St. 21.
V Ljubljani, dne 11. maja 1918.
Leto 1.
Uredništvo in uprav-niStvoi Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6, H. nadstropje.
Oglasi po dogovoru.
Izhaja vsako soboto.
Naročnina: za celo leto 10 K, za pol leta 5 K, za mesec I K. Posamezna štev. 20 h.
Izdajalec resnice ni le oni, ki govori laž mesto resnice, ampak tudi oni, ki resnice prostodušno ne izpove, kadar jo je treba povedati, ali jo ne brani, kadar jo je treba braniti.
Sv. Janez Krizoslom.
Polomija,
Slabo se jfe obrnilo! Zmoto ::ad zmoto, napako nad napako so nakopičili novopečeni voditelji jugoslovanske politike. Sedaj prihajajo neizogibne posledice. Državni zbor je odgoden, ministerski predsednik pl. Seidler Pa je v konferenci klubnih načelnikov v petek dne 3. t. m. izjavil, da mora vlada odločno nastopiti zoper gibanje na slovanskem jugu države in da se bo to izvršilo ob času, ko bode državni zbor odgoden. Povdaril je jasno, da utegnejo tozadevne vladne odredbe izzvati razburjenje med našim narodom.
To so tedaj sadovi nezmiselne »politike", izražajoče se v radikalnih frazah, komedijantskih pozah, .junaških" radomontadah •n hujskarjev pod varstvom imunitete — in v doslednem zanemarjanju vsakterega resnega dela za resnične potrebe ljudstva. Državni zbor izločen v ta namen, da se uvede na hašem slovanskem jugu politično izjemno stanje!
Vse zasluge za ta preobrat si je pridobil »Jugoslovanski klub" ter oni činitelji v naši sredi, ki so mu peli prezgodno nezasluženo slavo.
Dne 30. maja 1917 je bila podana v poslanski zbornici deklaracija, ki jo je odobraval ves narod in ki je tvorila lepo, trdno podlago za resno, pametno in odločno politiko za vresničenje naših narodnih nazorov. Namesto tega so nam nudili kolovodje jugosl. kluba neresno,,nespametno, kričavo in naš narod kompromitujočo .taktiko", namesto
moške politike študentovske »hrula-cije" in nepremišljene hujskarije.
Ni čuda, da je ladija ponesrečila, ko je bilo krmilo v tako nerodnih rokah! — Namesto da bi ojačali, organizirali in utrjevali svoje postojanke, so .jugoslovanski kolovodje yz vzgledno pridnostjo dajali najnevarnejše orožje v roke narodnih nasprotnikov. Namesto sistematičnega, resnega dela za ljudski blagor, so pa prirejali komedjantske dirndaje, otročje »manifestacije": užitek za pol- ali nedorasle fantine in dekline, za poulično drhhal in za — sovražnike našega naroda. —
Tako j^ prišlo, kar je v danih razmerah neizogibno moralo priti: polom!
Mi smo svarili — bili smo zato opljuvani in opsovani. »Narodne izdajice" smo bili, ker smo svarili pred početjem, ki pelje narod v pogin; »nemškutarji", ker smo zahtevali resno, moško, odločno, pametno in dosledno politiko za realiziranje deklaracije z dne 30. maja 1917!
Danes konštatujemo zgodovinsko krivdo »Jugoslovanskega kluba".
Ob enem pa obsojamo najostreje izjavo ministerskega predsednika pl. Seidlerja, ki jo je oddal v konferenci načelnikov včeraj teden Ta izjava porpenja, da se je S e i d 1 e r postavil brez pridržka na stališče nemških nacijonalcev. To je za avstrijsko vlado slabo, zelo slabo, naravnost nerodno. Posledice so nepregledne. Takega stališča avstrijska vlada ne bi smela sprejeti pod nobenim pogojem.
Med avstrijskimi nemškimi nacijonalci ste dve glavni struji: sudetska in alpska. Glavna zahteva prvih jp upravna samostojnost čeških Nemcev, drugih pa gospodarstvo nad našim narodom. Prvi zahtevi hoče Seidl er ugoditi z ustanovitvijo samostojne državne uprave v nemških okrožjih Češke. Glede druge zahteve je oddal važno izjavo, ko je, govoreč o možnosti jugoslovanske države v okviru naše monarhije, izrecno povdaril, da morajo biti iz te države na vsak način izključena tista ozemlja, ki leže na poti do jadranskega morja, tedaj naše slovenske pokrajine. Pot do Adrije! Stara nemškonacijo-nalna pesem, ki ne izraža nič druzega kot da ima Slovenija služiti za večne čase kot cesta za nemška kopita in cstati usužnjena temu namenu. — Vidimo tedaj, da je Seidler sprejel na celi črti, za Sudete kakor za Alpe, nemško-nacijonalni program. Državniška modrost bi se pa morala gibati ravno v nasprotni smeri: odstraniti vse vzroke nezadovoljnosti našega naroda, odstraniti očitne krivice, ki se gode zlasti našim bratom na Koroškem in Štajerskem. Pl. Seidler je zašel na slaba pota, na kterih najde najod-ločneji odpor vseh Slovencev, brez razlike strank. Nemški režim odklanjamo enkrat za vselej na naših slovenskih tleh! Ne enčga Slovenca ni, ki bi drugač/mislil.
Za vse skupaj pa so napočili žalostni dnevi ... In to je glavna »zasluga" Jugoslovanskega kluba, da je dosledno silil merodajne kroge v državi v nemško-nacijonalni kolobar. Žalibog žanje narod kar so seiali
L I STE K.
Čudne zgodbe in dogodbe.
Piše Janez Obglavljen.
XV.
Strašna skrivnost, ki jo odkriva naslednja zgodba.
Naši -prijazni bralci še niso pozabili, da je sedel v zboru modrih mož kot umen jfi razborit zastopnik ljudskih koristi tudi Čočev Nacek, član opozicije, ki je ponavadi nasprotoval sklepom, ki so jih delali vele-učeni njegovi tovariši v zadevah ljudske Prehrane. Da je tako samostojno nastopal jn kazal pri vsaki priliki svojo lastno glavo, je imelo globlji vzrok, katerega moramo razkriti’ da se bodo naše zgodbe popolnoma razumele.
Čočev Nacek je imel namreč strica, ki je bil trden kmet in je umno gospodaril na svojem posestvu, in če je Nacek v mestu kaj potreboval, je vzel cekar ali nahrbtnik, včasih tudi oboje, in je prinašal slastna darila od svojega strica domov, ne zmeneč se ninogo za šrango ali za javne organe, ki so prežali na take nedovoljene korake. Ker
je imel mnogo izkušnje v takih zadevah, je svoj dragoceni plen spravljal veselo na varno in se je srčno veselil, če je pogledal na svoje lepe zaloge krač, masti, prekajenih klobas in drugih neprecenljivih zakladov.
Tudi drugi so tako poskušali, pa se ni nobenemu tako obneslo, kakor Čočevemu Nacku. Če je vse gladovalo, je Nacek vendar zadovoljno gledal v svet, in ko so drugi meščani pri vsakem tehtanju z grozo opazili, da so zopet nekaj kil izgubil^ se je Nacek širil okoli pasu in obraz se mu je svetil, kakor bi bil z medom namazan.
Pa tudi Čočev stric Urban je imel povsod neumljivo srečo. Pri njem ni toča pobila, ni črv izpodjedal in ni klasje postalo snetljavo. Urbanova njiva je bila vedno najlepša. Ljudje so hodili mimo in so dejali: »Stric Urban pa zna, to je gospodar, pa tudi Bog mu da blagoslov, da gre vse tako po sreči. Še opomogel si bo?"
Vedno ni bilo tako pri Urbanovih, ker ni še davno, kar je šlo gospodarstvo rakovo pot, ker mu je vedno toča bila in ga je vsa nesnaga nadlegovala, [ki kmeta tare od biriča do hudiča.
To je bila skrivnost, ki ni nihče zanjo vedel razen strica Urbana samega in še nekoga, ki ga, ker smo ga ravnokar imeno-
vali, nemoremo' zamolčati, in ta je bognas-* varuj — sam hudič.
To je bilo pa tako. Stric Urban je bil v mladih letih velik pretepač in preklinje-valec. Če je klel, ni bil zadovoljen samo z enim hudičem, ampak jih je imel takoj vsaj tri sto pri roki, in tudi ne navadne hudiče, s katerimi občujejo manjši preklinjevalci, ampak same hudiče s posebnimi odlikami. Eni so bili prekleti, eni krščeni in krvavi ali ozaljšani s prav izbranimi peklenskimi kinči.
Nekoč je šel stric Urban zopet svojo njivo gledat, in ker je bilo na njej vse narobe, je začel neusmiljeno preklinjati. Kar naenkrat stopi iz grmovja do njega sam hudič in ga nagovori:
»Ker me tako kliješ, sem pa prišel. Kaj hočeš?"
»Njivo mi z orji in obdelaj, peklenska pošast," je dejal stric Urban, »saj vidiš, kaka je."
»Hm,“ je dejal vrag, »misliš, da ti bom zastonj delal?"
»Kaj pa hočeš? Delavcev ni na svetu dobiti, človek se muči in trpinči, pa ni vse skup nič. V peklu bi tudi samo pekli in cvrli, na njivi delati se vara pa ne ljubi. Saj vem, da je sama gospoda tam spodaj
—	slabi poslanci. Obsodba pa ne zadene le poslancev Jugoslov. kluba, temuč prav posebe še tiste domače činitelje, ki so v nepresežni pošlepljenosti drvili in še drvijo za raznimi političnimi otroci in šarlatani. —
Kako krasno je stala jugoslovanska politika junija 1917, ko je še razpolagala z dragocenim političnim kapitalom, ki ga je nabtala v treh desetletjih prava in poštena Slovenska ljudska stranka. — Danes je ves ta kapital zapravljen, lahkomišljeno potrošeno in — revščina je pri hiši.
Z domoljubno žalostjo in skrbjo gledamo ta položaj. Srce se nam krči, ko vidimo kako je in kako bi lahko bilo! Imamo zavest, da nas ne zadene nobena odgovornost; ne zavidamo onih, ki jo morajo nositi. Poguma pa ne zgubimo, ker smo stara garda.
Čast slovenskim vojakom!
Po vseh časnikih se širi sedaj izjava ministra za deželno brambo, ki je razkril svetu žalostni slučaj veleizdaje, ki jo je zakrivil slovenski častnik. Tem žalostnejši je ta slučaj, ker je izdajalec po poklicu gimnazijski profesor, torej mož, ki mu je bila izročena vzgoja mladine.
Sovražniki slovenskega naroda so z veseljem planili po tem slučaju. Iz posameznih slučajev se delajo splošni sklepi. Ravno sedaj, ko nastopajo odločilni časi za bodočo politično usodo slovenskega naroda, nam ta žalostni dogodek tem več škoduje.
A ravno radi tega moramo klicati sedaj v spomin vsem, kaj je slovenski vojak storil v tej vojski. Dr. Pivko ja iz kroga tiste tako-zvane inteligence, ki se je ločila v srcu in mišljenju od slovenskega ljudstva. Zato dejanje tega kroga ne smejo iti na rovaš vsega slovenskega naroda, najmanj pa na rovaš » slovenskega vojaštva sploh, ki je s svojo vzorno zvestobo v službi in s svojo brez-primerno hrabrostjo na najopasnejših bojiščih odločilno pripomoglo k uspehom avstrijskega orožja.
Vračajo se naši možje in fantje iz ruskega jetništva. Kar ti pripovedujejo, je naravnost srce pretresujoče in nam kaže zglede zvestobe do domovine in cesarja, ki morajo zbuditi največje občudovanje do značajnosti in požrtvovalnosti teh naših vojakov v iz-polnovanju svojih vojaških dolžnosti.
V	rusjcem jetništvu so jih hoteli zvabiti, da bi vstopili v sovražno armado. Vabili so jih z obljubami in pritiskali nanje z grož-
pri vas. Le poskusi enkrat z motiko, hudič, pa boš videl, kako se kmetu godi."
»Saj sem dejal," reče vrag, »da bi pomagal, »a zastonj ne morem. Noben hudič zastorj ne dela. Taka je naša pravica.”
»Kje naj de’avcev dobim? Pomagaj, pošast, da se njiva pognoji in zorje in potem pridi plet in okopavat. Ne bo zastonj. Nekaj ti bom že dal.“
»Dobro," je dejal vrag. »Jaz ti bom pomagal, da bo vse v redu. A zato bova delila. Ti boš imel to, kar iz zemlje moli, jaz pa to, kar je v zemlji. Za dušo se bova na koncu zmenila."
»Velja,“ je rekel stric Urban in podpisal pogodbo.
Vrag se je pa smejal, da je zopet na lakomnosti eno dušo vjel in«da dobi poleg tega še lep priboljšek za peklensko pojedino.
Pa boste videli, da se včasih še vrag zmoti, če s kmetom pogodbe sklepa.
Sprava.
Na globobrazdni njivi ob deročem gorskem potoku je bujno žito bogato rodilo leto za letom. A imelo je veden boj: na njivi l bohotnim plevelom, ki ga je hotelo
njami. A Slovenci in Hrvatje so stali trdno. Nato so prišla priganjanja, trpinčenja in celo smrtne kazni. Pa tudi ječo, muke in smrt so pretrpeli naši možje in fantje rajši nego da bi prelomili svojo prisego.
Agitacija dr. Masaryka med vojnimi jetniki v Rusiji je bila silno razvita. Žal se ji je vdalo mnogo Čehov, zlasti častnikov, ki so zavajali moštvo in prigovarjali tudi druge Slovane, naj vstopijo v bojne vrste proti Avstriji. Z ogorčenjem so Slovenci in Hrvatje odbijali take poskuse. Zasramovali so jih, da nimajo slovanskega mišljenja, jih pošiljali v rudnike, jim nalagali najtežja in najponiževalnejša dela in jih zapirali v temnih ječah, da bi zlomili njihovo voljo. A uspeh je bil jako majhen.
V	Odesi so jih metali v morje, kakor nam pripoveduje prijatelj, ki se je vrnil iz Rusije, in poskušali vse mogoče, da bi jih spravili v veleizdajalsko legijo. Pri tem so jim pripovedovali o vojnih dogodkih popolnoma neresnične stvari in jih begali z naj-raznovrstnejšimi lažmi. Uspeh je pa bil jako majhen. Naš prijatelj nam pripoveduje, da so z vsemi takimi sredstvi zapeljali izmed Slovencev le sedem častnikov in trideset mož. Drugi so rajši vse pretrpeli, nego da bi šli med izdajalce. Pri Hrvatih pa sploh zapeljivci niso dosegli nobenega uspeha.
Zato se pa naši iz Rusije se vračajoči vojaki z začudenjem opazujejo in poslušajo, kaki nazori so se začeli širiti v zaledju vsled vpliva brezvestnega časopisja. V Rusiji s>o se ustavljali Mararyka, z žalostjo vidijo pa, da se je Masarykov duh po brezvestnem časopisju začel zajedati v zaledju.
Naj bi možje in fantje, ki so prišli iz Rusije, zapisali svoje spomine I Pravo ljudsko mnenje se bo iz njih spoznalo. Možje iz ljudstva naj popravijo sramoto in škodo, ki jo dela slovenskemu narodu tista odpadla takozvana inteligenca, katere žalostni zgled je dr. Pivko s svojimi somišljeniki, kateri danes v slovenski politiki žal še hočejo govoriti prvo besedo!
Zanimanje velikansko pri prijateljih in sovražnikih... Sovražniki po svoji navadi novi dnevnik sumničijo in obrekujejo že v naprej. Prijatelji pa pošiljajo zanj denar v Katol. tisk. sklad, ki je doslej dosegel znatni znesek 15.977 K. — Brez vse
udušiti; poleg njive z deročim hudournikom, ki mu je žugal rodno črnico ugrabiti. Srdit boj je bil to. Toda združeno s človekom je žito redno zmagovalo nad sovražnikoma.
Hudournik v novič silno napade njivo in nje žit:lje. Tu de plevel žitu: »Pustiva medsebojno vojsko! Združiva sile proti skupnemu sovražniku! Spraviva se!“ »Dobro,“ odgovori žito, »pa se spraviva! Pustim te v miru!" Spravila sta se in skupen boj napovedala ihudourniku. Žito je vso svojo pozor1 nost i \ vse svoje sile naperilo samo v skupnega sovražnika; kaj dela plevel, zato se ni brigalo.
Čas je brzel, plevel se je pa bohotno razraščal po njivi in dušil dragoceno žito. To je komaj še životarilo. Bilo je na tem, da podleže. Tu se vzdrami in s hudournika obrne svoj pogled na svojega mogočnega soseda. S strahom in grozo spozna svoj obupen položaj, prepozno! Žito je zgubljeno. Vse obupano vsklikne: »O jaz nespametnik! da sem se spravil s svojim smrtnim sovražnikom !"
Taka je vedno usoda resnice in vere, kadar se brati z lažjo in nevero.
Zlu boj brez prestanka!
Agitirajte za »Novice«!
agitacije! To seveda za dnevnik v današnjih razmerah ni še nič, kajti računiti je spočetka, po odbitku naročnin in razglasnin, z mesečnim primanjkljajem, bo visoko presegal zgorajšnjo svoto. Zato treba, da naši somišljeniki zastavijo vse sile, da se ustvari novemu dnevniku zanesljiva finančna podlaga. Prispevke sprejema »Zadružna tiskarna" v Ljubljani. — Pošiljatev treba izrecno označiti kot prispevek za »Katoliški tiskovni sklad" ali pa kratko kot »dar za ' dnevnik".
Na isti naslov je naznaniti naročnike dnevnika. V danih razmerah se novi list nikakor ne more trositi brezplačno. To bi bilo neodpustljivo, lahkomišljeno zapravljanje. List se bo pošiljal samo naročnikom. Tudi prva številka samo n ročnikom!
O nujni potrebi novega dnevnika je za naše somišljenike vsaka beseda odveč. Pa tudi splošno občinstvo mora pripoznati to potrebo, ko vidi, kako nečuveno so zavozili sedanji dnevniki vso slovensko politiko. Dnevnik, ki bo pisal modro, poročal resnično in gojil pravo domoljubje, je neizogibna, nujna potreba za naš narod.
Novi dnevnik bo s ponosom nosil zgodovinsko ime »Novice".
„NOVICE.“
Trafike in druge prodajalne, ki žele prodajati novi dnevnik, naj se oglasijo pravočasno na naslov Zadružne tiskarne v Ljubljani. Rabat zelo ugoden.
Jugoslovansko vprašanje.
Izrabljevanje dijaštva.
V	Zagrebu je bil dijaški štrajk. To naj bi bila 30. aprila manifestacija za Jugoslavijo. Štrajkali so tudi srednješolci, ki so knjige iz katerih naj bi se kaj koristnega za domovino naučili, pometali v kot. Bile so tudi poulične demonstracije dijaštva. Vlada je za mesec dni zaprla zagrebško trgovsko akademijo, katere gojenci so gojence drugih zavodov s silo prisilili, da niso šli v Šolo. Dijaki so tudi zahtevali od trgovcev, da zapro trgovine. Vsi taki dijaki so sedaj iz- ' ključeni in bodo izgubili celo šolsko leto. , j Domovina ima od hujskanja gotovih ljudi pač čudne sadove.
Preozka deklaracija.
Dalmatinski državni poslanec dr. Mate Drinkovič je imel razgovor z urednikom zagrebških »Novosti", v katerem je ta radikalni Jugoslovan odkrito obsodil jugoslovansko deklaracijo, češ, da mu je nac onalno preozka. Pravi, da je neizpeljiva v monarhiji. Tudi mu ne ugaja memorandum jugoslovanskega kluba, ker ni drugega kot deklaracija in ta da je neizpeljiva po obstoječih . državnopravnih zakonih in uredbah in da tudi ni izvedljiva kot program praktičnega parlamentarnega dela, pravi, da so deklaracijo v Dalmaciji podpisali ljudje, ki jih on uvršča med konfidente in špijone .. .
Preozka se, zdi majniška deklaracija tudi novi slovenski „Jugosl. dem. stranki!* Točka šesta njenega programa se glasi: »Narodna država Slovencev, Hrvatov in Srbov. Stoječ na stališču narodnega edinstva S. H-S. ter naslanjajoč se na načelo samoodločbe narodov, zahteva J. D. S. — v zmislu izjav naših jugoslovanskih državnih poslancev. -^* svoje neodvisno, na demokratskih načelih urejeno narodno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov " — Tako so se v programu prav v smislu zagrebške izjave ognili povdarjati okvir habsburške monarhije in hrvaškega drž. prava, kakor ju povdarja majniška deklaracija.
Naš dnevnik izide v kratkem 1
Srbi vrgli Jugoslovanskega** kandidata.
Te dni se je vršila v Slatini na Hrvaškem dopolnilna volitev v hrvaški sabor. Srbskohrvatska vladna koalicija je kandidirala dr. Zdravka Kovačeviča, pristaši Jugoslovanskega gibanja pa so mu postavili Protikandidata v osebi dr. Ivančeviča. Pisali so, da narod vladne srbskohrvaške koalicije več ne mara in da je zmaga jugoslovanskega kandidata gotova. Izvoljen pa je bil dr. Kovačevič s 734 glasovi, v manjšini je ostal dr. Ivančevič s 455 glasovi. Zmago kandidata vladne srbskohrvatske koalicije so odločili srbski volilci, ki so ostali zvesti svoji dobri materi hrvaški dež. vladi. »Bratje Srbi" so Jugoslaviji s tem zopet pokazali, da so, če treba, prvi izdajalci njene »misli". To je Pač čudno »nerazdružljivo jedinstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev". Srbi so v teoriji vedno nekaj drugega kakor v praksi. Pri tem jim prav malo imponira, če jih nekateri naivni Slovenci in Hrvatje v »troimenskem narodu “ stavljajo na prvo mesto. Zagrebške »Novine" pravijo, da je srbske volilce za vladnega kandidata pridobil srbski poslanec Svetozar Pribičevič. Res čeden »jedin-stveni nastop".
Hrvaška vlada je razpisala volitev v Gorskem okraju. Kandidat koalicije je časnikar Jurij Gašperac.
Časopisje.
Dnevnik „Jug“ v Osjeku radikalni jugoslovanski dnevnik je sam prostovoljno prenehal izhajati. Glavni vzrok zak?j je prenehal, mu je cenzura v zadnji številki zaplenila.
Hrvaški ban je ustavil nadaljnje izhajanje novega dnevnika »Samostalnost" v Osjeku.
Kateri Jugoslovani so bili v Rimu?
Na kongresu v Rimu, na katerem se ie sklenila sloga med Jugoslovani in Italijani 2 geslom, naj se Avstrija razbije z notranjimi nemiri, so bili naslednji Jugoslovani: Hanjamin, dr. Gazzari, Meštrovič, Petrovič, Jh-. Stojanovič, Trinajstič, dr. Trumbič in Jambrišak — torej osebe, ki nikdar niso imele mandata govoriti v imenu slovenskega
naroda.
Vse obsodbe vredni pojavi.
Jugoslovanski klub je zopet za velikansko blamažo bogatejši. Pod liberalnim vplivom se je zadnji čas Jugoslovanski klub" potegoval v interpelacijah za ljudi, ki tega od katoliškega slovenskega ljudstva izvoljenih Poslancev, ne zaslužijo. Posebno vneto se je pa časopisje „ Jugoslovanskega kluba" potegnilo za mariborskega liberalnega profe-s°rja dr. Pivka, ki je bil kot nadporočnik °bdolžen da je pobegnil k sovražniku. Tudi »Slovenec", stoječ pod liberalnim duševnim Vodstvom, je v isti sapi, ko je psoval dr. Šušteršiča, branil dr. Pivka. Sedaj pa je Minister za deželno brambo fml. pl. Czapp Pojasnil to zadevo. Pri Carzanu je nadporočnik dr. Pivko v družbi nekaterih čeških Ustnikov in podčastnikov izdal avstrijske Postojanke Italijanom, opijani! je straže in !j?m vodil laške čete na avstrijske postojanke. *udi je ta izdajalska družba izdala Italijanom razne načrte. Dr. Pivko je bil več tednov v zvezi z Italijani in Ie izredni sreči in po-Sumu avstrijskega vojaštva je pripisati, da 80 bili Italijani vrženi nazaj.
, »Slovenec" in »Slovenski Narod* sta 0 ministrovo izjavo kratko zabeležila, ne b8,bi imela besedico graje za početje dr. ,'vka. Seveda za laži proti dr. Šušteršiču m* »Slovenec" dovolj prostora, da bi pa avzei odločno stališče proti izdajalskemu, narod kompromitujočemu početju dr. ■vka ne dvigne roke onih, ki so pozabili a Pravila »Katoliškega tiskovnega društva",
urejevati list v katoliškem in patrijotičnem duhu. Loparje imajo za dr. Šušteršiča, dr. Lampeta i. t. d., za izdajalskega dr. Pivka pa ne!
Te dni se je mudil v Ljubljani častnik g. Hočevar, rodom Ljubljančan, ki je podrobno kot očividec opisoval grdo dr. Pivkovo izdajstvo.
Italijanski račun z vstajo v jugoslovanskem ozemlju.
Pod naslovom »Italijanska vlada in Jugoslovani" piše neki Eugenie J. Joung v ameriškem »Glasu Naroda*: »Lahko se zgodi da bo velika vstaja v jugoslovanskem ozemlju izbruhnila v istem času, ko bo izveden veliki udarec zaveznikov v Italiji. Dočim dajejo sem pa tam poročila iz Rima izraza bojazni, da bodo morda Avstrijci vprizorili nadaljno ofenzivo je vendar veliko dokazov, da zavezniki morejo udariti. Poročila iz italijanskega glavnega stana javljajo, da se je italijanska armade popolnoma opomogla od poraza v pretekli jeseni in da je glede morale, števila mož in topov močnejša kot je bila kedaj. Vsled tega je mogoče, da je ta sklep Italije poteza v veliki igri potom katere naj bi se v tej spomladi in v tem poletju hitro zdrobilo Avstrijo."
Italija se bo s tem računom vrezala. Naš narod ve, da Italija ne povrne zvestobe in da svojim obljubam še nikdar ni ostala zvesta. Zato je tudi prepričan, da bi se izročil volku, ako bi pomagal Italiji. Naš narod bo branil Avstrijo in s tem brani ne-razdružljivost svoje zemlje! Revolucija bo pa v Italiji prej, kot pa na našem jugu.
Cilj, ki ga katoliški duhovnik ne more odobravati.
Ameriški »Glas Naroda" se je takole izklepetal: »Republikanska vladna oblika mora biti cilj in je cilj vsakega naprednega naroda. Ta vladna oblika mora biti tudi cilj Slovencev in Hrvatov."
Dr. Bogumli Vošnjak.
je došel v Ameriko. Nahaja se v Nevvjorku, kjer piše članke proti Avstriji v Sakserjev »Glas Naroda". Nastopil'je tudi na shodu Slovencev, Hrvatov in Srbov v Evelethu v Minu, na katerem je govoril tudi župan A. Ed. Hateh.
Gordijski vozel.
Neki ženevski srbski dopisnik piše v ameriških listih, da so zagrebške »Novine" nedavno zapisale: »Gordijski vozel bo presekal meč Aleksandrov." »Glas Naroda" v New Jorku k temu pravi: .Ni iežko pre-motriti to namigavanje. Bodoči suveren združenega srbskega, hrvaškega in slovenskega kraljestva bo v soglasju s krfsko deklaracijo srbski prestolonaslednik Aleksander."
Politični pregled.
Segnani Cehi iz Ogrske.
češki listi javljajo, da je ogrska vlada segnala večje število Čehov iz Ogrske.
Angleška in Indija.
Glede poročila londonskega Reuterjevega urada, ki pravi, da je indijski narodni kongres obljubil, da postavi Indija šest milijonov vojakov, izjavlja indijski narodni odbor, da ima ono poročilo le namen, da ojunači razpoloženje na Angleškem. Indija — izjavlja odbor — bo dala vojake le tedaj, če Anglija izpolni indijske zahteve glede avtonomije. Anglija pa tega noče storiti, ker bi potem izgubila gospodstvo nad Indijo. -
Rdeča zastava na ruskem poslaništvu.
Iz Berolina poročajo 2. maja: Na ruskem poslaništvu Unter den Linden je že od torka
razobešena rdeča zastava. Nenavaden pojav vzbuja pozornost. Poslanec Joffe je dal razobesiti rdečo zastavo v proslavo 1. maja, kateri dan so boljševiki proglasili za svetoven praznik. Na fasadi poslopja so odstranili ruskega dvoglavega orla, carski grb in druge znake prejšnjega gospodstva.
*
Irci »nesposobni za narodno avtonomijo".
Lord Salisbury, predsednik vojnega odbora angleške unionistične stranke je v dopisu angleškemu časopisju izjavil, da je irsko ljudstvo zaradi odpora proti vojaški dolžnosti »popolnoma nesposobno za avtonomijo".
Avstro-Ogrska in Nemčija.
»Miinchener Neueste Nachrichten" poročajo, da odpotuje cesar Karel v spremstvu vnanjega ministra barona Buriana v kratkem na obisk k nemškemu cesarju Viljemu v nemški veliki glavni stan. Ta obisk — pravi omenjeni list — utegne imeti dalekosežno politično važnost, ker se. sodi, da bo šlo za rešitev načelnih vprašanj.
Švica je pripravljena na še dveletno vojno.
Iz Berna se poroča, da so prišli v Švici do prepričanja, da so izvidi za mir vedno manjši in da bo vojna trajala najmanj še dve leti. VLda je odredila, da se imajo gospodarske in prehranjevalne razmere urediti v tej smeri.
Ojačenje ameriške armade.
Vojni tajnik Združenih držav Baker je predložil vojaški komisiji reprezentantske zbornice načrt za ojačenje armade. Do zdaj je bil preskrbljen kredit za 1,700.000 mož močno ameriško armado.
Žalosten konec.
O katastrofi, ki je zadela pri Tarnopolu češke izdajalske brigade, ki so bile v Rusiji organizirane, takozvani družini, poročajo češki listi, da se je večina čeških častnikov, ko je bila obkoljena postrelila iz revolverjev, moštvo se je pa ometavalo z ročnimi granatami. Po tem dogodku, da so Rusi opustili misel na češko državo. Navodila, ki jih je dobil Sko-beljaš za pariško konferenco, popolnoma molče v češki državi.
Ženska v boljševiški državi.
Listi poročajo iz Kijeva: Delavski svet iz Chvalin v saratovski gubrniji je predložil vladi sovjeta v Moskvi zakonsko predlogo v kateri se glasi med drugimi: Vsaka dekle se smatra po spolnjenem 18 letu kot državna last in je pod težkimi kazni dolžna, vpisati se v pisarni »Svobodne ljubezni" v register.
V	pisarni »Svobodne ljubezni* vpisane si zamorejo izmed državljanov v starosti od 19 do 50 let enega izbrati v svrho skupnega gospodarstva. Privoljenje moža k izvolitvi ni potrebno. Žena moža, ki se je po eni ženski izvolil, nima nikakih pravic. Mož s svoje strani sme tudi izmed vpisanih žensk voliti. Enega moža ali žensko se zamore v enem mesecu le enkrat voliti. Ako se gre za in- N teres države, si zamore mož izvoliti žensko tudi proti njeni volji. Iz skupnega gospodinjstva izšli otroci so last republike.
Revolverski streli v srbski skupščini.
Bulgarski vojaški list poroča, da so se odigrali v seji srbske skupščine ki se je vršila pred 25 dnevi, brezprimemi prizori. Bel-grajski univerzitetni profesor Zujevič je ostro kritiziral politiko ministrskega predsednika Pašiča in zahteval, da se bodo s takojšnjim mirovnim sklepom ohranili domovini ostanki srbske mladine. Med govorom Žujeviča je nastal nepopisen vrišč. Žujevič je naenkrat potegnil revolver in ustrelil popa Miniča, ki je prišel k njemu. Nato je ustrelil vojn* minister Teršič iz ministrske klopi profesorja
Žujeviča. Med poslanci je nastala pravcata bitka, v katere poteku je en strel zadel tudi Pašiča. Vsled teh dogodkov je Pašič podal demisijo. Prestolonaslednik Aleksander je potem poživljal opozicijo, naj prevzame vlado. Ta je bila pripravljena k temu le, ako se sklene takoj mir in odstrani dinastija Ka-radžordževičev.
Srbija za mir.
Srbski časnikarski urad javlja s Krfa: Pri glasovanju za 250 milijonov dinarjev vojnih kreditov je zapustila opozicija srbske skupštine dvorano in s tem onemogočila glasovanje.
Odgodenl parlament.
Vlada je avstrijski parlament odgodila do 18. junija.
, Okrožja na Češkem.
Ministrski predsednik Seidler hiti ustreči Nemcem. Svojo izjavo za ustanovitev okrožij na Češkem bo izvršil na ta način, da bo Češko razdelil v 9 čeških in 6 nemških okrožij, katere bodo vodili posebni glavarji. Nemška okrožja bodo imela svoja sedišča v Hebu, Litomericah, Libercu, Trutnovu, Plznji in Budjejovicah.
Mir na celi vzhodni bojni črti.
Mirovna pogodba z Rumunijo je bila 7. t. m. podpisana v gradu Cotroceni. Miroljubni naš cesar Karel beleži zopet lep uspeh svojega neumornega prizadevanja vrniti svojim narodom mir. Cela vzhodna bojna črta je prosta sovražnika — od Avstrije je odvrnjena ena največjih nevarnosti. Zaupamo v Boga, da bo pravični stvari Avstrije tudi nadalje pomagal in podprl cesarjeva prizadevanja za časten splošen mir. •
Kako Angleška razume samoodločbo narodov.
Angleška bo te dni razpustila vsa irska • narodna -društva, ker se Irska upira brambni dolžnosti. Nad 200 irskih političnih voditeljev je aretiranih. Na Irskem so izbruhnili novi nemiri.
Slovenska katol. deklaracija.
Podpisali so še: Jakob Rižnar,^upan v Radečah, Anton Pogačnik, obč. tajnik v Radečah, Fr. Simončič, Radeče, Andrej Remškar, obč. svetovalec Brezovica, Jožef Nagode, župnik Št. Jošt pri Vrhniki, Matija Rogina, župan Dragatuš, Jure Štefančič, prvi obč. svetovalec Dragatuš, Peter Panjan, župan občine Tančagora, Miha Maurin, prvi obč. svet. občine Tančagora. P. V. Bobek, Nova Štifta.
Dnevne vesti.
Poparjenost v »Jugoslovan. klubu".
V	»Jugoslovanskem klubu" vlada vsled od-goditve državnega zbora velika poparjenost. Manj radi dejstva odgoditve same, kakor radi možnosti, da se odgoditev spremeni v zaključitev ali razpust, če se vladi ne posreči ustanoviti zanesljivo parlamentarno večino in zasigurati mirno parlamentarno delo. Treznejši elementi v »Jug. klubu" obžalujejo da je. klub zašel s Cehi vred v zagato, vsled slabe taktike elementov, ki so se polastili vodstva. Tudi te elemente same že obdajejo občutki, da so predaleč zašli — toda drže se načela lahkomišljenih despe-radov in slabotnih zapeljancev „da ne morejo nazaj." Da je »Jug. klub" tudi v tej situaciji našel nekaj donečih fraz, v svojo in volilcev žalostno tolažbo, se razume za vsakega, ki pozna „delo“ večine »Jug. kluba". Klub mlati prazno slamo. Gremo v žalostne čase, ki nam jih pripravlja nemškonacijonalna oholost in pa nerod-
nost gotovih jugoslovanskih poslancev, kteri so v svoji študentovski nezrelosti dosledno navajali vodo na — nemške mline I — Z izjavo „Jug. kluba" pečati se, se ne izplača. Ljudstvo hoče uspehov, ne pa — »izjav".
Strelski polk št. 2 baje premeščen na Ogrsko? Tako poroča »Slov. Narod" 1 Imenovani domači polk je imel zadnje mesece svoj nadomestni kadar v Ljubljani. Ne vemo, če je vest „Slov. Naroda" resnična, ker nimamo tako ozkih zvez z dotičnimi krogi, kot jih ima morebiti »Slov. Narod", mislimo pa, da je vest namenoma izmišljena. Če je pa vest resnična, je ta premestitev sad brezvestnih hujskarij, ki izhajajo iz »Katoliške" in „Nar. tiskarne". Tako morajo naši vrli možje nositi posledice otročje »politike", ki se dela dandanes pri nas. Mi iz srca obžalujemo, če bi moral kader našega železnega polka iz Ljubljane. Bolestno se nam krči srce, ko vidimo na celi črti nesrečne posledice neumne in zlobne gonje, ki je danes pri nas v ospredju. »Jug. klub" nas je spravil pod politično izjemno stanje in slabi sadovi zorijo na vsakem koščku slovenske zemlje. Nesrečneži kam ste nas spravili!
Nova doba. Pri „Gospodarski zvezi" letos na veliki petek popoldne za obisk cerkva uslužbencem niso dali prosto, dali pa so jim prosto — 1. majnika. Nova doba na nekatere vedno lepše vpliva.
Shodu v Postojni, na katerem sta govorila dr. Korošec in dr. Pogačnik, je predsedoval voditelj notranjskega liberalizma b-vši postojnski župan Lavrenčič Govoril je tudi dr. RybaF, katerega pelje dr. Korošec na binkoštno nedeljo na Rakovnik k znanemu Zupančiču. V teh rokah bode res dobro preskrbljeno za S. L. S.!
Koroščev shod v Postojni. Na tem shodu se je tudi sklenilo, da naj se takoj prično mirovna pogajanja. Čudno! Ko so se začela mirovna pogajanja z Rusijo so ravno ti krogi okolu Korošca hujskali zoper mirovna pogajanja in zoper vse tiste ruske “voditelje, ki so bili za mir. Vsak človek ve danes, da Avstrija hoče mir in ravno dogodki sedanjega časa so pokazali, Jcako iskreno dela za mir ravno naš cesar Karel, — da pa nikakor nučejo miru naši zapadni sovražniki, ne Lahi, ne Francozi in ne Angleži, ravno tako ne srbska vlada. Gospodje, ki so v Postojni aranžirali to resolucijo, naj bi jo poslali ro najbližji poti, laški, francoski angleški in srbski vladi in če bodo te vlade resolucijo vpoštevale, se bodo takoj začeia^mirovna pogajanja/Zanimivo je tudi, da se je na postojnskem shodu zopet z veliko vehemenco napadal dr. Šušteršič. Iz tega se vidi, da tem gospodom niso glavna stvar narodne pravice in tudi ne narodna edinost, temveč glavna stvar jim je pobijanje dr. Šušteršiča, menda zato, ker je za napredek slovenskega naroda več storil in več dosegel kot vsi skupaj, ki so zbrani okolu dr. Korošca z dr. Korošcem vred. Gospoda se čimdalje bolj razkrinkava in to je prav!
Kranjske deželna barve — nov uspeh Jugoslovanskega kluba. Kranjski deželni odbor, zlasti deželni glavar dr. Šušteršič, je ponovno izvojeval 1. 1916 izključno pravico kranjskih deželnih barv to je belo modre rdeče trobojnice na Kranjskem. Grof Attems je takrat moral po nalogu osrednje vlade izdati ukaz, ki prepoveduje vsake druge barve kot deželne barve. Preteklo soboto je pa kot uspeh „politike Jugoslovans . kluba", »Slovenca", »Slov. Naroda" in cele kompa-nije izšel nov ukaz istega grofa Attemsa, po katerem bo kranjskim Nemcem odslej baje svobodno razobešati rumeno modro rdeče barve, ki so bile nekdaj dovoljene kranjskim stanovom. Namesto, da bi „Slovenec" trkal na svoja prsa in molil svoj konfiteor, pa napada dežel, odbornika dr. Pegana in Iaž-
njivo trdi, da je deželni odbor kdaj sklenil razobešati stanovsko zastavo. Na deželni hiši ni bilo, odkar je dež. odbOr nikdar poleg cesarske zastave druge zastave kot belo modra rdeča in to tudi ob času, ko so najožji pristaši prelata Andreja Kalana smatrali za zelo modro in previdno, da so ob slovesnih prilikah razobesili samo črnormeno zastavo, ne pa tudi deželne trobojnice. Tako n. pr. podpredsednik Kalanove stranke —; Bogomil Remec. Pač pa je kranjski deželni odbor branil vedno Izključno pravico kranjskega deželnega zastopa rabiti nekdanje stanovske barve, če jih hoče in na podlagi te izključne pravice deželnega zastopa, je deželni odbor 1. 1916 dosegel prepoved za druge deželane posluževati se teh stanovskih barv. Tako je varoval deželni odbor z dr. Peganom vred izključno veljavnost slovenske trobojnice kot kranjske deželne zastave. V tem boju je bil pa deželni'odbor popolnoma sam in ni našel nobene podpore pri Kala-novcih in drugih liberalcih. Zdaj je^Jugo-slovanski klub to ^srečno" zavozil in za- -pravil. Tako gre kos za kosom, kar je pridobila prava S. L. S. pod vodstvom dr. Šušteršiča. Take so posledice," če imajo vodstvo politike taki ljudje kakoršni so okolu Andr-Kalana in Korošca. Čudno, da Jugoslovanski klub, ki je bil v torek zbran, ni ganil ma-zinca v tej zadevi. Zato pa nudi ljudstvu koš puhlih fraz. Omenjamo še, da se je 1 1916 šlo za vse, t. j. Nemci so hoteli, da se uradno proglasi rumeno modro rdeča kot deželna zastava, belo modro rdeča pa prepove (kakor se je takrat prepovedala na Češkem!). — Deželni odbor in deželni glavar je pa izvojeval, da se je zahteva Nemcev (za katero se je zavzemal takrat, vsemogočni general Kraus) odbila in se nasprotno prepovedala stanovska zastava. Takrat, pod vodstvom dr. Šušteršiča, je še nekaj veljala S. L. S. In ker, je bil deželni glavar načelnik prave S. L. S., je tudi deželni odbor kaj veljal. — To vse so lahkomišljeno razdrli Kalanovi in Koroščev! patroni.
Glasovi iz strelskih jarkov Četovodja Jhoslp Mandronič iz Št. Vida pri Ljubljani nam piše: Tam daleč v strelskih jarkih sem ob samotnih urah prebiral z velikim veseljem »Resnico". Vesel sem bil ne zavoljo žalostnih dogodkov v domovini, ampak zavoljo pogumnih mož, ki si upajo v očigled največjim odporom vendar tako pogumno nastopati! Naši izkušeni možje so še mladi I , Vojak Franc Naglič nam piše: Naznanjam, da se s celim srcem pridružujem manifestaciji z dne 8. aprila. Nestrpno sem pričakoval, kdaj se dvignejo pravi možje in pokažejo celi Sloveniji katera je prava pot« ne pa ona, ki so jo začeli ubirati naši poslanci z liberalci. Na pravem katoliškem in verskem stališču hočemo zmagati, ne pa v svobodomiselstvu. Vse za vero, dom slovenski in cesarja Karla. Živela* deklaracija dunajska z dne 30. maja 1917 pod habs-burško dinastijo!
Povodom šestdesetletnice slovenskega skladatelja Viktorja Parme so v zagrebškem gledališču peli njegovo opereto »Caričine Amazonke".
Bolševiki hujskajo naše ujetnike. Fran; / coska revolucija 1789 in ruska 1917 sta uspeli le zato, ker se je vojaštvo pridružilo preku-cuhom. Zato skušajo ruski bolševiki naše ujetnike zastrupiti z prekucuškim strupbm« Kako se to dogaja, pripoveduje berolinski rudeči »Vorvvarts": Pod bolševiškim uplivorti so se‘med avstrijskimi in ogrskimi vojnimi ujetniki na Ruskem ustanovili bolševiški odbori, ki si polaščajo gospodarstva v taboriščih vojnih ujetnikov in železnic, po kterih bi se morali ujetniki voziti v domovino. Rad* tega je nemška vlada poslala v Petrograd sledeče brezžične brzojavke: »Po nam doŠlih zanesljivih vesteh so se med vojnimi ujetnik«
t
m
\ ustanovili revolucijonarni odbori, kojih naloga je z ujetimi častniki postopati na jednak na-« čin kakor z moštvom. V Omsku, Tomsku in Jekaterinenburgu se je to že izvedlo. V Omsku so nadalje odbori vojnih ujetnikov sklenili, hitro vrnitev vojnih ujetnikov preprečiti, in en del teh je zasedel kolodvor, kjer skušajo z orožjem zadrževati z vshoda prihajajoče transporte ujetnikov. V Moskvi naj bi se vršil kongres vojnih ujetnikov vseh taborišč, da sklene splošne jednake odredbe. Zaradi teh dogodkov je nemška vlada stavila na rusko vlado med drugim sledeče nujne zahteve: Nemški in avstro-ogrski ujetniki morajo biti ločeni. Častniki morajo zopet dobiti svoje pravice nazaj. Kolodvor v 'Omsku Morajo zopet zasesti vladne čete, ki so odgovorne za prost prevoz iz vshodne in srednje Sibirije prihajajočih transportov vojnih in civilnih ujetnikov. Sklicanje kongresov po načinu onega v Moskvi, naj se prepove, tako da se morejo ujetniki brez zaprek vračati v domovino." /
Vladna skrb za Nemce. Vlada je Nemcem dala v Trstu navtično šolo — Slovenci v Trstu nimajo še državnih ljudskih šol. — To ni avstrijsko in avstrijski misli ne koristi. ’ Avstrija mora biti pravična mati vsem svojim narodom. Zahtevamo, da da vlada Slovencem Qb Adriji iste pravice,* kajti slovenski narod je tisti, na katerega se Avstrija lahko v vsakem slučaju zanese.
Znamenje časa! Za en hlebček kruha
—	2 kroni. Klara Zorman je zahtevala od yojaka za en hlebček kruha 2 kroni. Obsojena je bila na pet dni zapora in 100 K globe. —Redka cena za tobak. Tramvajski Uslužbenec Anton Gragl si je dal plačati za komisni tobak po- dve kroni od pakljiča; Prodal je 20 pakljičev za tako ceno. Obsojen je bil na 48 ur zapora. — Pri skladiščnem delavcu južne železnice F. M. in njegovi ženi so odredili hišno preiskavo. Dobili so velike množine vsakovrstnih živil in blaga, katero je bilo skoro gotovo ukradeno. Tudi so ondi dobili znes k 5000 K. Odkod izvira ta svota, nista vedela povedati. F. M. je izpovedal, da je železnici vzel premog. Pri sodišču je bil obsojen na 5 mesecev težke ječe, njegpva žena pa na tri mesece.
»Zeleni kader". V slunjskem okraju, na Hrvatskem, v Bosni in Hercegovini so se pojavile razbojniške čete, sestavljene iz yojnih beguncev, ki so oborožene s puškami >n bombami. Ljudstvo je prestrašeno. Proti “zelenemu kadru" — kakor se sam oficijelno imenuje — nastopajo sedaj vojaške oblasti, da po možnosti uničijo njegovo oblast. — Tako poročajo hrvatski lifeti.
Strašni roparski umor na Dunaju Ob belem dnevu se je izvršil v sredo zadnjega tedna na Dunaju strašni roparski umor. Čevljarskega mojstra Alojzija Malva, ki je jniel v Reinprechsdorferci majhno delavnico, je v sredo popolne umoril neki mož, ki se >??u je približal s pretvezo, da mu'preskrbi Živila. Ropar je prerezal nesreč li žrtvi vrat, ga oropal, na kar je zapustil delavnico in •zginil. Prej je pa še poslal slučajno navzočo ^ 15 letno čevljarjevo sestrično s pismom na izmišljen naslov, da prinese obljubljena živila. Ko se je vrnila deklica, seveda brezuspešno domov, je bilo roparsko delo že izvršeno in ropar, ki ga je deklica precej dobro opisala, je med tem izginil. Našli so vlomljene omare, kaj je vse ropar odnesel, pa do Sedaj še niso mogli dognati.
Smrt v tujini. V Ameriki so umrli: v Calmet Mich 76 let stara Ana Kobe iz Dalnje Njive, 23 letni Janez Gazvode iz Pristave. — V neki usnjariji v Milvvaucke je delavec Ribarič ustrelil sodelavca Janeza Šoštariča. — Zadušil se je po uhajajočem plinu v Milvvaucke Slovenec Josip Blaškovič.
; Evelethu Monu je umrla Ivana Kotnik r°j. Mihelčič. — V Baberto^u Ohio je umrl
f
Slovenec Matija Kramar doma iz Iga. — V Trinidadu je kamen ubil Janeza Faturja iz Ilirske Bistrice. — Ubilo je v Cumberlandu Janeza Umeka iz Divače. — V Clevelandu je umrla Marija Kužnik, v Sunnyside Ana Zupančič. — Ubilo je v Lorainu Ohio Janeza Škraba. — V Syndertownu je umrl Matija Kramar. —
»Mali Ave Marija" je ime slovenskemu listu za otroke v Ameriki.
Gospodarske vesti.
Blagoslov organizacije. Zakaj v Nemčiji lažje vzdrže? V „Ostd. Rundschau* piše nekdo s svojega 14 dnevnega potovanja po Nemčiji: .14 dni mojega potovanja po Nemčiji se mi zdi kakor pravljica iz devete dežele. Ne, ker morda moji sorojaki žive v izobilju, ne, Nemci imajo primeroma manj živil kakor Avstrijci, toda imaio krasno organizacijo in pravičnost v razdeljevanju. Otroci do 3 let dobe dnevno po en liter mleka in tri funte sladkorja mesečno. Ljudje nad 60 let dobe dnevno pol litra mleka, toda ne samo na papirju ali če mlekarci darujejo svileno bluzo." Nadalje se skrbi za to, da je vsaka ped zemlje obdelana, da se kmetu ne jemlje neobhodno potrebna živina in semena. Ne vpraša se: ali imaš 2000 ali 4000 mark dohodkov? Ali si lahko po drugi poti pri* dobiš živil? Tu dobi vsak jednako, berač ali bogatin, moke isto množino, ktero bi morali tudi mi dobivati. Sladkorja tričetrt in en četrt kilograma medu na mesec. Eno jajce na teden, en funt krompirja dnevno. Živila dobi vsakdo, ne da bi se mu bilo treba po cele ure nastavljati. Prodajalci morajo cel dan prodajati ter ima vsak prodajalec svoje odjemalce. Za vse so karte, samo razkošni predmeti se dobe brez kart, in zato tudi ni treba plačati za eno srajco 60 K ali za obleko 400 K kakor pri nas v Avtriji.
Pozeba po vinogradih. Iz novomeške okolice se nam sporoča, da je spomladni mraz naredil po tamošnjih vinogradih, — posebno na Trški gori in v Grčevju precej škode. Marsikje bo radi nenadnega mraza do en četrt iranj pridelka, kakor se ga je bilo nadejati pred pozebo.
Kmetijska trgovinska zveza. V Severnih Čehih (Teplitz - Schonau) se je vršilo dne 10. aprila ustanovno zborovanje »Kmetijske trgovinske zveze d. z. o. z.“ S to ustanovitvijo se je izvršila tesna zveza velikih in srednjih posestnikov v svrho skupnega gospodarskega, tehniškega in trgovskega obratovanja. Sedaj je udeleženih 58 večjih in manjših kmetijskih gospodarstev, temeljna glavnica znaša 150.000 kron. Zveza ima pred vsem namen skupno nakupovati kmetijske potrebščine in skupno prodajati kmet.jske pridelke in izdelke, kakor tudi surovine. Dalje se hoče tem potom izvesti trdno organi^-cijo in izvedbo velike kupčije s kmetijskimi gozdarskimi vrednostmi. Zveza se naslanja na nemško agrarno banko v Pragi. Tudi pri nas bi bilo icaj takega ne samo pametno, ampak tudi krvavo potrebno, da ne bi bil kmet vedno in povsodi izrabljan in izsesavam Naslanjati bi se mogla pri nas. taka zveza na deželno banko ali pa na Zadružno centralo v Ljubljani. Oni, ki se vas tiče, oglasite se s predlogi. Tudi pri nas čas hitro beži. V naših razmerah bi se kaj takega po mojem mnenju najlaglje in najbolje udejstvilo na zadružni podlagi. ** •*
Kmetijska trgovinska zveza. K gorenji notici naj mi bo dovoljeno prinesti samo dva vzgleda zakaj bi bila pri nas silno potrebna taka kmetijsko trgovinska zveza, kakor so jo osnovali na Severnem Češkem napredni kmetovalci in so si s tem pomagali tudi v trgovini s kmetijskimi potrebščinami in kmetijskimi pridelki na noge. Zakaj bi se kmet od raznih drugih zvez in nepoklicancev
pustil odirati? Premislite tale primer. Ker primanjkuje krmske pese, se povsod priporoča saditi sladkorno peso kot nadomestilo za krmsko. To je vse prav. Ali oglejmo si nekoliko cene. 1 kg sladkorne pese stane pri današnji draginji iz prve roke 4 do 5 kron. Predno pride pri nas v promet je seveda že nekoliko dražja, toda, ako se cena podraži pri 1 kg kar za 10 kron, pa to že gotovo niso več pošteni in dovoljeni trgovski pribitki. In resnično prodajajo naše slovenske semenske trgovske firme 1 kg sladkorne pese po 14 kron. Slišite ali ni tako oderuštvo le nekoliko prehudo. Pri enem samem vagonu je kmet odrt za 100.000 K, reci za sto tisoč kron. Recimo, da se na leto proda na pr. na Kranjskem 10 vagonov te pese in pri tem je kmet odrt za cel milijon kron. Z ustanovitvijo »kmetijske trgovinske zveze" bi vsako tako oderuštvo bilo enkrat za vselej odpravljeno, ker bi trgovci morali svoje cene ravnati po cenah te zveze, zveza sama pa kmetov, članov ne bi hotela niti ne mogla odirati, ker pri njej itak nima pomena, da bi blago neprimerno dražila, kajti čisti dobiček itak ni last neke privatne posamezne osebe, ampak je last kmetov udeležencev. Tako se torej oderuštvo samo od sebe onemogočuje. In sedaj še drugi slučaj. Nikjer in nikoli morda kmetje niso plačevali tako nezaslišanih cen kakor že pred vojno za kmetijske stroje. Vsi železni-narji so bogateli pri tem, kmet pa si je moral dolgo premišljati predno se je odločil kaj kupiti oziroma predno je mogel kaj kupiti. Trgovci pa tudi niso vedeli kaj v naših razmerah pride na posamezne kraje in posamezna gospodarstva v poštev, zadovoljni so bili, da so prodali stroj, ki je veliko tehtal in da so mogli napraviti dober zaslužek. Zato ali stroj kmetu prav služi ali ne, se nakup istega kmetu izplača ali ne, je li zanj primeren, nili predrag itd. za to se niso brigali. Spričo tega je marsikateremu kmetu dragi stroj nerabljen zarjavel, vera v koristnost strojev je bila izpodkopana in tako je kmet ostal daleč zadaj za kmeti drugih krajev, kjer so te stvari bile urejene. Ostal je pri svojem starem, nedobičkanosnem, starokopitnem gospodarstvu in je propadal. Nobena bolezen, nobena kuga, nobena toča, nobena pozeba niso našega kmečkega gospodarstva tako zelo oškodovale kot ta neurejenost. In kako tudi ne? Pomislite samo, da so pred vojno stali pri nas gotovi motorji na bencin po 1600 K. Velika .svetovno znana tovarna je dajala trgovcu po 200 do 300 K popusta, ako je tak motor prodal za 800 K, v dobri veri, da se res tako prodaja, med^m pa so se motorji ponujali po mnogo višjih cenah do 1600 K. Trgovec je potemtakem zaslužil pri motorju, ki ga je dobil za 560 K kar celih 1040 K. Vse kar je prav! In ko bi si ti trgovci vsaj prizadevali poučiti se o raznih strojih, da bi vedeli kakšnega potrebuje naš kmet v gotovih razmerah in za velikost svojega gospodarstva. No, za to jim ni bilo, saj so storili dovolj, če so kmetu, temu zarobljenemu kmetu prodajali stroje drago in so-bogateli, kake mo-ralične odgovornosti se ni zavedal trgovec. Takih in podobnih primerov bi lahko navedel toliko, da bi jih moral obelodaniti v debelih knjigah, vendar to naj za enkrat opustim, ker upam, da bosta že samo dva vzgleda dovolj, da se kmetu odprejo oči in da misli na samopomoč, da si po svoji lastni trgovinsk' organizaciji preskrbi česar potrebuje in si to poskrbi potom »kmetijske trgovinske zveze", ki prvič ne bo odirala in ki bo drugič morala vedeti kateri in kako velik, kako močan stroj je potreben za gotovo velikost posameznega posestva v posameznih gospodarskih razmerah. Kako je bil kmet vedno udarjen pri prodaji svojih pridelkov in izdelkov o^tem raje danes ne
\
govorim. Sami naj si ogledajo dotične milijonarje. Kar je znal kupiti in prodati posamezen, dostikrat nepošten trgovec, to bo toliko bolj in toliko bolje ter sigurneje mogla močna »kmetijska trgovinska zveza". Naj bi tudi kmetu bilo enkrat dano s prepričanjem za svoje stanovske razmere reči: Zora puca, bit če dana, zora vstaja, dan prihaja. Zora vstaja, vzdramite se!
Zračni promet po vojni v Avstriji. Po vojni bo treba ves naš poštni promet z ozirom na nova prometna sredstva preosno-vati in spopolniti. Kot važno prometno sredstvo pride v poštev posebno aeroplan. Na Dunaju se posvetujeta trgovska in industrijska zbornica že dalje časa o tozadevnem vprašanju. Splošno so prišli strokovnjaki do naslednjih premis: Kot izključno zračno letalo pride v bodoče v poštev edinole aeroplan. Neugodni zračni toki se dajo ugotoviti potom električnih valovanj na kompasu letalskega krmarja, ravno tako bodo mogli uporabljati piloti tudi svetlobne in zvočne signale. Vozne cene bodo neprimerno manjše za osebni kakor tudi za tovorni promet, kakor pa so sedanje železniške. Zračni promet je prikladen posebno za pismeno pošto vsled velike hitrosti, ki znaša do 200 km na uro. Z Dunaja v Berlin bi priletel aeroplan v dveh urah. Z Dunaja v Carigrad v dvanajstih urah in z Dunaja v Trst v poldrugi uri. Vojna je izvežbala veliko število dobrih in izurjenih pilotov in inštruktorjev, ki bodo mogli izvrstno opravljati svojo službo po vojni. Zračni promet bodo oskrbovale privatne družbe, ker niti nemška in niti avstrijska država nista voljni ta pro met monopolizirati. V Ameriki so ustanovili že 37 zračnih prog.
Sladkor za žito. Uradno se razglaša: Urad za ljudsko prehrano izda prihodnje dni odredbo, vsled katere se bode dala podjetnikom kmetijskih obratov, katerim se bode odvzelo v lastno uporabo prepuščeno žito, pravica, da morejo dobiti za vsakih' 100 kg oddanega žita po dve kili sladkorja, ne da bi bili v tem prikrajšani na porabno množino, katera jim pristoja po sladkornih kartah.
Dobave Iz Ukrajine. Wolfov urad poroča: Kakor že znano, so centralne države v zadnjih dneh z ukrajinsko vlado sklenile pogodbe glede dobave žita, stročnih pridelkov, krme in raznih semen ter jajec in klavne živine. Za izvršitev transporta ustanovljene organizacije so že pričele delovati. Kakor se iz Kijeva brzojavno poroča, je bilo v zadnjih dneh meseca aprila na ukrajinskih postajah za centralne države oddanih približno dva milijona centov žita in krme. Zadnje dni je dospelo okoli 1200 vagonov raznih živil po tako zvani suhi poti v centralne države. Prve dobave se z ozirom na težavno prehrano prepuste večinoma Avstriji, dočim gredo poznejše dobave v Nemčijo. Upati je, da bo dovoz iz Ukrajine že v kratkem času zadostil najnujnejši potrebi.
Nadomestilo za figovo cikorijo. Stopila sem v kuhinjo svoje tete. Kuhala je ravno kavo. Na mizi sem videla posušene jabolčne lupine. Teta vzame v roke škatljo, jo odpre in vzame iz nje zmlete jabolčne lupine in jih pridene h kavi namesto figove cikorije. Vzela je potem še drugo škatljo in mi je pokazala še drugo nadomesti o za figovo cikorijo. Posušene hruške, „kloce“, je zrezala, jih posušila in zmela. Kava mi je dišala izvrstno.
»Vojni tobak". Kakor naznanja tobačna uprava trafikantom, bodo dajali od sedaj naprej mesto tobaka za pipe »vojni tobak“. S tem so hoče tobačna režija zavarovati pred natolcevanjem, kaznivega »varanja v trgovini z blagom", s tem, da ne bo prodajala od sedaj naprej več zmesi bukovega listja kot pravi tobak. Kakor upamo ne bo nova »vojna zmes" slabša kot je bila.
Ribarstvo v alpskih deželah v prid aprovizacijl. Urad za ljudsko prehrano namerava napraviti akcijo, ki bo skrbela za intenzivnejši ribolov v alpskih deželah v prid aprovizaciji. V tem smislu je poročal v odborovi seji avstrijske družbe za ribarstvo ravnatelj Freudelsperger in poudarjal, da smo dosedaj premalo gledali na pomen ribarstva v alpskih jezerih Zato je zadnji čas, da se potrebno ukrene ter prične z ribolovom v teh deželah in tako zviša v bodoče dobava mesa. Potrebno pa je, da bo imela akcija tudi ugoden uspeh, da odpus.i vojno ministrstvo ljudi, ki se razumejo na ribarstvo iz vojaškega službovanja, se nabavi potrebni materijal za ribolov in se ribarstvo pravilno organizira.
Jajca po dve kroni so o velikinoči prodajali v Trstu. Neka prodajalka je bila radi tega obsojena na 1000 K globe.
Zmrznjeno ribje meso si hoče oskrbeti francoska vlada za velika mesta, da ublaži pomanjkanje živil. V ta namen bodo organizirali morski ribolov v Novi Findlandiji in v Maroku. Zmrzle ribe se bodo pošiljale v hladilnice, ki jih grade po vseh večjih mestih.
Nasoljenih kož so Angleži nakupili v Argentiniji in jih tudi že zvozili na Angleško.
V	Indiji so zaplenjene vse surove kože. Določene so cene, a trgovina s kožami jj sicer prosta. V Avstraliji so pripravljene velike množine kož za vkrcanje. Od leta 1914 je poskočila cena za tujezemske kože za 60 do 80°/o, za domače 45 do 50%- Izvoz kož iz Angleške je prepovedan.
Brzovlakl brez prvega razreda. Da se promet na železnicah po enostavi, namerava uvesti nemška železniška uprava pri vlakih !e dva razreda. Brzovlaki bodo imeli le drugi in tretji, oziroma le prvi in drugi razred, poštni vlaki pa le drugi in tretji razred. Deloma pride ta uvedba v veljavo že v poletnem voznem redu.
ABC kmetske in kmetijske Izobrazbe je začela izdajati c. kr. kranjska kmetijska družba. O kmetijstvu mora dandanes vsakdo marsikaj vedeti. Tudi izobraženci nimajo o kmetijstvu prav nobenega pojma. Vseh mogočih reči se uče po šolah, a tista veda, ki je najvažnejša na svetu, in od katere je odvisen blagor človeštva bolj kakor od katerekoli druge, je čisto zaničevana in neznana. Zato hoče kmetijska družba pojasno-vati na naj preprostejši način osnovne pojme kmetijske vede, in z&to je začela izdajati ABC. Ime že pove namen, v prvem članku pa pravi uredništvo: »Umno kmetijstvo ni nikaka posebna znanost sama zase, ampak zelo težka obrt, ki sloni na pravilni praktični nporabi raznih prirodnih in drugih znanosti; kmetovalec, ki se v teh znanostih dovolj spozna ih je poleg tega še izredno nadarjen, ta lehko postane celo umetnik v kmetijstvu. Pravo kmetijstvo je torej umetnost, ki jo znajo le izvoljenci. Narediti naše kmete vsaj umne kmetovalce, ali posebno nadarjene za kmetijske umetnike, je že od nekdaj naloga c. in kr. kmetijske družbe kranjske. Z listom »ABCjem", ki ga pričnemo prilagati družbenemu uradnemu glasilu »Kmetovalcu", nameravamo in poskusimo prav po domače razlagati tiste znanosti, ki so podlaga umnemu ali celo umetniškemu kmetovanju. Kmet na deželi pa ni le samo kmetovalec, on je obenem tudi državljan, občan, sosed, trgovec itd., zato so njegove različne dolžnosti v pogledih na te njegove stanovske različnosti manj ali več v najožjem stiku z njegovim kmetijskim obratom, zaraditega nameravamo v »ABCju" tudi razpravljati o postavah, o trgovini in sploh o vsem, kar mora dandanes vedeti vsak pameten in izobražen kmet, če nai gmotno uspeva in naj ni igrača v rokah premetencev. Ne le gmotno dobro podprti kmetijski stan je nada naše
vsled svetovne vojne težko oškodovane države, kateri bo največ pomagal kmetovalec celiti globoke rane, ki jih je zasekala strašna svetovna vojna. Tej nalogi bo pa kmetijski stan le tedaj kos, če bo tudi telesno zdrav, zato ne bomo zanemarjali onih naukov, ki so podlaga ljudskemu zdravstvu-Kratko rečeno: Učiti nameravamo osnovne pojme vseh onih številnih znanosti, ki jih potrebuje kmet kot človek, kot umni kmetovalec in kot dober državljan." — Tudi občinstvo lahko pripomore s tem, da opozori na stvari, v katerih je treba poljudnega pojasnila.
Rumunska pšenica stoji jako dobro. Konec marca je zapadel sneg, ki se je odslej počasi talil pri hladnem solčnem vremenu. Zemlja je dobila vsled tega potrebno mokroto, kar je treba, ker je bila zima presuha.
Milo Iz kostanja. Tudi na Francoskem je zmanjkalo mila. Poročajo, da si pomagajo z milom iz kostanja, pravzaprav z milnim praškom, ki se ga pridela iz kostanja. Kostanj se zreže v kolikor mogoče fine koščke, ko se odstrani luščina, ki se posuše na solncu. Nato se te plošče stolčejo v prašek, ki pomešan z vodo nadomestuje milo. Kdor hoče imeti nadomestek za milo poceni, pa naj poskusi.
Tobačne karte uvedejo nekako čez 8 tednov. Po tozadevni odredbi finančnega ministerstva se bodo morali stalni odjemalci vpisati v posebne liste ter bodo dobili na teden po 6 smotk, 16 cigaret, Va paketa cigaretnega tobaka ali 1 paket tobaka za pipo. Slučajni odjemalci bodo dobili seveda še mnogo manj.
Prof. Sedlmayrjev način žitnega gospodarstva v Albaniji uresničen. V zadnjem času je bilo izdelanih več načrtov, kako naj država postopa, da od kmetijstva dobi dovolj žit in drugih pridelkov za preskrbo ne-pridelovalcev, po katerih načrtih naj bi ne bile glavni namen samo rekvizicije ampak tudi vladno pospeševanje večjega, obsežnejšega pridelovanja. Ta načrt, dovoljuje prost promet s kmetijskimi pridelki kadar so kmetovalci oddali zahtevane množine. Tajiti se ne more da je preskrba nepridelovalcev od leta do leta nepovoljnejša, da so kmetijski pridelki od leta do leta manjši in, da se veliko teh pridelkov prodaja po raznih oderuhih na skrivnem po nesramnih cenah. To so navadno prekupci, ki imajo dovolj takih stvari, katere kmet silno potrebuje. To zamenjavajo s kmeti in pridejo navadno zelo poceni do kmetovih pridelkov, katere potem prodajajo najubožnejšemu in najbolj sestradanemu prebivalstvu po mestih po naravnost blaznih cenah. Oddajajo seveda le v manjših množinah. Tako so n- pr. prodajali na Primorsko pšenico 1 kilogram po 12 do 16 K. Zabavljanje radi oderuštva pa ne zadevlje teh prekupcev, ampak ga znajo ti vedno prevaliti na kmeta. Prof. Sedlmayrjev način vsaj kolikor toliko izključuje tako neslano ^'prostaško nesramno prekupčevanje. Njegov sistem so z malimi izpremembami poskusili v Albaniji, v kateri je žita že od nekdaj zelo primanjkovalo in so morale med vojno naše vojaške oblasti z živežem podpirati ondotno prebivalstvo. V letu 1917 so v Albaniji vsako rekvizicijo popolnoma opustili, da bi s tem ljudstvu navdušili za obsežnejšo produkcijo-Na mesto rekvizicij je bila odrejena enkratna ’ oddaja in sicer na ta način, da so davke v običajni meri (tretjino, polovico, deloma še več) predpisali v blagu. Te množine je uprava začasno deloma pustila pri pridelovalcih, v večji meri pa jih je spravila v posebna skladišča. Iz teh zalog je bilo mogoče revnejše ljudstvo in uradništvo z živežem sorazmerno precej ceno preskrbeti z živežem, popolnoma revne pa se je preskrbelo brezplačno- Kakor hitro je bila v občini oddana
množina predpisanega žita, je bil nadaljni promet in kupčija s tem blagom popolnoma prosta. Na ta način so si mogli potem premožni sloji vsega dovolj preskrbeti. Medtem, ko je bilo pri prejšnih maksimalnih cenah silno težko tudi za drag denar takorekoč le tihotapskim potom nabaviti si živil, je bilo potem, ko je bil dovoljen prost promet takoj po vseh trgovinah dovolj mlevskih izdelkov na prodaj, cene pa so bile vsekakor nižje kot so jih plačevali v prejšnjem letu za pod roko nakupljeno blago. Moka seveda zaradi tega načina ni bila zastonj, toda brezupni boj in pehanje za živili je ponehal, ker so bili
reveži od oblasti ceno preskrbljeni, imo-viti sloji pa so si mogli nekoliko dražje nabaviti vsega v prostem prometu, ter je s tem ponehalo tudi tihotapstvo, kakor tudi pridelovalcu odslej ni bilo več treba skrivati svojih zalog pred očmi oblasti. Predvsem pa je treba ceniti uspeh kakoršnega je to napravilo glede na pridelovanje. Zaradi boljših izkupičkov se je pridelovanje v naslednii kampanji skoraj neverjetno močno povečalo. Seveda so se pri tem načinu pokazale deloma tudi slabe strani. Pri cenitvi oddaje so se dogodile seveda marsikatere nerednosti, ker se ni prepisovalo kontingentov tako, kot Sedlmayr svetuje. Vendar pa se je v splošno pokazal tak način zbiranja živil gotovo mnogo zanesljivejši in gotovejši, kakor pa so naši sedanji, stari načini. Kruh se je naenkrat pojavil tudi v prosti trgovini in ž njim vspo-redno tudi druga živila, katerih prej sploh ni bilo mogoče dobiti. — Ravnokar izvemo, da je 16. aprila o svojem sistemu predaval Prof. Sedlmayr v kolegijalnem zboru nižje-avstrijskega deželnega kulturnega sveta, kateri je sklenil izdelati vlogo na kmetijsko ministerstvo, naj bi se ta sistem ako že ne za letino 1918 pa vsaj za letino 1919 tudi Pri nas pri zahtevanju pridelkov praktično Uvedel. Morda bi bil omenjeni način za kmeta še najbolj pravičen.
Vino v Dalmaciji. Otoki Brač, Hvar in Vis, ki so dali v mirnem času 300.000 hekto vina, ga sedaj ne morejo dati niti 50.000.
Pri nadrobni prodaji konjskega mesa Se za en kilogram ne smejo preseči nastopne Pajvišje cene: I. lčdveno meso, jetra, mast 4 K — h, II. mišično meso (izvzemši lčd-veno meso) brez kosti 3 K 20 h, III. srce in drobovje, glava in drugo manjvredno meso (izvzemši jetra) 1 K 40 h, IV. kosti — K 40 h.
Dve papirnici je kupila vlada, kakor Poročajo' graški listi, in sicer v Halleinu in v Beljaku. Prej sta bili last nekega angleškega podjetja, jeseni 1917 pa prodani nekemu norveškemu konzorciju.
Katoliški tiskovni sklad
IH.
Umena darovalcev prijavljamo odslej le, če to izrecno žele.) Jožef S. v D. 25 K, J. L. v D. 15 K, ^na S. v D. 5 K, Ivan Ž. v D. 7 K, Anton or. v D. 2 K, Ivana F. v D. 5 K, Štefan K.
V	D. 2 K, Ivan J. v D. 50 K, Janez K. v D. }6 K, Peter F. v D. 100* K, Katarina B. v L. 50 K. I. K. v L. 2500 K, Mihael N. v G. POO K, Anton G. v C. 70 K, J. N. v L. 3000 R- Neimenovan Dragatuš 30 K, Martin Nemanič, župnik, Brusnice 100 K, neimenovan P. 100 K, neimenovan iz P. 30 K, I. L. p 100 K,-neimenovan duhovnik 100 K, ne-jPienovan 20 K, č. g. Kazimir Kosobud 30 K, {Van Smlejc, Šmarna gora, 50 K, Ivan Burja, , °h. Bela 10 K, neimenovan po prof. Ko-,encu 100 K.	Skupaj	.	K	7117 —
Izkaz I. . „	7650'—
Izkaz II. .	1310'—
Skupna svota vseh treh izkazov K 15977'—
Razširjajte »Resnico"!
Jugoslovanski minister dr. Žolger
je odstopil. Vrgla ga je vrtoglava »politika* Jugoslovanskega kluba. Dr. Korošec vsak dan več doseže.
Rojstni dan cesarice Cite v Ljubljani.
Ob godu nemškega cesarja so plapolale z ljubljanske kazine zastave, ob godu in rojstnem dnevu avstrijske cesarice Cite pa kazina ni razobesila niti ene zastavice. Takega avstrijskega patrijotizma ne razumemo. Ljudje, ki tako netaktno postopajo pač niso poklicani dajati Slovencem patrijotične nauke. Po Ljubljani je bilo ob včerajšnjem dnevu ljubljene cesarice Cite izredno mnogo zastav, tudi nekaj poštenih Slovencev je izobesilo zastave. Dobro mater svoji rodbini, dobro mater vseh enakopravnih avstrijskih narodov naj Bog živi!
Kaj je bilo novesa pretekli teden?
Župnik v Šturijah častiti gospod Mihael Kmet je imenovan za duhovnega svetnika goriške nadškofije v Gorici. — Novo mašo poje dne 12. maja trebenjski rojak Jožef Škoda. — V Gorici so se s 1. majem otvorile ljudske šole. šoloobveznih otrok je sedaj v Gorici 300. — Za ravnatelja na realki v Idriji je imenovan profesor Baltazar Baebler. — Tajnik banke .Slavije* v Ljubljani Josip Kuhar je šel v pokoj, na njegovo mesto dr. Ivan Bole. — Na berolinskem šahovskem turnirju je zmagal Slovenec dr. Vidmar. — Prvi roj na Dolenjskem je imel 29. aprila v Pijavicah posestnik Jožef Jerman. — Poročil se je narednik 17. p. p. France Mitteregger z gdč. Franico Robičevo iz Rihenberga na Goriškem.
—	Goriški deželni odbor se je vrnil v Gorico. — Padel je blizu Asiago 21 letni Anton Rajar iz Želinje vasi pri Novem mestu. — Strela je udarila dne 29. aprila v električni tok v Prečni. Novo mesto bo zato nekaj časa brez električne razsvetljave. — Z viteškim križem Fran Josipovega reda z vojno dekoracijo je odlikovan stotnik-avditor Valentin Levičnik 27. črn. kad., drugič z vojaškim zaslužnim križem tretjega razreda z vojno dekoracijo in meči stotnik Viktor Bunc 7. lov. bat., nadporočnik Josip Hočevar 7. p., prvič je dobil tako odlikovanje poročnik Fran Hrastnik art. p. 106. Z nova je bilo izrečeno cesarsko pohvalno priznanje s podelitvijo mečev nadporočniku Teodorju Vrhovcu 27. p. — Vsled posebnih zaslug za vojaško zdravstvo je odlikovan dr. Alfred Serko, nadzdravnik v Gradcu, s častnim znakom Rdečega križa drugega razreda. — Tretjič odlikovan na italijanskem bojišču je četovodja 17. pp. Golob Rudolf, dodeljen 3. p. t. ces. lov., to pot s srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda. — Z železnim križcem s kronana traku hrabrostne svetinje je bil odlikovan črnovojniški narednik Anton Mehle v Žužemberku, ki je bil nedavno imenovan tudi pri sodišču za sodnega oficijala. — Suplentinja Alojzija Vidmar je imenovana za provizorično učiteljico v Radečah, Stanislava Mešek je nameščena za suplentinjo v Litiji, Katarina Košiša za suplentinjo v Nevljah, Antonija Batič za suplentinjo v Vel. Laščah in Marija Rupar za suplentinjo na Viču pri Ljubljani. — Nadzornik v ženski kaznilnici v Begunjah Rudolf Sertič je imenovan'za kaznilniškega upravitelja, kontrolor jetniš-nice v Ljubljani Ant. Sraka pa za upravitelja jetniš-nice. — Šolsko leto končajo letos na Hrvaškem 30. junija. — Stotnik Fran Hočevar inf. polka 53 je odlikovan drugič z vojaškim zaslužnim križem 3. razreda z vojno dekoracijo in meči. Rez. nadpor. Ivan Bavdeku 27. p. je sporočeno drugič najvišje pohvalno priznanje ob istočasni podelitvi mečev. Z zlato hrabrostno svetinjo je odlikovan pešec Iv. Per, s srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda pešec Fran Simončič, s srebrno hrabrostno svetinjo pešec Alojzij Meke, vsi trije 17. pp. — Davčni oficial E. Kramaršič je odlikovan z zlatim zaslužnim križem na traku hrabrostne svetinje. — Okrajni komisar Anton Mencinger v Litiji je premeščen kdei.vladi v Ljubljani, okrajni komisar Ludovik Pinkawa je premeščen iz Ljubljane v Litijo. — S srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda so odlikovani narednik Štefan Kosem, desetnik Stanko Strniša in podeset-nik Ivan Dimic vsi 17. pp.
Iz Črnomlja poročajo: Dne 1. maja popoldne okrog druge ure je padala toča po vinogradih in sicer na Griču in Maverlenu, v Doblički gori. Baje ni napravila mnogo škode. — En teden preje je padala tudi v Rodinah, kjer je, toda le na enem kraju, naredjla občutno škodo. — Kmetica Ivana Vukič, se je peljala iz kloštra Ivaniča domov. S seboj je imela vrečo pšenice 70 kg. V vlaku so planili na njo nekateri moški, in jej hoteli vzeti vrečo. Žena je krčevito držala vrečo in ko je v boju za pšenico prišla do izhoda, je padla pod vlak, ki jej je odrezal desno nogo v gležnju. Spravili so jo na to v zagrebško bolnišnico. — Franc Pretnar, 16 let star, delavec
na Jesenicah, je bil obtožen, da je v družbi nekega vojaškega begunca v zakristiji cerkve pri sv. Križu vzel nekaj sveč in dve neblagoslovljeni hostiji. Obsojen je bil na 7	mescev težke	ječe.	— Drzen
vlom se je izvršil	v Gradcu v trgovino	z obleko
.Habsburgerhof*	in	sicer za časa,	ko je	bila trgovina zaprta. Tat	je	pobral, kar je	dobil	denarja v
blagajni, iz prvega nadstropja pa je vzel nekaj sukna.
— 32 letna Frančiška Kos iz Ponovičev je dne 31. januarja t. 1. ukradla nekemu vojaku 100 K. Ukradla je tudi v Rožni dolini Francu Staniču nekaj dragocenosti in nekaj petroleja. Obsojena je na 2 leti težke ječe, potem jo oddajo v prisilno delavnico. — Razprava proti dr. Fohnu v Gradcu, ki je bil tekom časa ukradel razne starine iz celjskega muzeja, se je končala z obsodbo Fohna in njegove soobtožene neveste. Fohn je obsojen radi tatvine na 10 mescev težke ječe, nevesta na 14 dni radi krivega pričevanja. — V četrtek zjutraj je zgorel pri Gradcu veliki parni mlin v Andritzu. Žgorel je poldrugi vagon žita. — Na postaji Karkasi na Ogrskem so opaziti ponoči, da iz enega voza železniškega vlaka, ki je vozil petrolej, teče petrolej. Ko so dotični voz odklopili, je prispel na postajo dunajski osebni vlak. Vsled iskre iz lokomotive se je vnel petrolej in mahoma je bilo osem vozov s petrolejem v ognju. 13 vozov osebnega vlaka je bilo ogroženih, tri osebe so zgorele, 16 je težko ranjenih. Izmed živine je bilo mogoče rešiti samo par komadov. 30 konj in 30 volov je zgorelo, 14 vozov je popolnoma uničenih.
— Požar je napravil škode Ivanu Hribarju v Una-njarjih, občina Trebeljevo 24.000 K, njegovemu sosedu Josipu Maroltu pa 12.000 K. — Neznan tat se je hotel pri posestnici Mariji Podgorškovi v Skaručni dobro preskrbeti z živili. Zato ji je odnesel 35 kg masti. 15 kg pšenične moke in še drugih raznih stvari. Iz Dolenčeve žage v Podnartu je izginil 12 in pol metra dolg transmisijski jermen, vreden 1000 K. — Posestnik I. Kuder v Kotredežu je popravljal pod na svojem gospodarskem poslopju in pri tem padel skozi odprtino v hlev ter se tako nevarno poškodoval, da je dva dni potem umrl. — Bahovčeva tvornica za pohištvo iz upognenega lesa na Duplici pri Kamniku preide menda v druge roke. Tvornico kupujejo Nemci. — Poročili so se: Viktor Engelsberger hišni posestnik v Tržiču z gospodično Ivanko Magušar, trgovsko uslužbenko, v Logatcu nadporočnik dr. Andrej Gosak z gospodično Mihev-čevo iz Dolnj. Logatca, v Šmihelu Vladimir Požar, nadučitelj v Nadanjem Selu z gospodično Marijo Hlebčevo, posestnico. — Posestnici Agati Bonisegna v Dolskem je ogenj napravil 4000 K škode.
Umrli so: v Ločah na Štajerskem župnik Franc Kosel, v Idriji rudar Ivan Medvedič, v Zagrebu Franjo Gomilšek, v Tolminu cestni mojster Anton Černigoj, v Brezovici v Istri Fr. Vatovec, trgovec in posestnik, v Selcah pri Škofji Loki trgovec in posetnik France Tavčar, v Mostah posestnica Marjeta Černe, na italijanskem bojišču posestnik in organist Janez Gočar: v Ljubljani: postajni mojster drž. železnice Ivan Poljak, Ana Aljančič, soproga c. kr. vpokojenega brzojavnega mojstra, soproga sodnega sluge Ana Nemec, Julijana Rozman, sprevodnikova vdova, J. Kredar, gojenka liceja, Ivan Dobrin v Tržiču, ga. Terezija Veher, Uršula Jankovič, gostilničarka, Jera Mejač, posestnica, v Stožicah pri Ljubljani gospa Pečnik, v Lokavcu pri Ajdovščini posestnik in trg. Fran Rebek, v Krškem Mar. Vodopivec roj.Zehner, v Ajdovščini A. Pečenko, lastnik kavarne Central v Gorici, na Javorniku bivši trgovec Alojzij Rizzoli, v Senadolah pri Senožečah A. Hreščak, v Begunjah gdčna. Fani Debevc, poštarica v Kostanjevici, v Parizu pisatelj Georges Ahmet, star 40 let, v Ljubljani prefekt gluhonemnice Ivan Hrast, nadučitelj v pokoju, trg. in posestniku J. Dereani hčerka Cita.
Za cesarja in domovino I
Šolska mladina in zahvalni dar der žele Kranjske za rešitev cesarja. Posnemajte 1 Šolsko vodstvo v Št. Lambertu je napravilo med učenci zbirko za zahvalni dar dežele Kranjske za rešitev cesarja in kot pozdrav ob rojstvu najmlajšega Habsburžana. Zbralo je tako za Vojaški dom v Ljubljani K 19 66. Otroci so navdušeni sledili domoljubnemu govoru ter *Še na uprav ginljiv način odzvali s svojimi malimi pri pevki. Prepričani smo, da bo vladar te akcije med našo mladino kar najbolj vesel. Zato vsa šolska vodstva organizirajte prispevke mladine I
1000 K je darovala »Kranjska deželna vinarska zadruga* za Vojaški dom v Ljubljani.
Hranilnice in posojilnice za zahvalni dar dežele Kranjske za rešitev cesarja.
»Vojaškemu domu* v Ljubljani prihajajo vsak dan tudi darovi naših hranilnic in posojilnic, kar priča, da se tudi one hočejo
8
... ...
odlikovati pri veledomoljubni akciji. Odbor za »Vojaški dom“ v Ljubljani je nadalje prejel naslednje darove : Posojilnica v Dobre-poljih 200 kron. Hranilnica in posojilnica v Škofji Loki 100 K. Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico 50 K. Hranilnica in posojilnica v Sostrem 10 K. Hranilnica Dol pri Ljubljani 10 K. Hranilnica in posojilnica v Ambrusu 10 K. Hranilnica in posojilnica Šturije 20 K. Hranilnica in posojilnica v Žireh 20 K. Hranilnica in posojilnica v Suhorju 20 K. Hranilnica in posojilnica v Bohinjski Srednji vasi 20 K. Hranilnica In posojilnica v Šmartnem pri Litiji 70 K. Hranilnica in posojilnica v Šmarjeti 50 K. Posojilnica in hranilnica Sv Križ pri Litiji 40 K. Hranilnica in posojilnica v Dragatušu 10 K. Hranilnica in posojilnica v Radoviči pri Metliki 20 K. Ljudska hranilnica in posojilnica na Vačah 20 K. — Prepričani, da bodo .s kolikor mogoče velikim darom sledila vsa naša gospodarska društva«>in tako pokazala svojo udanost cesarju, svojo ljubezen našim junakom. — Odbor za »Vojaški dom“ v . Ljubljani.
j Cč. župni uradi za zahvalni dar dežele Kranjske za rešitev cesarja. Lepo število čč. župnih uradov je že poslalo prispevke za »Vojaški dom“ v Ljubljani. Hvala jim iskrena za. trud v imenu naših hrabrih vojakov in v imenu patrijotične misli, ki vodi to akcijo. Doslej so poslali zbirke naslednji župni uradi: Tomišelj K 80;—, Ljubno p. Podnart K 80'—, Dolenja vas pri Ribnici K 72'—, Lučne nad Škofjo Loko p. Gorenja vas K 71 86, Pužganje p. Litija K 70'—, Rateče p. Bela peč Gorenjsko K 70'-—, Lozice p: Št. Vid pri Vipavi K 65'—, Kranj K 58'80, Javor pod Ljubljano p. Sp. Hrušica K 55'53, Zabnica pri Šk. Loki K 53 90, Leše K 51'62, Mengeš K 50—, Zasip-Bled K 50'—, Zlato polje K 50—, Kamna gorica K 50'—, Dra-gatuš K 50'—, Kokra na Kranjskem K 50—, Vič pri Ljubljani K 45'—, Želimije K 44'20, Selo pri Kamniku K 44'26, Hrastje K 43 90, Bukovščica p. Selca Kranjsko K 40’—*, Kranj K 39’—, Hotederšica K 32'23; Svibno pošta Radeče K 26'—, Janče p. Litija K 25'—, Dole pri Litiji K 25'—, Sv. Planina pošta Trbovlje K 24’28, Sv. Jakob ob Savi K 22'50, Škocijan pri Mokronogu K 21'27, Bled K 20 50, Dražgoše K 20—, Sv. Gothard p. Trojana K 20'—, Vranja peč pošta Kamnik K 20'—, Podbrezje Gorenjsko K 15’—, Bukovščica p. Selca K 131*—, Naklo K 10'—, Dol pri Ljubljani K 10*—, Podgrad K 10'—, Planina pri Črnomlju K 7 06, Ovsiše pošta Podnart K 5'33, Cerklje Gorenjsko K 454 30, Št. Vid pri Zatični K 386’—, Čemšenik pošta Medija-Izlake K 300'—, Sora K 29042, Ambrus K 276'—, Brezovica K 269'—, Bohinjska Bela Gorenjsko K 231 '40, Suhor pri Metliki K 221 ’50, Sv.. Jurij pri Kranju
K 200'—, Stranje pri Kamniku K 175’70, Št. Peter pri Nov. mestu K 170 —, Dobrepolje K 167'—, Sostro p. Ljubljani K 150'—, Radoviča p. Metlika K 14470, Sv. Križ pri Litiji K 141'—, Zaplani K 13492, Tržič na Gorenjskem K 130'—, Šmartno pri Litiji K 128'—, Svibno p. Radeče K 123'—, Rakitna K 122 15, Besnica p. Kranju K 120 —, Brusnice K 120'—, Smlednik K 1)5'—, Sv.
Gora nad Litijo p. Vače K 100'—, Zalilog p. Železniki K 100'—, Moravče K 100'—» Krka K 100'—, Duplje pri Tržiču K 100	>
Kropa K 90'—. — Imena nabiralcev in na-biralk se objavijo v posebni izdaji, ko bo zbirka popolna. Nujno prosimo ostale čč. župne urade, da se na kolikor mogoče odličen način v prihodnjih dneh pridružijo manifestaciji!
Kdor želi prejemati novi dnevnik
99
Novice
il
ki prične v kratkem izhajati v Ljubljani, naj nam to takoj javi po dopisnici. Prosimo tudi za naslove onihf katerim naj prvo številko pošiljamo na   ogled. =
Naročnina za celo leto bo 40 K, za pol leta 20 K.
Ker ne razpolagamo z denarjem, bomo novi ^dnevnik pošiljali samo tistim,
ki ga naroče.
Zadružna tiskarna v Ljubljani.
Kranjska deželna banka
v Ljubljani. *"......
Najvarnejše in najugodnejše se naloži denar v pupilarno-' varnih 47»% zastavnih listih in 4V*% komunalnih zadolžnicah Kranjske deželne banke. Letne obresti čistih 4%% brez odbitka kakršnegakoli davka.
Daje hipotekarna in komunalna posojila. Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun pod najugodnejšimi pogoji.
ILIRSKA BANKA V LJUBLJANI
Šelenburgova ulica št. 1.	,
===== izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje ==
financira vojaške dobave in aprovizacijske kupčije. — Daje predujme na blago. — Eskomp-tira menice, fakture in terjatve. — Pospešuje trgovino, industrijo ter uvoz in izvoz. — Vloge na knjižice obrestuje po 4%. — Vloge na tekoči račun po dogovoru.
Odgovorni urednik: Vojteh Jeločnik. — Tisk »Zadružne tiskarne* v Liubliani. — Založil konzorcij.