA NA VRANSKEM razpisuje mesto poslo- vodje poslovalnice. Pogoj: VK delavec v trgovini ali KV delavec z najmanj S letno prakso. Ponudbe poslati na upravo podjetja. Nastop službe 1. ju- lija 1960. TRGOVSKO PODJETJE »SLOGA« PRE- BOLD sprejme: 1. Trg. poslovodjo za poslovalnico Šempeter S. D.; 2. blagaj- ničarko za samopostrežbo (Non-stop); 3. skladiščnega delavca za poslovanico Prebold. Nastop je možen takoj — ostalo po dogovoru. FRIZERSKO VAJENKO sprejmem. Hoj- nik Tilka, Laško. SLUŽBE GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 17. junija ob 20. uri — J. St. Po- povič: Jara malomeščanka. — Gosto- vanje Srbskega narodnega gledališča iz Novega Sada. Vstopnice so v pro- daji. ob 20. uri — Rose in Budjnhn: Dva- najst porotnikov — Gostovanje na Ljubnem. Sobota, 18. junija ob 20. uri — Albert Camus: Nesporazum — Sobotni abon- ma in izven. Vstopnice so v prodaji. Nedelja, 19. junija ob 15.30 uri — Albert Camus: Nesporazum. Nedeljski popol- danski abonma in izven. Vstopnice so v prodaji. ob 19.30 uri — Levstik-Griin: Kastelka — Gostovanje v Gotovljah. Torek, 21. junija ob 20. uri — Albert Camus: Nesporazum — Torkov abonma in izven. Vstopnice so v prodaji. Sreda, 22. junija ob 20. uri: — Slawo- mir Mrožek: Policija. Premiera. Pre- mierski abonma in izven. Vstopnice so v prodaji. Petek, 24. junija ob 20. uri — Shakes- peare: Beneški trgovec — Gostovanje v Šoštanju. Sobota, 25. junija ob 20. uri — Slawo- mir Mrožek: Policija. Sobotni abonma in izven. Vstopnice so v prodaji. Nedelja, 26. junija ob 15.30 uri — Sla- Womir Mrožek: Policija — Nedeljski popoldanski abonma in izven. Vstop- nice so v prodaji. \ Torek, 28. junija ob 20. uri — Slawo- mir Mrožek: Policija. Torkov abonma in izven. Vstopnice so v prodaji. MALI ODER SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA CELJE Sobota, 18. junija ob 19.30 uri — Milas Begović: Brez tretjega. Gostovanje v Laporju. Četrtek, 23. junija ob 20. uri — Mila« Begovič: Brez tretjega. Gostovanje na Dobrni. Začelo se je preseljevanje naroda Začelo se je. Vsako leto znova podoživljamo preseljevanje, vsa- ko leto postanemo znova noma- di... Eni na morje, drugi v hribe, v letovišča in v skrajnem, naj- skromnejšem primeru, iz hiše do bližnjega rečnega brega ... Vro- čina je razgrela asfalt, sonce se je zagrizlo v pleča ljudi, Id že sa- mi sebe težko prenašajo. Povsod beg, beg za vsako ceno. Cena, to bo verjetno najbolj po- gosto izrečena beseda tudi v le- tošnji sezoni dopustov, letovanj in izletov. Sicer pa ima vsak člo- vek svoja merila in svoje pogle- de. Meatem ko eni pravijo, češ. na dopustu želim imeti vsega, in mi ni do cincanja za dinar, so drugi v premem nasprotju z »za- pravljive!«, češ, kakšen pa je končni uspeh dopusta, če moraš pozneje (ali prej) stiskati in po- dvojeno delati, da nadomestiš »investicije za porjavelo kožo«. Vmes pa je nešteto variacij in od- tenkov. Eni želijo zabavo, drugi mir, tretji izlete, četrti lenobno počivanje itd. Najbolj bodo v za- dregi tisti, ki želijo vse hkrati. Za tak program je treba imeti debelo listnico ... Nekaj nasvetov morda? Prav! # Najprej ugotovi svoje zmož- nosti: To so prihranki in dnevom dopusta odgovarjajoči del meseč- ne plače, kajti preostanek mese- ca je treba tudi še živeti. # Odloči se za podnebje in okolje: Prva izbira je lažja. Mor- je, hribi, klimatsko letovišče. Druga je že težja. Sloves letovi- šča, vremenske prilike, možnosti izletov, zabav. Ali pa skrit kraj, preprostost, mir. # Napravi inventuro svojih potrebščin: Razmisli, kaj rabiš za kraj, ki si ga izbral. Za mirno okolje ne rabiš plesnih toalet in najfinejših oblek. Za luksuzno le- tovišče ne nosi roštilja za peče- nje rib. V hribih si lahko brez sa- lonaric, v Opatiji pa brez gojze- ric. # Dokupi le najnujnejše: Ce- sar v svoji garderobi in shrambi nimaš, dokupi, in računaj, da se za zabavo dveh ur ne splača no- siti omare. Raje računaj na pri- jaznost nekoga, ki ti bo (morda) posodil podvodno puško, da boš lahko ugotovil, kako kvečjemu zadeneš nogo svojega soseda. Ф Pojdi h »Kompasu« in re- zerviraj svoj prostor v raju: Tu ti bo navadno še najprej spodle- telo. Nikar se ne jezi, kajti ve- liko je talcih, ki imajo natanko tak okus in tolikšen žep kakor ti. Ce je tako, potem ti ne pre- ostane nič drugega, kakor da si izbereš tisto, kar je, in na osno- vi tega gradiš vse ostalo. V tem primeru se tolaži, da so zelo zar želena presenečenja in da je mno- gim potovanje na slepo pravi uži- tek. Ф In končno reprezentančne investicije: Sem spada: Seznam znancev in prijateljev, ki jim moraš pisati, zlasti zato, da ti ne bo nerodno, 6e boš zaradi prevelikih izdatkov šel »žicati« za kredit, ki ti bo potreben za preostanek meseca doma. Preceni kaltóno žejo boš moral prestati ti, in koliko bodo spui ljudje, s katerimi se boš družil. Razmisli kakšno darilo boš prinesel tistemu, ki je za čas tvojega dopusta prevzel tvoje »popolnoma ažurno« delovno me- sto? Zdaj smo vsi popolnoma pri- pravljeni za dopust, za vsakolet- no selitev naroda. Vi imate svo- je napotke, jaz svoj honorar. Vsak tisto, kar rabi. Pa obilo za- bave na počitnicah! Kjerkoli seže voda do kolen je polno sonca in kopanja željnih ljudi, smeha in rpigranostî Kaj gledaš me tako zvedavo... ? Jezno si prestregla moj zvedavi pogled, zmedena nad spoznanjem, da ti sledijo oči ljudi, ki te včeraj niso opazili. O, zaman se otepaš. Prišla si na oder in pogledi so uprti vate. Obešali se bodo nate vse do konca... Zakaj? Zakaj vrtnar zvedavo opazuje rast nežnih stebelc, na katerih bodo pognali cvetovi živo- pisnih cinij? Ker bi rad vedel katerih bo več; rumenih, oranžnih, belih, ciklamnih ... Zakaj prešteva kmet zrnje na pšeničnem klasju? Saj je vendar videl klasje, ki mu je dalo seme? Zakaj kletar vsak dan natoči čašico moštđ, ki vre v sodu, ga dviga k luči in poskuša, čeprav ve ime sleherne trtne sorte? Tudi ti si krhko stebelce nerazcvele rože. Si obetajoč klas in nedozorelo vino... Bodo barve tvojih cvetnih listov razve- seljevale, bo zrnje radost ob žetvi in kap- ljice kristalno čist napoj... Ali pa boš ne- docvetela roža, od plesni napaden klas, po- žirek pijače, ki greni? Moj pogled je bil pogled vnetega vrtnarja, zaskrbljenega kmeta, upajočega kletarja. Ta- ko moj, njegov, nas vseh ... Prišla si na oder življenjske drame, kjer bo več kritikov ka- kor šepetalcev. Zato se zaman otepaš zveda- vih pogledov ljudi, ki slikajo tvojo po svoji usodi ... —ju Vozilo bodočnosti Pravzaprav ima prototip take- ga vozila svoj krst že za seboj. V Angliji so izdelali vozilo, ki ni v ničemer podobno dosedaj zna- nim prometnim strojem. Gre za mešanico vodnega ali cestnega vozila z letalom. Angleži ga ime- nujejo »Hovercraft«. Hover po- meni drseti, lebdeti, craft pa moč. To se pravi da vozilo drsi bodi- si nad površino vode ali pa nad trdim tlom. Spodnji del tega no- vega vozila ima izpušne odprtine skozi katere pritiska k tlom ali na vodno gladino močan zračni pritisk, ki drži vozilo nad povr- šino, turbomotore v zadnjem de- lu pa ga potiskajo naprej z ve- liko močjo. Pripravljajo modele za promet nad vodo, nad snegom in ledeno površino in končno nad ravnim zemeljskim površjem. Vozilo na naši sliki je model »gliserja«, ki naj bi v bodočnosti vzdrževal zvezo med Anglijo in Francijo čez kanal La Manche. Ta drsajoča ladja naj bi tehtala okoli 100 ton in bi na svojem krovn nosila poleg 300 potnikov še 30 ton tovora. Nekaj sežnjev nad morsko površino bo »gliser« dosegel veliko hitrost, saj bo La Manche »predrsel« v največ 20 minutah. Kakšne prednosti si konstruk- torji obetajo od tega vozila? Prvič se vozilo izplača za kraj- še razdalje, za katere je letalo velike moči, neekonomično. Dviga se navpično od tal in pristane kjerkoli. Za pokrajine brez cest, za puščave, tundre in ledene po- krajine, je ko|t naročeno. I*rav gotovo pa imajo pri vsem tem tudi svoje račune vojaški stro- kovnjaki, čeprav je to veliko manj vabljiva plat nove iznajdbe. -ek. PLAVOLASKE na vročem jugu • • • Kaj mar ji hrušč in trušč doma, da le vroče sonce peče ... Obaie Sredozemskega morja so oživele. Iz severnejših dežel se na jug selijo lastavice brez kril. Bu- levarski listi v njihovi domovini so začeli objavljati serije opozo- rilnih reportaž, nasvetov in zapo- vedi. Čutijo se dolžne svariti pla- volase rojakinje, ki so nekam preveč dostopne za zgovorni lju- bezenski besednjak južnjakov, za toplo sonce in vroče mediteranske noči. Iz tega bi se dala napisati basen o renčanju volka, ki so se mu začeli majati zobje. Brhka nordijka si iz njihovih pridig ob sončni obali pač ne dela skrbi... Hrup za prazen nič ... 50 LET JUGOSLOVANSKEGA LETALSTVA 1913. leta prva vojna žrtev PILOT MIHAJLO PETROVIČ NAD TURKE V BALKANSKI VOJNI Zgodovina je tudi razvijajočo se tehniko naglo vključevala v svoj tok dogodkov. Deset let po iznajd- bi motornega letala je že umetni ptič poletel nad bojnimi polji. Slučaj pa je nanesel, da se je to zgodilo ravno nad ozemljem juž- nih Slovanov. Leta 1912 je izbruhnila prva balkanska vojna. Takrat so Srbi- ja, Crna gora, Bolgarija in Grčija zmagovito potisnile Turke prav na obronke balkanskega polotoka. Leta 1913 pa je po premirju vzplamtela druga balkanska voj- na, ki pa se je zaradi diplomat- skega vmešavanja velikih sil manj ugodno končala za narode, ki so se borili proti turški Porti. Srbska vojska je skupaj s Cr- nogorci držala bojno črto ob Ska- darskem jezeru, ob jugu Makedo- nije na vzhod, kjer so se bili Bol- gari. V teh spopadih je zelo uspešno sodeloval prvi srbski vojni pilot Mihajlo Petrovič, ki je v svojem krhkem, okornem in počasnem le- talu izvršil vrsto ogledniških po- letov nad turškimi položaji. Leta- la takrat seveda še niso bila obo- rožena, saj so imeli piloti že z upravljanjem samim dovolj sitno- sti in skrbi. Nekega dne pa je pilot Petro- vič poletel proti Skadarskemu je- zeru in ropotal nad položaji tur- ških čet. Ko se je vračal z ogled- niškega poleta, je nad svojim le- talom ob pristajanju izgubil ob- last. Takrat se piloti še niso pri- vezovali. Šibko letalo je zračni val enostavno obrnil in pilot Pe- trovič je padel iz svojega sedeža ter se ubil. Letalstvo je tudi poprej terjalo žrtve. Naš letalski pionir Edvard Rusijan je izgubil življenje nad Beogradom tri leta poprej. Toda prva vojna žrtev letalstva je bil pilot Petrovič. Nesporno drži, da je bil Mihajlo Petrovič prvi voj- ni pilot in hkrati prvi padli vojni letalec našega rodu, toda bržčas je bil tudi prva letalska vojna žr- tev sploh, saj v tistem času ni bilo v Evropi vojn, na drugih ce- linah pa letalstvo ni büo tako razvito, če smemo o razvitosti v tem času sploh govoriti. Prva svetovna vojna je dala le- talstvu že večjo veljavo. Od za- četka pa do konca prvega svetov- nega klanja se je letalstvo moč- no razvilo, tako da imamo po- datke ob koncu vojne o lovcih, bombarderjih in podobnih tipih vojnih letal. Druga svetovna voj- na pa je letalstvo postavila v pr- vo vrsto in je od moči zračnih sil bil praktično odvisen izid vojne. -c. -k. MAMI, S ČASOM V KORAK! Sin praznuje sedemnajsti rojstni dan. Mati mu vošči in podari lep pulover. Svojo čestitko konča z be- sedami: Prosim obljubi mi. da mi boš povedal takrat, ko boš začel ka- diti. Ne želim zvedeti tega od sose- dov ali celo od tvojih učiteljev.« Sin se pomirjevalno nasmehne in reče: »Le ne beli si glave s tem. Kmalu bo leto, ko sem se odvadil kaditi.c Pilot Petrovič pred svojim letalom na fronti druge balkanske vojne... Takole izgleda »gliser«, ki bo nekaj pedi nad morjem drsel čez Canal La Manche ... Radioaparati, Jcoiesa, šivalni stroji DOMISLICE ... Svet je ogledalo, ki kaže vsako- mur njegov lastni obraz ... Stalna uporaba vsako stvar ob- rabi — tudi prijateljstvo... Navado ni mogoče vreči eno- stavno skozi okno. Treba jo je •spraviti po vseh stopnicah zapo- vrstjo navzdol... V najtežjih trenutkih nekaterim zrastejo krila, drugi si priskrbijo berglje... Pravila stopijo v veljavo ta- krat, kadar odpove zdrava razsod- nost ... Veliko dobrega se ima človeštvo zahvaliti navadnim ljudem in nji- hovim komaj omembe vrednim dosežkom... Neizgovorjene misli še nikomur niso škodovale ... Vljudnost je umetnost, kako med mnoštvom misli izbrati naj- prikladnejšo... Učiteljica vpraša Darjo, kaj ji v šoli najbfelj ugaja. Mala navihanka odgovori: »Pouk petja, počitnice, prazniki in zadnji šolski dan.«