Cena ednoga drobca 10 fil.
Leto VI.
Maribor, 30. aug. 1919.
Štev. 33.
Političen list za Prekmurske Slovence.
Prihaja vsako nedelo.
Cena Novin je na letošnje leto brez Marijinoga Lista i kalendara Srca Jezušovoga 6 K, s tema pa 10 K.
Dragi Slovenci! *)
' Pred dvema mesecöma je prišo neki delavec z motikov na rami v Beltince. Te delavec je pred 22 leti pred božjim oltarom stao i pri njem po pokladanji škofovskih rok dobo posvečenje, da bi meŠüvao, predgao i drüga dühovniška dela oprávlao.
I kaj je zroküvalo, da je posvečeni sluga Kristušov mogo v delavski obleki se klatiti okoli pp sveti ? Na smrt so ga iskali sovražniki vašega naroda in vaše vere, boljševiki, .zato se je mogo v tüjoj podobi potepati od kraja do kraja. Zato, ka sam se v celom svojem živlenji borio, Slovenci, za vaše verske i, narodne pravice — jaz sem bio naime tisti delavec, ki sem prišo pred dvema mesecöma sem z motikov — sem bio preganjan od boljševikov. Preganjali so mé, ar sam z celoga srca brano i zagovarjao živlenje vaše düše — vero :— i živ- ' lenje vašega naroda, materno/ reč. Za to dvoje sem se borio, ar sam znao, da brez teh dveh reči nieden narod nemore obstati.
Narod, čeravno ga obdajajo nepremagljive trdnjave, čeravno ga branijo stojezeri topovi, čeravno ga varüje milijonska vojska če nema vere z prepričanjom, i z-düšov pa telom se ne drži svoje materne reči, je zgüblen. Kje so velikanski narodi starih časov, Asirci, Babilonci, Macedonci, Grki, Rimljani?* Kje so njihove nepregledne države ? Ne ga jih. Fundament — vero i ljübav do materne reči so zavrgli, zato so preišli. Od Rimljanov svedoči
*) Te govor je meo Klekl Jožef, vp. pleb. na beltinskom tábori avgusta 17.
Tacit, njihov poganski zgodovinar i drügi cerkveni zgodovinarje, pisatelje Tertulian, Euzebij, itd. da so pokvarjeni bili do dná srca! Dete ali stariša vmoriti je tam nikaj poscbnoga ne bilo,. Ljübezen do maternoga jezika se je pa tak ohladila v njih, da je pisao od njih imenüvani zgodovinar. V rimskoj državi se ešče kühače (kühajrce) grčki vrtijo. Mesto svojega maternoga latinskoga jezika so klepetali ráj t njega grčkoga, zato je pa postao njihov materni mrtev’ i ž njim je vmro celi narod.
Vera in ljübav do maternoga jezika! To more vaše geslo, vaša dužnost biti v prvoj vrsti, Slovenci! A nikdar ne s sovraštvom. Jaz ne gučim zato najraj slovenski, da bi -sovražo' ogrski jfezik — Bog Vari — nego zato ka je to bila i je moja dužnost. Jezik mi je Bog dao nej za méne samo — nego za celi narod — če ga zavržem, če se ga sramüjem — navržen božji dar — škod im, kvár včinim celomi narodi. Če nas deset obdelava eno njivo, vsem desetim včinim kvár, če sem nemarni ak, ne pa samo sebi. Ka nas je tak malo, ka smo zaostali z svojim jezikom, je zrok, ka smo ljüdsko njivo oral!, svojo pa zanemarili, nesmo spunili svoje dužnosti da bi sveti pokazali, Bog nas je Slovence stvoro. To se mora popraviti. Za kulturo svojega jezika se moramo z cele moči pote-güvati, stalno, trdno moramo povsod, celomi sveti pokazati, da smo Slovenci. Obečate to? (Jezerojezerna množica kriči: obečamo, obečamo!)
V Graci je prepovedano slovenski govoriti. Pa ništerni naših Slovencov za voljo dobroga kšefta li ta sili V našoj domovini vsaki
narod svoj	jezik lahko	govori.
Mi	Slovenci	zahtevamo,	naj
se	Vogrom,	(Nemcem)	med
nami	živočim	da	sloboščina	mater-
noga jezika. Vsi smo skušavali, kak bridko je, če se za verov najdragši kinč, materni jezik v veri ge vkle-njava. A naša prva dužnost je pa li odsehmal popraviti, kaj smo zamüdili, povsod pokazati, da smo Slovenci, povsod pokazati, da smo ne boljševiki, nego verni Slovenci. Te verni slovenski narod naj Bog živi!
Prva seja sosveta v Prekmurji.
25. t. m. se je vršila prva seja prekmurskoga sosveta v Soboti v Dobrajovoj dvorani. Sejo je odtvoro dr. Lajnšic, civilni komisar za Prekmurje s govorom, šteri je iz srca prihajao i prišo tudi do src. V tom govori je razložo svoj namen, zakaj je dao sosvet pozvati: 1) da pozdravi v imeni celoga Prekmurja našega častljivega Jugoslovanskoga Kralj a Petra i regenta Aleksandra, vlado, našo deligacijo v Parizi, 2) da se ljüdstvo izrazi, če njemi je povoli, da se Prekmurje razdeli na slovenski i hrvacki del, 3) naj občine zvolijo svoje zaupnike, župane (rihtare) regente i 4) da poslühne prošnje, zahteve ljüdstva.
Sosvet je enoglasno i navdüšeno sprejeo sledeče resolucije: 1) Naj-topljeje je dao brzojavičnim potom z vdanostjov pozdraviti častljivega Kralj a Petra i regenta Aleksandra; — našo delegacij o v Parizi pa se njej zahvaliti za ogromne težave, štere je preoblada^ pri rešenji Prekmurja pa jo oproso, naj vse mogoče včini, da se Slovenska okolica
Str. 2.
NOVINE
Leto VI.
Monoštra tüdi reši; navzočega Dr. Slaviča, ki se je zdaj vrno z Pariza, je z navdušenimi Živio küči pozdravo sosvet in iz srca se zahvalo za njegovo ednoletne skrb, delo i borbo za rešenje Prekmurja. 2) Sosvet je pozdravo visoko vlado v Belgradi pa njej naznano da enoglasno protestira proti tomi, da bi se Prekmurje na hrvaški i slovenski del razdelo. V Prekmurji nega Horvatov, nego samo i jedino Slovenci, nešteri Nemeci, mela menjšina Vogrov, Horvatov pa nej. Prekmurci ne sovražno Horvate, bratje so. njim, sodržavljani a ravno zato, ka so sodržavljani, majo ž njimi edne pravice:	Horvati za horvacki jezik,
Slovenci do svojega slovenskoga. Vse težnje, vse borbe, vse žrtve za rešenje Prekmurja so sliižle v te namen, naj Prekmurci prido v krilo Jugoslavije k bratom Slovencom v Slovenje telo. To so sto ino stokrat izrazili uradno i privatno. Zato zahteva sosvet, naj še taki zroči Slo-venji uprava v celom Prekmurji, da bo g. civilni komisar brez ovire lehko vred devao urade i slüžbe. 3) Sosvet je izrazo svoje popolno zavüpanje do g. civilnoga komisara dr. Lajnšica i se njemi je zahvalo za njegovo nesebično delo na hasek Prekmurcov pa njemi obečao da ga bo z cele moči podpirao.
Sosvet so počastili svojim obiskom g. podp. Uzorinac z večimi čast-
niki, posebno od Prekmurcov dobro poznanima g. kapetanoma Mulačkom i Sagadinom. Podpolkovnik je v imeni vojaške oblasti naznano, da je poveljnik jugoslovanske vojske za Sobočki okraj i je obečo, da bo popolen red držao pri svojih vojakih, da bo Prekmurje z cele moči brano — sosvet pa oprosa naj v te namen ž njim sküpno dela.
Zatem so prišle na vršio občine in po svojih zastopnikik naznanile svoje želje. G. civilni komisar je nevtrüdljivo opravljao posle ž njimi šče popoldne, držo je svojo reč, števa je dozdáj skoro nepoznana bila" v Prekmurji, uradnik je za ljüdstvo i ne ljüdstvo za uradnika. Delao je in dela za ljüdstvo, zato ga to tüdi postuvalo bo.
Sosvet se je zgražao nad hüdo-bijov bivših uradnikov i odločno zahtevao njihovo odstranitev, šteri se neščejo podvrči novomi redi. Vabila na sejo sosvefa so naime poštarje skoro nikde ne dali povab-ljenim do rok, notarošje so pa strašni zvoljene kotrige, da do se Vogri grozno maščevali nad njimi; če do šli v sosvet. Jedina pomoč proti tem hujskačom je njihova odstranitev, je sodilo ljüdstvo samo na sosveti. I prav, ki se ne drži reda, red njega tüdi ne more obdržati.
Pismo z Pariza.
Gosp. dr. M. Slavic ki se je nájveč trüdio za rešenja Prekmurja, je dobo z Pariza tele pismo: Delegacija kraíjevine SHS za mirovno konferenco v Parizu je v svoji seji dne 4. avgusta sklenila, da morete tukaj-šnji posel, ki ste ga s 5. februar em 1919 započeli, s 15. avgustom za vršiti ter se vrniti v domovino. Tem povodom Vam v imenu naroda in domovine izražam svoje pri-znanje in svojo srčno zahvalo za Vaše večmesečno uspešno delovanje pri delegacij! mirovne konference v Parizu.
Vestno, neumorno, brez ozira na trüd in osebne žrtve ste, vele-cenjeni gospod profesor, izvrševali odgovorno delo izvedenca delegacije s posebnim ozirom na vprašanje glede Prekmurja. Z Vašim mnogo-stranskim znanjem, točnostjo0 in dobrimi nasveti ste mi bili v izdatno pomoč, tako da sem se le težko odloči! privoliti Vašemu slovesu. Zavest, da ste mogli v zgodovinskem času sodelovati v korist in blagor naše mláde države, naj Vam ohrani v prijetnem spominu čas Vašega delovanja in bivanja v Parizu.
Pariz, dne 15. avgusta 1919.
Žolger, s. r.
polnomočni delegat kraíjevine SHS.
Podlistek.
Od dva brata.
Narodna.
Ednok sta bila dva brata: Peter pa Paveo. Paveo je bio tak bogat, ka so ga zvali za gospon kmeta, Peter je pa bio takši sirmak, ka je, drügo nej meo, malo deco pa ednoga kokota.
Te kokot, da je doma nej meo gnoja pa nej slame, je odo na Pavlovo dvorišče, pa. je tam prekapao slamo pa gnoj. Paveo je za toga volo če-meren bio,' pa je pravo ednok Petri:
— Toga kokota ti jaz bujem, či ga šče ednok na mojem dvorišči najdem.
Peter si je pa etak mislo.
— Zakaj bi ti to klao! To jaz lejko odnesem našemu krali, pa dobim dober najem.
Tak je tüdi včino. Neseo je kokota krali, pa njemi je pravo:
— Lepo vas prosim, svetli krao, to sam vam mali dar prineso.
Krao je nato odgovoro:
— Dobro je; vzemem te dar; liki što nam kakši dar prinese, tisti te more z nami ostati pri obedi.
Peter se je pa tomi preveč veselio, ka de on pri krali na obedi.
Gda so obed meli*, so nosili na-sto vsakojačke dobrote. Nazadnje so pa prinesli kokota, pa so ga djali pred Petra. Krao je nato pravo Petri.
— Što nam kakši dar prinese, tisti ga te more tüdi razdeliti. Či razdeli dobro, dobi najem, či pa ne razdeli dobro, te dobi batine.
Peter je zavzeo kokota, pa ga je začno delili. Najprle je vrezao torej glavo, pa jo je djao pred krala, pa je pravo:
— Glava, to se dostaja krala.
Zatem je vrezao krej šinjek, pa ga je dao kralici:
— Šinjek pa glava, to je vküp; pa krao pa kralica sta tüdi vküp.
Zaj sta prišla na vrste kraloviva sina. Tema je vsakomi dao Peter edno perot, pa je pravo:
— To dam vama, ka ta lepše znala pisati.
Dvema hčerama pa, ka sta tüdi pri stoli sedeli, je dao Peter dve noge, pa je pravo:
— To pa dam vama, ka ta bole znali plésati.
Vse ovo je ostalo Petri, pa njemi je šče zvün toga krao podelo sedem zlatov, ka je tak jako lepo znao kokota razdeliti.
Gda je Peter domo prišeo, ga je brat pitao:
— Ge si pa ti vzeo te zlate?
On njemi je odgovoro:
— Te zlate mi je dao krao za tistoga kokota, ka si mi ga ti šteo bujti.
Paveo si je zaj etak mislo;
— Ti si krali noso ednoga kokota, pa si dobo sedem zlatov, jaz njemi pa lejko nesem pet, pa te pet-krat telko dobim.
Neseo je zato pet kokotov krali, pa njemi je pravo:
— Svetli krao, to sam vam prineso mali dar, či te ga šteli gor vzeti.
Krao je odgovoro.
— Zakaj pa nej! Samo ka što nam kakši dar prinese, tisti te more z nami ostati pri obedi.
Leto VI.
NOVINE
Str. 3.
»Paveo je ostao pri obedi. Nosili so na sto vsakojačke dobrote; nazadnje so pa prinesli pet kokotov, pa so je djali pred Pavla. Nato je začao krao praviti Pavli:
— Sto nam kakši dar prinese, ga more tüdi razdeliti. Či razdeli dobro, dobi dober najem, či pa ne razdeli dobro, dobi batine.
Paveo je začao delili kokote, pa je nikaj ne mogeo napraviti. Krao je zato silo meo za Petra, naj rekši on pride, pa njim naj razdeli kokote.
Peter je prišeo, pa ga je krao pitao:
— No, Peter, ali ti vüpaš tej pet kokotov razdeliti?
Peter je odgovoro:
— Vüpam.
Krao njemi je nato velo:
— Te nam je pa razdeli!
Peter je vzeo kokote, pa je začao pitati:
— Ali ví verjete trojstvo?
Krao pa ovi vsi so odgovorili:
— Mi verjemo.
Peter pa pita.
— Ali ví verjete sveto Trojstvo.
Krao, pa ovi vsi so odgovorili: .
— Mi verjemo.
Peter je začno kokote delili. Vzeo je ednoga kokota, pa je pravo:
— Eden kokot pa krao in kralica, to je trojstvo. Dva sina pa eden kokot, pa je to trojstvo. Pa dve hčere pa eden kokot, pa je edno trojstvo. Pa dva kokota pa jaz, pa je to pa edno trojstvo.
Kralov! se je to tak dopalo, ka je Petri na vsakoga kokota dao sedem zlatov, Pavli pa za vsakoga kokota sedem batin.
S tem sta te Šla domo, pa šče dnesdén živela, či tak ka sta že nej spomina ...
Naročniki Novin!     Pazite na to!
Novine znova izhajajo vsako nedeljo. Do Male meše — 8. septembra naj mi vsaki naznani kam i keliko Novin naj pošljem. Cena Novin z Marijinim listom i kalendarom Srca Jezušovega je 10 K na letos. Ki so na leto že telko plačali, nikaj ne dužni, ki so menje plačali, doplačajo mi keliko menjka. Z naročninov 'se_ prosim, paščite, tiskarne me silijo. Črenšovci Prekmurje. Klekl Jožef vp. pleb.
Zveza prekmurskih dijakov.
Naša Slovenska krajína je prišla pod krilo Jugoslavije, — naši dozdáj vogrski dijaki so postali jugoslovan-ski. Na Vogrskom ne morejo nadaljevati svojega učenja, če ščejo v Jugoslaviji delati. Potrebno se je zato za nje skrbeti, da svoj cilj dosegnejo, potrebno je njim na pomoč biti. Vnogi so meli podporo na Vogrskom, štero zgübijo zdaj — Vnogi na novo nastopijo pot dijaštva — pot v nov svet, moremo je podpirati, da ne zablodijo, moremo njim tisto dati, kaj neobhodno potrebüjejo. V Črensovcih pri podpisanom se je zglasilo dozdáj do 20 dijakov in prosilo pomoči, da njim - mesto spravim, nešterim pa tüdi podpore. Kaj sem mogoči bio, sem včino vse. Najbole pa rad včinim, na kaj so me oprosili, da bi na skrbi meo njihove düše, da ne bi prišle na pot pogübi)erja v nevarnom dijaškem življenji. Oprosim to pot vse prekmurske dijake, ki so se dozdáj še ne zglasili pri meni i ščejo versko krepostno življenje pelati, naj stopijo v zvezo i naj se zglasijo potom Stefana Töra 8. šolca z Gomilè p. Turnišče ali-naravnost, če bi jim prva pot nemogoča bila— pri meni i naznanijo kam hočejo iti v,šolo i če potrebüjejo podporo. Slovence Slovenje pa ponižno prosim, naj odprejo svoja . srca za obilne dare za
uboge prekmurske dijake. Moj naslov do 15. Septembra je Celje, sv. Jožef,
Jožef Klekl, vp. župnik.
Kaj je zahtevalo slovensko ljüdstvo letos januara meseca? to zahteva zdaj.
Letos jan. 14. so duhovniki za-ladske županije (Črensovci, Beltinci, Turnišče, Bogojina . . . .) k šterim so se pridrüžili tüdi večinoma dühovni!« železne županije pa več svetnih gospodov, to je zastopniki vsega slovenskoga ■ ljüdstva so sklenili, da se. naša Slovenska krajína mora pri ka pčiti k Sloven ji, k Štajari i tű dobite svoje pravice, svojo popolno autonomijo z Slovenci štajarski mi vred. »Novine« so takrat to izjavo objavile, lehko se preberejo. Vodilnim "krogom bodi to tű očitno povedano, da se na to dejstvo naslanjajo pri ureditvi Slovenske uprave celoga Prekmurja, drügač nikdar ne bodo mogli Splošno zadovoljnosti pri nas stvoriti. Prva dužnost i najvekša dužnost naše vlade je pa zdaj: zadovoljnost štvo-rite v Prekmurji! Ki Prekmurje cepi, je gübi. Zelja ljüdstva je toj prepri-čajte se, da je tak. Mi ob svojim ne gučimo. Blagor domovine pa zahteva, da to odkrijemo.
Kmečka zveza.
Kmeti se moro zvezati, da se ne izkoriščajo, ali po domačem povedano, da se ne podojijo. Kmet je naimre dojna krava, vse ga doji, samo on sam se ne sme, vse bi rado njegovo mleko pile samo on sam ne. Dozdaj se ne znao pomagati, privezao . i tepnjen je bio — neje smeo brsnoti pa pehnoti nej. Včasi je pokazao teli figo svojim mantralcom a samo v žepi, Odsehmao more dobiti prosto reč, da s spodignjenov glavov ponosno lehko povem vsakomi: to je moje, to pa tvoje —, to dam, to nej. — K toj prostost! pripela kmeta zveza. Ta njemi na roko bo Šla, da ga ne podojijo tujci, da bi on samo sirotko pio, tujci pa si v smetano mostače namakaü.
To je prvi namen Kmečke zveze; gospodarska pomoč. Drügi jé pa. dtiševna pomoč, Mi naimre ne stojimo na tistom stališči, kak boljševiki i njihovi pristaši, šteri trdijo, da je vera nepotrebna, da Boga nej, da je pobožnost odviš. Ne. Mi mislimo i se za to potegüjemo, da je kmet tüdi človek i zato ma tüdi düšo da je več od koprive zaplotne, več od ščenca pod pragom parme, šteri nej trbe Boga. Kmečka zveza na versko]' podlagi šče pomagati kmetom, ima njim vse da za telo t dušo — ' protivni tábor njim pa samo v teli šče pomagati, Boga najvekši kinč njim pa vzeme. To mi tábori mi praga ne pometemo, mi smo verni Slovenci, boljševikom i njihovim pajdašom smo dozdáj hrbet pokazali, odsehmal ga tüdi bomo.
Cerkveno.
Lepa naša domovina.
Od jugoslovanskih škofov za cerkev odobreno besedilo.
Lepa naša domovina,
Oj, Junaška Zemlja mila,
Stare sláve dedovina,
Da bi vsikdar častna bila!
Mila, kako si nam slavna,
Mila si nam ti edina,
Mila, koder si nam ravna,
Mila, koder si planinaj
Blagoslov naj se razliva V tvojih poljih in lesóvih.
Bog ljübezni naj prebiva V tvojih selih in domovih.
V božjem dihu, v božjem varstvu Tvoja ladja varno plava Mir s teboj po vsem vladarstvu! Tvojim sinom večna slava!
Str. 4.
NOVINE
Leto VI.
Angeljska nedelja.
Nekdaj je Maticerkev to nedeljo god sv. angelov čuvarov obhajala. Zdaj je preložen na okt. 2. A staro ime je ostalo, štero nas opomína na dvoje:
1) so angelje čuvarje, 2) mamo dužnosti do njih. Svetoga pisma skoro vsaka stran naznanja, da so angelje, na šterih je tüdi našteta naša dužnost do njih. Glejmo samo to svedočanstvo: »Angelom svojim je zapovedao, naj. te čuvajo na vseh tvojih potah« (Mat. IV—6) To se tiče angèlov. Nas pa: »Pazi na njega, poslühni glas njegov, ne misli da ga lahko zavrže!, ne odpüsti ti naimre, če se zagrešiš, moje imé je namreč v njem.« (Exod. XIII-— 20.) Oboje nam naznanja sama večna resnica: Bog. Angel! me čuvajo, čeravno je ne vidim; angeli me čuvajo, čeravno jaz to ne spoznam; angeli me čuvajo, čeravno jaz v to ne bi privolo, zato ka njim Bog zapovedáva to. Oni pa kak sveti dühbvje ga popolnoma bogajo.
IZ toga spoznam, da so me angelje jezernih nesreč že rešili. Da sem med bojnim vihérom, med neštetim i zmešnjavami v sredini ognja, vode, šrdov, puntov, v globočini žeje, glada li obstao i srečno vse prestao, je napravilo angelske ču-vanje. Kaj njim dam zato? Kaj Bog zahteva: poslühnem glas njegov, ne bom g^ešio. Da čeravno bi meo kosmato boljševiško düšnovest, ta bi me tüdi opominola, skoz' te bi mi angel čuvar tüdi naznanjao: to je grešno — včiniti ne smeš. Greh, šteroga se pa v naših razmerah najbolje moramo ogibati: je punt. Ne puntajmo, ne vznemirjajmo ljüdi. Ne strastno maloverne, da se ti časi še Spremenijo i pride znova nazaj Vogrska, mogoče rdeča i boljševiška vláda, štera de se ^grozno maščevala nad nami. Če koga peče ta sprememba, si lehko pomaga: ide, karao njemi je vola, tiste pa ki so zadovoljni tű, naj ne -meša, toga greha naj si ne naklada še na düšo, ma jih dosta že iz prvejših časov.So angelje, ki nas čuvajo; tüdi poslü^ šajo, pazimo!
Slovesni oratorij v Veržeji se je dnes tjeden znova odpro v kapeli Salezijancov. Na svečnico je bio zadnji — prišli so boljševiški časi i Prekmurcom je bila pot prek Müre zaprta. Temveč jih je prišlo zdaj. Dečica je mela sv. mešo, zatém krotek, nagovor, šteroga je meo urednik naših Novin. V govori je po nedeljskom evangeliji dečici raz-lagao, da njo pomeni glühi in nemi človek evangeljski. Ne zapopadnejo božje reči i ne vejo od njih gučati,
če se jih Jezus ne dotekne. On se pa ravno v oratorij i bo dotikao njihove düše, zato ga moro skrbno obiskavati, kaj so mali pred Jezušom tüdi glasno obečali. — Zatem se je veseli šereg vdeležo igre tombole i si zadovoljno vtikao v žepe dobljene razne reči.
Sv. Štefana vogrsk. krala god so po staroj navadi obhajali v Prekmurji. Itak je prav. Svetniki so med-narodni, ne spadajo v politiko. Dokeč smo pod sombotelsko pušperijo, bomo ga tak kak dozdáj svetili, zato ko je cerkveni predjin — a dovoljeno pa je delati tisti den i greha ne včini, ki ne ide k meši te den. To so v Rimi že pred leti določili, zapovedao svetek je nej. Če pa spa-nemo v lavatinsko škofijo, de se god obhajao samo z mešov i dühovnimi molitvami. |
Najnovejše.
    Mirovna konferenca.
Pogajanje za mir v Parizi se imenüje mirovna konferenca. Konferenca je latinska reč, pa pomeni Pogajanje, pogučavanje. — Sto so na toj mirovnoj konferenci? Zmago-valci i premagani. Zmagali so: Angleži, Francozi, Belgijci, Srbi, Japonci, Amerikanci, Italjani i njihovi Zavezniki:	Južnoamerikanci,
Grki itd. Tei vsi delajo mir i ga predložijo premaganim za podpis. Kaj sklefiejo, več ne premenijo. Sebe i svet za norce ne morejo meti, za nos voditi. Kaj je delala Nemčija, da bi spremenili mir, šteroga so sklenili i njej na podpis ponüdili! Nikaj ne pomagalo, mogla je podpisati, čeravno je osemdeset milijonov Nemcov. Nemška Austrija i Vogrsko zdaj prideta na vrsta. Za teve dve državi so že tüdi napravili mir, samo. podpisati ga moreta. Spremembe ne dopüstijo, namreč kakše vekše spremembe, kaj je osojeno, je osojeno. Zato grozno blodi, ki pravi, kaj bo, če Austrija i Vogrsko ne podpišeta? Če podpišeta, je njima na hasek, dobita mir, čeravno težaven mir, če pa ne podpišeta, se zasedeta i zapreta, ka popolnoma vse sfali i njima izgübita ne samo mirü, nego i samostojnost. Norost je zato na kaj takšega misliti, da Vogri napadnejo naš slovenski kráj. Tüje Zelja samo tistih, ki se Slovenske vlade po pravici majo bojati, zato ka njim za petami šumače krivica, štero so tű delali. — Za malo Prekmurje se Vogrsko ne samo ne de smelo nego tüdi ne de štelo bojüvati, potrebüje mira i dobre sosede, štere v Jugoslaviji dobi.
Glasi.
Zakaj je bio prvi tábor v Beltincih ? Dolenci so najbolje zavedni Slovenci i so nájveč] trpeli za z drüžbe v z Jugosla-vijov, to so si zaslüžili. Tabor je bio nameni en za Radgono, a da je med pripravo na njega prišlo zasedenje Prekmurja, se je za zgoraj imenüvanoga zroka volo preselo v Beltince. Kratki čas nam je ne dovolo, da bi premestitev naznaniti. Oprosila, ki ste meli dugša pot zaloga voljo.
Pri Kapeli se ustanovi v nedeljo 31. t. m. oriovsko drüštvo. Povabljeni Prekmurci.
Izlet. Selizijanci z Veržej a so napravili preminule dni izlet v Prekmurje, pred so razišli na vse kraje sveta. Obiskali so črensovsko, törjanska i beltinske faro.
Civilni komisar za Prekmurje v Radgoni, dne 19. avgusta 1919.
Na znanje Prekmurcom!
Raznaša se govoreča, da hoče jugo-slovanska vláda vse moške osebe od 18. do 42. leta poklicali k vojakom in drüge novice.
To je laž!
To naznanim ljubim Prekmurcom s prošnjov, naj mi tiste, ki to gučijo, naznanijo, da jih dam zapreti.
Prekmurci, ne širite takšne laži in stem nezavüpanje, kajti stem le ško-dite sami sebi.
Civilni komisar za Prekmurje.
Dr. Lajnšic s. r.
Civilni komisar za Prekmurje v Radgoni, dne 22. avgusta 1919.
Na znanje Prekmurcom!
Naznanjam Vam, da so vsako-vrstni bankovci v (banke) izdani od madžarske sovjetske vlade, neveljavni.
Državni* uradi v Prekmurji takših bankovcov ne smejö niti sprejemati, niti izdajati.
Bankovce sovjetske madžarske vlade bode morala ogrska držáva za-menjáti z drügimi državnimi penezi z vrednostjov v drügih državah.
Stari neštemplani avstro - vogrski bankovci se* slobodno jemljejo dokeč se ne prepove.
Civilni komisar za Prekmurje.
Dr. Lajnšič s. r.
Naročniki Novin! Z denešnjov številko v dobite »Slovenskoga Gospodarja« za dar! Starodavni list, šteri se že desestletja bori za kmečko ljüdstvo, je vreden, da dobi prostor na vašem stoli ! Komi vrednostno stanje dovoli, naj si ga naroči! Priporočamo ga, on je naše Novine tüdi širio i priporočao, da neso zaspale, zaslüži i od naše strani toplo priporočitev.
Izdajatel) in odgovorni urednik Klekl Jožef, vp. pleb.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.