III. leto. Štev. 34. 1916. Augusztus 20. Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence. PRIHÁJA VSAKO NEDELO. Cena Novin je na leto: Doma . . . . . . . . . . . . . . 3 K. v Ameriko . . . . . . . . . . . . 6 K. Dobijo se Novine, Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri KLEKL JOŽEFI, vpok. pleb. v Čerensovcih, Cserföld, Zalamegye, Naročnina i dopisi se tüdi k tomi moro pošilati. sa naročnike Marijinoga lista, je Novin cena če oe jih od štirah več na eden naslov pošila, doma 2 K. v Ameriko vsakomi na, njegov naslov . . . . 5 K. Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov. Zlatomešna predga v Soboti. .Pétdeséto leto pa moreš posvetiti, ár je pétdeséto leto jubileumsko (svéteš-nje) leto.* — (Lov. 25, 10. — Pétdését let je tomi, ka je stao mládi novoméšnik pred oltárom božim, obdála ga je veséla vnožina, lübeznívi starišje, rodbina, prijátli, spoznanci pa verno krščansko lüstvo. Jeli je mislo te na to, ka bi rad za 50 let znova tü stao z tistimi, ki ga poštüjejo i lűbijo na sveti, što bi nam to znao povedati? Pa glejte, Bog njemi je dao to redko, posebno miloščo. Po kaplanijaj pri Sv. Jüiji, v Čerensovcih, na Tišini i v Soboti pride novoméšnik za düševnoga voditela marijanska fare; Odked po skoro 40 letnom dühovnom pastirstvi se njemi nazáj obméjo oči na stáre domovino, kde se dnes vsakojački genjeni v srci, spomina svojih preteklih 50 let okoli-vzéti z tistimi, ki ga lűbijo, poštüjejo ino se z njim vréd spomínajo rečih sv. pisma, štere je Bog Mojzeši dao rekoč!: »Pétdeséto leto pa moreš posvetiti, ár je pétdeséto jubileumsko (své-tešnje) leto.* Vnožina krščanske pa, štera jé dnes eti nazoči, nam svedoči, ka zná, da ne stáliša na sveti, šteri bi v tesnejšoj zvézi bio z vernim lüstvom, kak je stá-líš dühovnika. Vsi drűgi stálišje pred-nješi i pozadnješi se samo za zemelska dobra májo skrbeti; darovnikom je dána reč od Gospodna: „Kák je mené poslao Oča, tak tüdi jas pošlem vás." Njega je pa poslao na zemlo Oča, kak že pri Izaiaš prorok! čtémo, i kak je on sám prečteo gori v sinagogi svoje domáče vési t Nazareti rekoč!: „Düh Gospodov je nad menov, za to me je nornazao ino poslao, naj glasitit evangelium siromakom, naj tolážim tiste, ki so spotretoga srcá, naj oznannjem voznikom odkuplenje, slepirn videnja pa edno veselo leto Gospodovo íno dén pláčila. * Luk. 4, 18, 19. Z tem poslancom so šli apoštolje i njihovi naslednike dühovnicje' pa idejo tüdi déndenéčnjí med svet: Predga t evangelium si^omákom, tolážit ne-vojne, zapüščene, odvežüvat od greha tiste, ki nosijo v smrtnih greh a j ve-zálja šatanove na dűšaj, oči odpírat i vüha tistim, ki so slepi, ali glühí za božo pravico, naj zvedijo i močno verjejo vsi, ka bo ednok dén plačila pa se naj tak radüjejo Jže naprej vesélomí jubileumskomi leti blažene vekivečnosti. Tak je dühovnik v nepretrganoj dotíki z lüstvom svojim, ár vsa, štera dela, kak námestnik Kristušov, poslani od njega, vsa za svoje verne dela. Njim predga, njé vči v šoli, za njé ponávla daritev Jezušovo dén za dnévom v sv. meši, njé krsti, njim odpüščáva grehe, njim deli oltársko svestvo, slednje Držanje i njé pela z blagoslovom božim v sv. hížni zákon to znajoči, ka Bog njemi vsa tá zapovedao, pa ga je na vsa tá poslao, lüdstvi pa naložo rekoč: „K» vás poslüša, mené poslüša, ki pa zametáva vás, zametáva tüdi mené.“ Jeli častiti gospod Jubilant, či bi Vas mí zdaj pitali, kelko jezér ste jih okrstilí, keliko zdáli, pokopalí, kelikim jezeram nosili Slednjo tolážbo v smrtnoj nevarnosti, keliko jezérkrát ste priká-zali nájsvetešo daritev za svoje vernike, keliko desétjezér ste jih spovedati i prečistiti v pétdesetih letaj, teško bi nam znali povedati? Pa vsa tá dela i posli so správlati, kak tíha rosa spádajoča na zemlo, obilnost milošče vernim dűšam, za to se vüpate, ka so Vaši trüdi zapisati pri Bogi, našem dobrotivnom nebeskom Oči. Ali, kda se tak Spominate Vašega 50-letnoga düševnoga dela v goricaj Gospodovíh, se zná zgoditi, ka se tű i tam bridka kapla tüdi ríva pred Vaš špomin, štera bi rada pokváríla denéšnje vesélje. Pa naj bo, jas Znám,, pa Známo Vnogi, ka je Vaše Srcé že odpűstim pa pozábilo, č. g. pá Vas tolážbo rečí, štere je.pravo Jezuš: „ Vučenik je ne vékši od vučitela... pa či so Mžnoga gospodár za Beelzebuba zvali, kem bole njegove domáče?* Math. 10, 25. Nanč ne bí dobro bilo, čí bi vso zahválnost íno vso našo pláčo tű na zemli dobili. Kak bi se te spunile rečí Jezušove nad nami, ka on ščé bíti naša tolážba i naša pláča. „Na pétdeséto leto se naj oslobodi slüžábnik ino se naj nazáj dá küpleno blágo pa se naj povrné vsaki med rod svoj,“ je velo Bog Mojžeší — na pétdeséto leto se naj vse pozábi, ka je teško, žalostno bilo pa Srcé se naj kople v sladkom spomini dobro zvršo« noga dela. Mládi kaplan sam bio pa so me k betežniki zváli. 86 let star teško betežen moški je na posteli klečéč čakao Jezuša v Oltárskom Svestvi. Zamán smo njemi pravili, naj si doliléže. »Nej, je pravo, jas Znám, ka sam mojemi Bogi dužen.* Spovedao se je lepo- pa mi je te pripovedávao, ka je 35 Iet bio v slüžbi ništernoga Lichtenstein Vojvoda, šteromi je verno slüžo. „Pa to mi je na tolážbo zdaj, právi betežnik, ka sam nikdár ne z níkim vékšim pregrešo proti mojemi gospod!.* Lübi krščenicje! Ne samo té betežni^ nego vsi njegovi domáči so ponosni bilí na to, ka je njihov vért pri tak velkom gospod! tak vnogo Iet verno slüžo, tem bole dostojno je, naj se veselimo mí, ka so naš Gospod Jubilant 50 let verno slüžéči svojemi Bogi, nébo i zemle Gospodi, zdaj nám tüdi dáli priliko se z njimi veseliti, ár nam je tak vnoge milošče delio Bog po njihovi rokáj. Amen. 2. NOVINE 1916. augusztus 20. Z temi v srce segajočimi rečmi je pozdravo zlatomeinika, Bagari Jeiefa, bivšega martjanskoga plebanoša Bašia Ivan, bogojan-eki plebanoš v sobočkoj cerkvi. Pred cerkevjov ga je pozdrave Slepec Ivan, espereš sobočke okrogline v nazočnoati dühovnikov i vernoga ljüdstva. Med pozdravom je zlstomešnik sedo v znamenje poštüvanja, štero majo do njega dühevniki. Po lepom pozdrávi je ešpereš prečteo Pozdrav püšpekov i njemi je naznani da je imenüvan za assesora k svétomi stolci. Znamenje te nove časti, rdeči pas sta jubi-lanti g. tišinski i sebestjanski plebanoš gor-zvezala. Z precesijov so pelali zdaj jubilanta z šeregom belooblečenih deklic k zlatoj meši, med šterov se je kak najlepše popevale. V Soboti je zdaj najlepše cerkveno popevanje. Po meši i predgi je zlatomcšnik pélan v procesiji na farov, kje so ga bivši martjanski farniki pezdravili pod voditelstvom Horvat Jožefa plebanoša. Dühovniki ešperešije so jubilanti srebrno razpetje küpili v špomin. Nazoči so bili vsi dühovniki iz ešperešije zvün bedenič-koga i iz zalavske županije bogojanske dobro-vnièki, črennovski i beltinski g. plebanoèje pa Küzma Štefan z Bogojine i Pttvar Mata]* z So-dičinec, bogoslovca. Pe slovesnosti se je začela korena dühovniška, zatém je pa dao na čast zíatemešniki gosteljüben espereš sijajni obed. Na domi so zlatomešnika tüdi Vnogi pozdravili, k šterim se je po obedi domo paščo. Pomagajte! Smilujte se! Komi? Komi? Beguncom, odgovorimo. Za begunce zovémo tiste nesrečno ljüdi, šteri zavolo kakšega vzroka pobegnoti, v beg se püstiti moro, kak po doma-čem pravimo. Odtod zvira ime: begu-nec. Dužni smo vsem beguncom pomagati po mogočnosti, bole pa tistim, ki k nam bliže stojijo, bliže ali po rodi, ali po domovini, Zahvalnost! itd. V našoj domovini zdaj nega beguncov. So v Galiciji i Bukovini, ali tisti so daleč od nas. Oni majo na Gornjem Vogrskom pomoč. Ali mamo mi begunce bliže tüdi ; bližanje begunce mamo po krajini i rodi. To so gorški slovenski begunci. Znano nam je, ka je Primor-skoga glavno mesto Gorica neprijateli prišla v roke. Ljüdstvo ubogo je moglo pobegnoti ne samo iz mesta, nego iz cele okolice i moglo povrči celo deželo pa se preseliti na Konjsko. Ceste so natlačene bile z ubogimi sirotami, štere so lačne, raztrgane se podale na pot iskat v tüjini smilena srca ali pa smrt. Na jezere i jezere so zalegle ceste i se podale v neznane krajine; matere so nesle svoje dojenčke na rokah, kre sebe pa stiskavale nisterno vekšo dete i milo gledale nazaj kak gori domáča hiša, — joč je napuno ceste bole kak sirote; — mnogo jih ne ide, ki bi mogli; mnoge so sovražne krugle vmo-rile, zakopale; tam so je mogle begunci povrči brez pokopa v gorečem mesti i iti naprej, naprej? Kam ve lačne, gledne sirote? Smilena srca iskat, od- govor^ njim suzé. Te trčejo na naša srca, ki mirno živemo. Vsi Turlani, Nemci iz Primorskoga posebno pa Slovenci se k nam Slovencom obrnejo i prosijo pomoči, posebno obleko po-stelino, robce, brisače, kaj što premore, moško opravo — bole pa ženske, žensek je več. Oni so Austrijci po domovini; kak mi Vogri, a mamo oboji ednoga vladára, i po krvi, národi smo oboji Slovenci, zato prosijo pred vsem naše pomoči. Smilene vogrske Slovenke, darüje tem sirotam, kaj prevüpate obleke. Vsaka fara naj kaj da. Vnogo pono-šenoga pa še li dobroga ženskoga i moškoga obleča leži po hišah. Za-motajte ga i dajte na pošto na té naslov: Posredovalnica primorskih begun-cev, Ljubljana, Krajna, Dunajska cesta 28. 1. — Vredništvo Novin brezplačno odpošle tüdi vsaki dar, samo naj se v Črensovce spravi. — Slovenske dekle i deklice, sirotikam goriškim darüjte višešnjo svojo obleko! Dečki in dečkeci ravnotak! Smilenje smilenje rodi. Vredništvo. Bojna. Sunčna Gorica, nekaj strliva i više desetjezér naše vojske, kak italjansko poročilo glasi, je prišlo lačnomi sosedi v roke. Skoro poldrugo leto se je man-trao i komaj zdaj je prišo ne toti popraviti v Gorico, nego na mesto, kje je prle stala Gorica. Mesto so taljanski streli ščista vničili. Naše čete so je poleg Gorice, eden kilometer od nik-dašnjega mesta priskale zakritja, odkod, daj Bog, da sovražnika čem hitrej od-podijo nazaj prek Soče pa še prek mej Austrije. Kak junaško so se naši hranili, je razvidno iz toga, da so više štiri jezero Italijanov vlovili i še strlivo zaplenili. Keliko Talijanov je pa zkrva-velo pred mestam se pa niti povedati ne more, tak veliko število jih je. Ropaline goriške so draga mogli plačati. Od Doberdoba so se naši tüdi malo nazaj potegnoli, naj majo vednake linijo. Pri branitvi Gorice so se najbolje odlikovali vogrski szekesfehér-varski domobranci. Kje je teliko vogrske, Slovenske i horvacke krvi steklo iz ljübavi do domovine, je goriška pe-čina plodna postala. Iz te krvi, iz té junaške zemljé zraste novi rod, slovenski rod, šteri de veren, kak so njegovi preddedi bili domovini i vladar-skoj hiši. V té namen zdrüžimo vogrski Slovenci svoje molitve z tužnimi goriškimi Slovenci. Poročila z bojišč so sledeča : Talijansko bojišče. Iz Gorice so se en kilometer nazaj potegnole naše čete. 21 naših letal je z velikim uspehom metalo dvakrat bombe na Venezio. Pri Plači i Zagori smo vse talijanske napade odbili. Više 200 Taljanov smo vlovili. Rusko bojišče. Pred Stanislavom so se naše Čete nazaj potegnole, Sta-nislav smo spraznili. Rusi so zevzeli mesta Tgsminica i Ottgnia. Rusi glasijo, da so do 8000 naših i Nemcov vlovili i več teških topov zaplenili. Pred Lembergom i kre Stochod vode so Rusi krvavo odbiti. Delaígn mesto kre vogrske meje so Rusi zasedli. Pri Stochodi smo zevzeli edno ruske postojanko. Pred Krnlom smo 170, v Bukovini pa, kje zmirom napredüjemo, 700 Rusov vlovili i 6 strojnih pušk zaplenili. Na francozkom bojišči ne bilo posebne spremembe. Türsko bojišče. Türki so Ruse stirali iz Bitlisa pa Musa; tei so pa zavzeli kre reke Eufrat Murad-Chatli proti Cbarpusi. Pri Suezkom prekopi je Angleška prémoč Türke odbila. — Pri Katá v Egipti so v 13 vürnoj bitki angleži premagani. Dom i svet. Beč. Nemški državni kancler Beth-man-Hollweg i Jagow, minister za zvünešnje zadeve sta prišla v Beč na posve-tüvanje, tanačivanje. Vdeleži se posve-tüvanjajjnaš ministerski predsednik, grof Tisza Štefan tüdi. Hrvatska iména za kráje v Dalmaciji. Austrijska vlade je odrédila, da se naj poitaljančena krajevna iména nadomestijo s starim! hrvatskimi. Nemčija. Nemci so napravili 240 metrov duge zráčne ladje, zváne Zep-peline, štere do rabiti za boj i trgovino. V Ameriko do letali z njimi po blago. Velika eksplozija v Romaniji. V to-varni za strelivo v Dudesthi se razpo-čilo 10 jezero kg etra in 8000 kg alkohola ; mrtvih ji 115, ranjeníh 130. Rekviriranje eljnatoga semenja in raotlinskoga olja. Po vladnoj odredbi de lenovo, konoplovo, tikvinje in sun-čanično seme vkraj jemano; konoplinose sme odati samo Delniškoj drűžin za vojne pridelke (Hadi T. R. T.) ostalo oljnato seménje pa samo Centrali za olje (Olaj-központ Budapest). Vsa ta semenja kak tüdi sir, ki se doliva pri obdelávati repičnoga semenja, se sme spraviti v promet samo po Centrali za otrobe (Korpaközpont). Gorčično, bükovo, groz-djovo, tobakovo, ricinusovo seme, mak in sploh vsako oljnato seme lehko od-davle samo Centrala za olje (Oiaj-központ). Izvzeto je bükovo seme, štero svinje gorpejejo, dale za živež potreben mak in seme za sejatev. Potrebna sve- 1916. augusztus 20. NOVINE 3 dočanstva za pošiljatev semenja davle trgovinsko ministerstvo. Najvišiše cene: za 100 kg. tikvinjega semenja 125 k., za 100 kg. sunčavničnoga 75 k., za repično olje 210 k., za tikvinje 625 k., za sunčanično 600 k. Notri pozvanje pod orožje aug. 28-ga. 'Tisti, ki so rojeni v letah od 1885 jan. 1. do 1897 dec. dr" i °d 1865 jan. 1. do 1897 dec. tM.1 i so od vojaške slüžbe ne oproščen^ moro aug. 28-ga notrirukivati. V Austriji do té dén išli notri še vletah od 1896—1893, 1889—1885. rojeni. Naš državni zbor je sestano. Razpravlalo poslanci na njem od novih pravd za dačo. Pismo na bojišče. Moliti smo dužni v tih žalostna dnévah. Moliti doma, moliti v bolnišnice!^ moliti v vojašnicah kak na bojišči. Vsi smo na posküšnjo postavljeni, vsem se trga nit življenja, vse nas je zadela težeča strahüvajoča božja roka, vsi se moremo pokorni. Poznate zgodbo Jopovo in Ninivetancov ? Jona je bio prorok, Ninivetanci pa zablodjeni grešnih. Predgat bi njim mogo iti, pa ne je ščeo. Pregrešo je strašno,- kda se je upro naravnost proti Bogi. Predgar je postao grešnik, z grešnika- pa spokor-nik. Zdaj, v pokori, v ribjem žalodci je spoznao,'ka je strašno biti v stani greha, Na tretji den ga je ribe. na süho vrgla i podan1 v božjo volo je šo svojo pot, je šo glásit pokoro, naj tisto za-grešeno ljüdstvo tüdi čüti mir pokor-noga srca, kak on. Molo je, pošto se i predgao je pa sad je ne izostao: Ninivetanci šo se spokorili, Bog njim odpüsto i mesta nej porüšo, kak se protio. Glejte, kaj zadrži pokora? Pokoro pa molitev rodi. Molimo, molimo, molimo, naj se svet spokori; to nam je vsem dužnost teh strašnih dnévah. 100 litrov domače pijače Elpis! vkrepčevalne, téčne in iejo gaséče si more vsaki sam napraviti za male stroške. V zalogi so: ananas, jaboka, grenüdinü, naime, mnš-katelka, meta, pomeranče strašnica in vi-šnja. Neuspeh izkljüčen. Tü domüčü pijača ee pije poleti mrzlo pozimi pa vroče namesto ruma. Snovi z natenčnim navodilom stanejo K 4.40 poštnine prosto proti pov-zetji. Na 5 takših deleiev se deda eaa porcija brezplačno. Za kmetijstvü, vekša hišne gospodarska, delavnice, tevarne i. t. d. je to sredstvo Velikansko vrednosti, ker se delavci s tov pijaóov okrepčajo ne da bi bili pijüoi üli pa da bi zgübili na delavsko} zmožnosti Jaaez Grobeh, dregerlja »pri angelju* Brno Štev 85 Meravsko. En kaiton za pogku6iyo 10 litrov stane 70 fil., šteri sa lehko počljejo v štemplina. Takši karteni se dobijo za poskušnjo tűdi ____________po vekših drogarijüh,_________ Glási. Od naših vojakov. Mrtev je: Cigan Štefan z Srednjebistrice; Krampač Matjaš z Vel. Polane; toga drügoga smrt je z temi vrsticami naznanjena: „Pred-ragi Moji Žalostno novico vam morem naznaniti, podajte se v božjo volo. Bog je v svojoj previdnosti tak dokončao, ka je vaš sin Joško, moj dober pajdaš mogo spadnoti v boji i junaško smrt gori prijéti za domovino. Julija 28-ga je zadet' v glavo. Stem vam izrazijo srčno sožalje jaz z Gančan Maučec Martin, Küzma Ivan z G. Bistrice i več pajdašov njegovih, šteri smo ga vsi radi meli. Naj vas toláži presvéto Srce Jezušovo". — Bio je dobro dete svojih starišov, rad čteo Marijin List, iz srca častio Mater božjo. Vüpajmo se, ona njemi plačala vse, kaj je njej na čast včino. Srce Jezušovo smiluj se pokojnih düšam. Odskočo je z Kőszega ruski generál Lowre Kórnylow z svojim češkim stražarom Franc Runjakom. General domiaikanskoga reda je Thei8sling Ludovik iz Nizozèmskoga. 72 dominikancov iz celoga sveta ga je zvolilo v Rimi za voditela vseh dominikancov. < Odlikovanje. Uradni list naznanja 2400 odlikován^ pri domobrancih. Na drügom mesti stoji 20. dom. pp.j v šterom zalavski Slovenci slüžijo. Nabor v Lendavi. Od 39 do 50 let rojeni do sledeče dni v Lendavi prebirani: sept. 4-ga nedelička i dolnjelendavske, 5-ga bogojanska, gyer-tyanoška, Črensovska, 6-ga beltinska, 7-ga dobrovinska i bratonska, 9-ga türniška i lendavška mestna notarošija pride na vršio. Dovoljeno je za dolnjelendavski ok-raj (járás) zrnje v šteroj koli občini küpiti, ne samo v domačoj. Ki ste kaj pripovali, voščite siromakom i ne oda-vajte po judaškoj ceni nikomi. Božjoj roki ne vujdite, njegove plače ne za-müdite. Zdaj bodimo smileni, kda se prilika ponüja za vsmiljenjé. Slovo vzemejo 46 let stari Črnovojniki od žén, dece, fare, dühovnikov i farne cerkvice, štera jih je večkrat nahranila z telom Jezušovim. Na taljanske bojišče odhajajo, milo mislijo na svojo drobno dečico, za šterov so nemilo zdihavali i za ženami, ka so njim ne mogli roki podali. ZroČijo sebe i svoje domače v obrambo Bl. D. Marije i jo prosijo, naj je pripela nazaj v veseli slovenski kraj, prosijo pa Novine, naj bi je razveseljavále. Šttfa-nec Štefan z Bratonec, Bajnar Jožef z Beltinec, Hozijan Martin z Črensovec, Küčko Štefan z Törnišča, Črnovojniki V/29. bataljona. Gašpar Štefan z Čöpi-nec, domobranec 18. dpp. pri strojnih puškah od domače vesi, starišov, bratov, prosi molitvi, da zna, ka zvün Boga ne ga pomoči. Ide drügoč na bojišče, pripraven je vmreti za vogrsko domovino i slovensko krajino, prosi odpüščenje, Srčno pozdravlja svojega dtthov-noga očo i Zbogom veli dragoj Slovenskoj krajini. Vojaški konje de küpüvao vojaški odbor v Lendavi aug. 28-ga, v Bogojini sept. 4-ga. Nogo pri koleni je odtrgne mlatilni stroj Tukser Balaža 20 let stároj ženi iz Podturma. Naš pöspek slavnosti govornik na den sv. Štefana. Na prošnjo pri-masovo do pri slovesno^ procesiji sv. Štefana v Budapešti imeti slavnostni govor nlš pttšpek gr. Mikes Janoš. 19. pešpolk v Kermedini. Vojaško poveljstvo je 9. pešpolk iz Kermedina odposlani na njegovo mesto je prišo 19. pešpolk. Pokop Eriuist Jožefa. 9. augusta je bio poleg Sombotela pokopani Ernuszt Jožef, bivši nadžupan (főispán) železne županije, veliki majster sombotelskih prostozidarov. Da je poleg toga ne moglo biti katoličansko pokopani je prišo pri grobi kermedinski evang. paster poštovilen govor. Pozdrav pošilajo: Hozjan Jožef z Brezovice, topničar vsem dühovni komi, se njim zahvali na navukah, i prosi njihove molitve za vojake, ka se rešijo teh velikih nevol i se potem neprijátel; milo misli na podobo BL D. Marije v Türnišči i žele, ka bi mogo še pred njo pokleknoti i se njoj zahvaliti za njeno veliko pomoč, njoj odkrili svoje velike nevole; srčno prosi Novine in Marijin List, šteriva je že dve leti nej meo pri rokah, doma jih va pa želno čakao i rad čiteo; pa če je dobi, je vleka za njé; Vnogi njemi je Skrivoma odnesé i čté. Marič Matjaš z Odranec, Mertiik Ivan z V. Polane, Hozjan Marko z Mačkovec domobr. 20. dpp. svojim dühovnim pastirom, ženam, štere prosijo, naj davajo svojoj deci dober navuk, za nje pa molijo', ka se rešijo naglo, nepripravno smrti, vsem farnikom, i je opominajo, naj se ne spozabijo z junakov, ki nam domovine branijo, dečici, z šterov so tak milo prle popevali i ljübljenim starišom; jako bi radi vküp prišli ešče z svojimi domačimi; Kolenko Janoš z D. Bistrice Nemec Štefan z' Filovec, Lopert Paveo z Bogojine, pešáki 29. pp. vsem Slovencom, Slovenkom i dühovnikom slovenskom, prosijo želno Slovenske Novine zavolo nedeljnih evangelijov. Nemec Ivan iz Strehovec, Ošláj Jožef z Filovec, Štefko Ivan z Ivanec, Nemec Štefan z Filovec, domobr. 20. dpp. ženam, stere prosijo, naj mislijo na verno obdržitev zákonske obljübe, starišam, 4. NOVINE 1916. augusztus 20. šterim se zahvalijo na trüdah, štere so za nje préstali pa je še ne dolzaslüžiii, bogojanske farnikom, deci, štero opro-sijo, naj pred Jezuša pokleknejo, njemi srca odprejo, k sebi jemljejo za njé, šteri so tak daleč vkraj od njegovoga štela, naj da milost prave pokore vsem nam z poglavári vred; Horvat Anton, dom. 18. dpp. bivši brat pri Salezijan-cih v Veržeji nedužnoj dečici i jo oprosi, naj molijo njemi za zdravje pred Marijinim oltarom, ka se njemi zvračijo vlomljene kosti i naznanja, ka je na bojišči iz srca rad častio Div. Marijo, mater dobroga sveta, rad molo tüdi čislo i jo proso naj njemi obdrži živlenje i ga je poslühnola. Nove telegrafske cene. Od 15. augusta naprej de najmenjia cena za navadne telegrame 1 K, za vsako reč 8 fill. Od 31. domobr. pešpolka smo poročali, ka so celoga Rusi zgrabili. Zdaj nam piše Bužic Ferenc z Petanec, ka jih je osemdeset vujšlo. On je golog-lav brez vsega orožjá vujšeo od paj-daša, komi je rane obvežuvao. Srečna rešitev. Čurič Jožef od Lipe, domobr. 31. črn. dpp. naznánja, ka se je pelao od Antivara proti Medovi na morji. V temnoj noči sablo v dari nekaj v ladjo. Bio je sovrážni podmorski čun. Strelo je torpedo v našega. Ladja se je pogražala. Ljüdje v čune i v vodo pos-kačejo. On je tüdi med zburkane valove prišo. Pomoči od nikod. Zgledne se zdaj v toj nevarnosti plavajoč sem ta v zburkanih osolenih valovah polvüre proti nebi i zakriči: Jezus, Marija, sv. Križ i krstni patron sv. Jožef, rešite me! Mati Marija skrij me pod materni plašč, reši me Uboga grešnika v toj nevarnosti. Pa je njegova ponizna prošnja poslühnjena. Bližajo se k njemi v čuni mornaije, šteri njemi veslo podr-žijo ga z tem z nemirnih valovov v čun z digneji, odtod pa na süho. Vse je zgübo samo obleko i Srca Jezušovoga knjigo se rešo. Ali kaj za zgübiček ov, da je življenje rešeno. Hvala za to svetoj Drüžini. Dari ne slepe vojake: Z Mdle-Folane .-Hozjan Marko 70 fil., Vuk Marko SO fil., Horvat Matjaš 40 fil., Düh Pavel 40 fil., Hozjan Štefan 1 kor., Balažek Jožef 1 kor., Mütjiiec Marko 1 kor., Horvüt Pavel 40 ti., Smej Štefan 20 iti., Vouri Štefan 40 fil., Balažic Mihal 40 fil., Žalig Ivan 40 fil., Sobočan .Štefan 1 kor., Gobor Štefan 1 ker., Szép Jožef 20 fil., Hozjon Martin 38 fil., Horvat Štefan 1 kor., Hosjan Geto 40 fil., Lebar Leta 50 iL, Treliea Ana 1 kor., Žalig Mária 1 kor., Čéh Ana 1 kor., Hozjan Ana 1 kor., Vküp je nübrüo Vinèec Janoš. Na vojake se vojsklvsječe in Ho-tlse: Čisla, knige: Zenkorič Ana 2 kor., Gerič Menka 2 kor., Horvat Ana 1 kor., Nemec Katá 1 kor., Raščan Zala 60 fil., Kolman Martin 40 fil. Na ranjene vojake s Strehcvee: Kováč Štefan 20 fil., Kovüč Jožefa žeaa 20 fil., Gerenèer Janoš 60 fil., Gerenčer Peter (stari) 1 kor., Gerenčer Peter (mladi) 10 fil., Soba Janoša žeaa 20 fil., Gerenèer Jožef 10 fil., Vöre* Mütjai 60 fil., Demenkos Štefana žena 20 fil., Varga Štefan 20 fil., Nómet Ivan 40 fil., Berden Jožef 10 fil., Maučec Martin 20 fil., Kováč Štefan 20 fil., Kamplin Martin 28 fil., Horvat Ivan 40 fil., Toplak Štefana žena 60 fil., Gerenčer Jožef 40 fil., Gerenčer Štefan 60 fil. Gerenčer Ferenc 20 fill., Farkaš Ivan 1 kor., Joha Bara 20 fil., Horvat Ivan 30 fil., Bejnec Ferenca žena 30 fil., Gerenèer Jožef 40 fil., Casar Jožefa žena 40 fil., Trajbar Matjaš 1 ker., Adanič Ivana žena 40 fil., Gerenčer Štefana žena 50 fil., Adanič Martin 40 fil,, Varga Jožef 40 fil., Srce Klara 30 fil., Farkaš Jožef 40 fil., Gam-plin Janoš 20 fil., Bojnec Martin 10 fil., Varga Martin 1 kor., Casar Martin 1 kor., Casar Štefan 1 kor., Varga Peter 20 fil., Varga Štefan 32 fil., Varga Ivan 1 kor., Casar Bara 26 fil.,, Casar Jožef 1 kor,, Német Jožef 16 fil., Bojnec Štefan 10 fil., Német Janoš 20 fil., Varga Štefan 1 kor., Domonkos Peter 20 fil., Varga Štefan 1 kor., Horvat Ana 20 fil., Kerman Jožefa žena 60 fil., Horvat Jožef 60 fil., Sabotin Štefana žena 40 fil., Sabotin Bara 20., Kološša Martin 20 fill., Kamplin Magda 40 fill,, Gerenčer Magda 60 fil, Gerenčer Štefan 60 fil., Gerenčer Štefan 50 fil., 'Gabor Ferenca žena 1 kor., Camplin Štefan 50 fill., Fajs Jožefa žena 20 fil., Vegi Jürja žena 1 kor., Kamplin Marko 60 *GL, Varga Jožef i Gerenèer Štefan 1 kor. 80 fil.: tidva nabrala: Vse vküp: 31 kor., 62 fil. Bog plati. Pošta. Novak Štefan. Ozsáki puszta. 2 K sem dobo. Bog plati. Dobra „IKO“ vüra, šteroj se vsi ččdüvajc, pa štero si vsaki žele, je izvrstno delo, vürarske umetaosti. št. 410. niklasta anker-roskop vüra . . K 4.10 , 705. roskop vüra. stroj v kaménji . ,, 5.90 , 449. rezbarena roskop vüra, z dobro posrebmjenim pokrivalom ... 7.20 , 720. srebrna'1 cilinder remontoir vüra , 9.70 , 600. žepna radium vüra. vnoči sveti , 8.40 ,, 1460. verižica z bele kovine K 2.80 f. niklasta ........... , 1,— , 1203. dobra vüra büdilka ..... , 3.60 ,, 1860. lepa stenska vüra ...... , 4.80 , 1142. srebrna pribadača ...... , 2.60 , 468. zlato double srce ...... , 4.80 , 1266, diamant za rezapje glažovine . , 6.60 , 1646. nahvünice, pozlačeno srebro . , 2.40 , 1022. srebrno čislo ........ , 5.70 , 1149. srebrna pribadača, tridelna ... 1.60 , 618. piitva kavalirska niklasta vüra , 7.60 Št. 513. niklasta tula vüra z ovema pok- rivaloma....................K 9.80 , 712. nik. ank. vüra 16 rob. . . . , 14.— , 776. srebrna Iko vüra z dvema pek« rivaloma................. ,, 38.— ,, 804. srebrna gospinjska vüra 6 rob. , 9.60 ,, SIT. srebrna gospipjska vüra z dvema pokrivaloma...................... . „ 13.— , 566. srebrna gospinjska duga verižica , 5.— , 1316. lepa pendel vüra................ 10.60 , 1544. kožnata narokvica z vürov ... 10.60 , 1646. vojačka narokvica z vürov . . 32.— , 2706. srebrno cecvo za škapuler ... 2.— „ 288. srebrno emajlirano cecvo . . . , 1.— ,, 464: križec double' zlat! ...... ,, 1.— , 211. srbni prstan ........ , —.90 , 1679. srebra! vühani.................. —.90 , 1128. 14 kav. dati kreolni vühani . ,, 3.80 Počila po povzetji. Zanesi se, ka se ne vidi. Velika preberica vür, verižic, prstanov, drágocenosti v velikom ceniki. Zahtevajte ga zobston i fronto. Vse vüre so točno vredjene. Lastna to vama vür na Švicarskom. Lastna znamka “IK0“ svetoznana. Vsi küpci etak sodijo! Na jezere ma takših pisem. Več let nej trebo nikšega popravka! .Moji znanci se čüdüvajo. ka vüra, štero sam pred nešternimi leti küpo pri vas za K 4.10. ešče i zdaj dobro ide, pa njoj ne trebe popravka. Pošlite mi zdaj pali takšo vüro za mojega nečaka. Sveto K 4.10 sam vam istočasno poslao na poštnoj nakaznici. Preporačam se vam s pozdravom Skaričeve pri Kranini Franc Mlinarič posestnik." Zlata vüra zobston! več po cenik. Krščanska Svetovna razpošilnica H. SUTTNER samo v LJUBLJANI, ŠT. 945. Nema podrüžnice. - Svetovne znana po razpokanji dobrih vür. Nema podrüinice. Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda gyorssatyajan, Szombathelyen.