If M« le, 1 "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" «117 SL CUr m CLEVELAND, a The Unrest fn»TMin Weekly in Um Halted State« of America. Sworn circulation 14,500 laracd ever] Wednesday Subscription rate. Por members yearly „..$0.84 Per non members-----$1.60 Foreign Countries---$3.00 Telephone: Randolph $28 •117 fit Clair Are. Qmlai O. Telefon: Rasdolpk <28 GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered to Second-Claaa Matter December 12th, 1923 at the Post Office at. Cleveland, Ohio, Under the Act of August 24, 1012 Štev. 11. — No. 11. ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OP POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918. ---------------—________-i— CLEVELAND, 0„ 11. MARC£ (MARCH), 1925. KAMPANJSKI GLASOVL VAŽNO NAZNANILO društvu sv. Jožefa, št. 110 In društvu sv. Srca Marije, šf. 111 v Barberton, O. Na osebno vabilo tajnika vašega društva, brata Lekšana, se vam naznanja, da se berr. vdtjležil vaše skupne seje prihodnjo soboto zvečer dne 14. marca. Z menoj vred pride tudi urednik "Glasila," brat Ivan Zupan kot časnikarski poročevalec. Na- 22. MARCA JEDN0T1N DAN! Dne 19. marca bo praznik sv. Jožefa, lafeth&a katoliške Cerkve v Združenih državah ameriških. Ta dan ixi tudi god zaščitnika, ali pati ona naše K. S. K. Jednote. Z ozirom na to dejstvo in ker je pri naši Jednoti največ Leto XI. — Volume XL že gori označili. Okrog 4. ure se je pričela dolga vrsta kandidatov pomf- bilo. Dobro ste jo "pogruntali". Zadnje "Glasilo" je pa res prineslo vesele novice. Da, znat se more! In to znate Vi v polni meri s svojim vrhovnim poveljnikom. Vsa čast vam. Ali bo Ohio "bitala" druge? Ako bi bilo povsod tako, kakor kati iz pritličja v veliko dvora-ste imeli danes v Vašem Newburgu, je zmaga naša. Tudi pri no. Vsi so imeli posebne zna-nas v Bridgeportu, O. imamo nekaj nove rezerve pripravljene ke, da jih je bilo mogoče spo-za odločilno bitko; sprejeli jih bomo na Jednotin dan dne 22. j znati kot nove člane. Najprvo (23) krajevnih društev z imenom sv. Jožefa in ker sebliža |marca. Živela agilna društva v naši krasni državi Ohio! Is- je korakala mladina; med nji- 1196!) UinilaitlO Lotnnnnin U lrn.,/>,. U! LM. — _________A. Il____!____I_______________________i_ , „• i -i i • . . mi je bilo nekaj takih matčkov, M. HOCHEVAR. komaj dve leti starih, da so mo-GLAS IZ FOREST CITY, TA. Pisano ine 8. marca, 1925. (Za objavo v našem uradnem glasilu.) , . . , . nasa jubilejna kampanja h koncu, zato bi bilo prav in umest- kreni pozdrav vsem gg. ministrom in vrh. poveljniku! roceno mu je, da naj vzame dosti papirja s seboj, da mu bo mo- no, da se praznik sv. Jožefa letos na primeren način proslavi 1 " ™ goče vse nove člane iz Barbertona zabeležiti. Dvorana društva j Ker pa pade ta dan ravno na četrtek, k* . Wo ljudj'e Domovina je zelo obširna, da j,h lahko spravite več sto notri, delali, zato zdolej podpisana priporočava in določava na- mladih m žc priletnih. Spravite ves Snydertown skupaj! slednjo nedeljo Obrnite se za posredovanje in pomoč na sobrata župnika, DNE 22. MARCA ZA JEDNOTIN DAN miši m ^lu^n^m^ orke^t rom^ i n °tu d i ^^ognffom.^da^ j i h* ho^sHka^ ** * l^nn/^f™ krajevna društva na^ , ^P«vedujejo^raznedruge države, na primer Ohio, Illinois. | skupina "članic ali deklet in . Jednote korporativno k sv. masi in če mogoče tudi k sv. ob- Colorado m Minnesota. Čudno, da nase slavne Pennsylvanije žensk, za njimi so pa korakali Ll haiilll! no SV mnei ali tetn nnnnl/liiA not vka r^v^k.... ! dnsti np nmpniatp'! Tnrpi nnrnr Ponnssvlvaniin nn TlrttfP ' funt iti in rnnvin • 991 rali imeti svoje spremljevalce; dosti dojenčkov so pa nosile skrbne matere v svojih naroč- Tudi v Forest City smo se zbudili, ker vidimo kake boje jih. Tej dolgi vrsti je sledila : '------»------ """""" u. »V. »euirorc. i lav jc lil lepo, da se vsake obletnice živo spominjamo. Ako boste imeli do 22. marca še kaj novih članov, sprejmite jih v društvo in Jednoto označeno nedeljo, kajti kampanja bo zaključena že dne 31. marca. XT~ —AS- J— J ----- ravno imamo do odločilne zmage samo še par tednov, so naša počast zaigral Mladeniški orke-društva vseeno sklenila, da zastava zmage mora priti v Penn- ster dr. sv. Vida Jednotino ko-sylvanijo. Torej dragi nam kampanjski manager iz Ohio račnico (besede urednika na-Na Jednotin dan, dne 22. marca l^Janez Kostanjeviški v Clevelandu), pripravi se na boj brez šega lista, kompozicija sobr. spravimo največje število novih članov pod Jednotino za-;mi,osti do-naše zmage! • R. Zupanec-a) kar je naredilo Torej članstvo v Forest City, pozor! Zavihajmo rokave j aplavz in ploskanje armadi S sobratskim pozdravom in na veselo svidenje! ANTON GRDINA, glavni predsednik. VAŽEN OKLIC ZA COLL1NWOOD l Dragi mi sobratj? in sosestre iz Collinwooda! . Naznanjam vam veselo novico, da se je določilo naš Jed no-j T'"*? tin dan, 22. marca. 1925, obhajati in praznovati v vaši ugledni naselbini. V to svrho bomo skupaj v Slovenski Dom vse naše Josipe in Josipine. od blizu in daleč. Te slavnosti \ deleži t udi naš glavni tajnik, brat Josip Zalar iz Jolieta ...... , „ , . „^ H¥ , A t IHI Katero društvo bo dobilo prvenstvo v naši na- redilo zanimiv vtis na vse gle dalce. ________ Društvo s v. Ane, št. 120. pozor, ker moška društva-vas Kmalu zatem je stalo vseh sodelovanja in pomoči v naši kampanji tudi od strani našemislijo to t><>t daleč od zadej pustiti. Kaj, ali res? Najsta- 321 novih kandidatov pred cast, duhovščine. rejše društvo sv. Jožefa, glej, da ne omagaš. Pazi, da bo za- odrom; spredaj mladina, za Cleveland, Ohio dne 4. marca, 1925. ?tava zmagfe ostala pri starešinstvu. njo ženske, zadej pa moški. REV. J. J. OMAN, duh. vodja KSKJ. Društvo Marije Vnebovzete! Ali je res. da mislite vse v (Slovesen sprejem jebil pričet ANTON GRDINA, gl. yrais. KSKJ. kozii u*nati- in sicer žensko društvo, kakor tudi najstarej-lz molitvijo, kojo je tevnHl duh. še društvo sv. Jožefa T Boj se "bo vrfiU torej dbma. na našem vodja Rev. Oman. Pri tem štirje glavni Jednotiiji uradniki iz Greater Clevelanda in vrhov- SJ?^ Katoličani naj spadajo k nami je ni .zdravnik, Dr. Josip V. Gsahek iz Pittsburgha Pa edini slov. katol. Jednoti! In to je nasa! Ker gredo naša .selbim? ; v spominxna ta dan bomo usUnovili dvoje novih društev: f^w.fi/SlP^®™ Prosimo žensko društvo v Collinwoodu in mladeniško društvo v Cleve* ~ " " " " J ■ landu. Apeliram pa tudi na društvo sv. Jožefa ,š.t. 169, da naj za to priliko skupaj spravi dosti novih članov, kot darilo za god društvenega patrona. Te slavnosti se vdeleži tudi Rev. Josip S kur, slorenski župnik iz Pittsburgha, Pa., va* stari znanec. M Na t« slavnost zvečer so oovabliem tudi uradniki in uradni številki. ANTON GRDINA, glavni predsednik. SIJAJEN USPEH NAŠE KAMPANJE. Joliet, 111., 9. marca, 1925. Cenjeni sobrat predsednik: Ob zaključku prvega te.dna tekočega meseca (od 1. do 7. marca) je bilo potrjenih 85 vojščakov odrastlega in 99 vojšča-kov mladinskega oddelka; skupaj torej pristopilo pod, našo Jednotino zastavo v enem tednu 184 bojevnikov naše ideje. Ofenziva se raztega na celi črti, municija je bila odposla- stava bo ostala v državi Ohio; tudi generala Janeza iz Forest besede v korist naše slavne K. S. K. Jednote. | vil ra/.na huda vprašanja; vse City se nič ne bojimo! Slavnosten sprejem po nasvetu čast. g. duhovnega vodje se je pa jzteklo na povoljen Ponižno vprašam, kaj je pa z gospo^pm ministrom v Chi- Rcv- Omana bode v počast patronu naše Jednote sv. Jožefu na način, ker so imeli kandidatje nedeljo, dne 22. marca popoldne (na Jednotin dan). Natan- jzborne zagovornike med sabo *podon ov, ti cagi? Cul sem, da ima kar 10 gerieralov, fi neprenehoma mobilizirajo svojo armado? Toda vse to njih delo bo zaman! Ohio bo prva ^ MANAGER iz države Ohio. DRŽAVA OHIO, NA NOGE! Naša prekrasna država ne sme biti oskrunjena, zato pa napovedujem ponovno splošno mobilizacijo in vojno stanje vsem našim društvom. Mobilizacija se prične 12. marca opoldne in se konča 31. marca 1925. o polnoči. Kdorkoli je mis- čen čas bo oznanjen prihodnjo nedeljo. JNO A DECMAN. DOSEŽEN REKORD VSEH REKORDOV. tri društva v newburgu sprejela 321 članov in Članic v našo jfdnoto. in svojega domačega g. župnika. Slovesna zaprisega se je vršila tudi po br. gl. predsedniku s primernim in jako ganljivim nagovorom na navzoče kandidate in po Jednotinem obredniku. Najbolj ganljiv je na na razne strani. Ena izmed postojank je brzojavnim potom danes zahtevala kar dvesto novih nabornih listov za spre-!"1 kdaJ za Jednoto kaj napraviti, naj to stori sedaj, kajti kdor Q M sogedni nasel5ini v!šem uradnem gla8ilu priobčena. ™ prizor, ko so v prednji vr-jem novincev v našo katoliško armado. Vse je navdušeno; bo zdaj kaj dobrega storil, bo dvakrat storil! Na delo torej - ! " *—— vse dela, hiti in se trudi. Na vseh straneh je upanje na zmago. Kje ravno bo odločilna bitka, sedaj še ni mogoče dognati. Nadaljna poročila sledijo. Zdravstvujte! JOSIP ZALAR, glavni tajnik. SPECIAL DELIVERY. Ex. No. 3, 1925 — (Res.) Njega ekselenca Anton Preserski, maršal in glavni poveljnik Jednotine armade. Tem potom se vdanostno naznanja sledeče: Kampanja za našo državo Ohio izgleda danes nad vse povoljno. Minulo nedeljo se je vršila huda bitka pri Verdunu v Newburgu; zmagali so na celi črti Newburžani, ki spadajo v naš armadni kor. Trdno sem uverjen, da bo zavihrala zastava zmage v naši državi Živela država Ohio. JOHN ZULICH, Campaign Manager of Ohio. TELEGRAM — WIRELESS — TELEFON — CABLEGRAM. Zadnjega si naj vzame na znanje general Martin Težak v Jolietu, ostale naj si pa razdelijo ostali trije ministri različnih držav. Kakor hitro sem slišal Germovo grmenje iz Colorade, bi bil skoraj oglušil; tudi sapo mi je že zapiralo. Toda edino tolažbo imam s tem, ker pregovor pravi, da je večkrat po velikem grmenju prav malo dežja. Bomo videli . . . Kaj pa minnesotski minister rude in šume? Ali samo pleše? Morda zbira Indijance po tamkajšnjih pragozdih za svojo vojno? Tjyidi zanj imam star pregovor, da "tiha voda največje bregove podere." 4 Največji strah imam pa pred Illinoisom. Tam se nekaj na skrivaj plete in koha, da bo nazadnje zavrelo kakor bi "zajuri-šali" vojaki v vojni. Joliet in pa Waukegan, te dve naselbini mi delati največ preglavice. Naj pa nihče ne misli, da Sarovčev Tone samo obleke prodaja, ampak ima tudi orožne vaje s celim Cokelburgom, da bi nad njim zaplapolala zastava zmage. Bomo videli..... Dalje sem čul, da se jolietski Napoleon, general Martin Težak vežba s svojo ogromno armado tamkaj na hribu. Z njim bom imel najhujšo bitko. Ce ne bodo naši aeroplani do tedaj gotovi, bomo mi morda poraženi ? Vseeno pa sprejemam njegov dvoboj. Spoštovani ministrovki iz Sheboygana -pa na tiho povem, |'orez vsakega izgovora! Naša znana newburška naselbina je že za 100'f mobilizirana, to je pokazala zadnjo nedeljo pop. v Slovenskem Narodnem Domu v Newburgu. Kaj pa na St. Clair Ave? Jaz imam še zaupanje v naše zavedne delavnfe moči. Tukaj imamo še naše Amazonke, največje žensko društvo K. S. K. Jednote, kot sestra Mally, vedno delavna na društvenem polju; ravno tako sestra Debevc, sosestra Ponikvar, sosestra Pelan in sestra Miss Menartova. Na noge, da nas ne bo Newburg "bi-tal!" Na noge nas br. Sterniša, Fortuna in Stepic! Vem da se boste pred odločilno bitko izkazali hrabre kakor vedno. • Veseli me tudi, ker so čast, g. župnik Father Ponikvar tudi obljubili svojo pomoč; ravno tako Rev. M. Staje iz Collinwooda; Veliko moč imamo tudi v Rev. Bombachu v Bar-bertonu. Društva 86 in 101 v Lorainu, 11a noge! Kaj pa naš br. Lekšan in sestra Ozbolt? Ali boste imeli dosti novih članov v Barbertonu? Ali jih bo najmanj kot 50? Naš gl. predsednik in urednik jih bosta osebno štela. Vprašam tudi našega poveljnika v West Parku br. Jožeta Grdino, koliko novih članov bo nabral do 31. marca. Samo da bi ne bila dvorana Jug. Slov. Del. Doma premajhna?! Zvedel sem, da ima sestra Mrs. Skufca v Nottinghamu zopet celo listo kandidatov za novo društvo sv. Cirila in Metoda. Apeliram še na br. Sellers in Bajs v Youngstownu, da naj nastopita s svojim hrvaškim polkom. V Bridgeportu, ali Hochevartownu je bil že izdan zadnji ultimatum; vojska bo ob Ohio reki blizu Wheelinga. Sedaj se pa še obračam na vas, mladi fantje in dekleta v naši fari sv. Vida, da pristopite v naše vrste, da nam sovražnik ne iztrga zastave. Ako zastavo dobimo, tedaj bomo še bolj korajžno zapeli: "Kaj nam pa morejo, morejo?" — Nič — Pa tudi pesem "The Beautiful Ohio" bomo zapeli in pa one: "Sladko, je vince iz ohiojske gorice". Torej ni še prepozno. Tiste kandidate, kateri bodo zdravniško pregledani in potrjeni pred 31. marcem se bo Še prištelo v kampanjsko cono. Torej, vsi na vojsko da bo zmaga — naša! Naprej za zastavo zmage! JOHN ZULICH, nadzornik Jeclnote. POZDRAV IZ BRIDGEPORT, 0. Datirano dne marca, 1925. Uredni&tvu "Glasila": Newburgu (Cleveland, O.), se Naj še omenimo, da bi bilo sti stoječi kandidatje mladin- skega oddelka med prisego nevedoma držali desnico kvišku. Eden izmed dečkov je Pozdravljeni vodniki nase armade! Kaj takega pa že ni časno (prihodnji mesec) v na- doslej ni dosti v "Glasilu" čita-! gornje število lahko še večje, lo; v javnost je stopila še le čc bi bilo še nadaljnih 40 pri-zadnje tedne, odkar je dobila; glašenih prosilcev zdravniško novoimenovanega glavnega u- preiskanih. Dva zdravnika sta svojo triletno sestrico v to radnika K. S. K. Jednote, du- delala v prednji sobi Sloven- svrho postavil na stol blizu hovnega .vodjo, Rev. John J. skega Narodnega Doma nepre- klavirja, da se jo je videlo. Omana. ' stano šest ur, pa nista mogla Po zaprisegi je br. glavni V Newburgu imamo tri kra- i voeh kandidatov in kandidatinj predsednik zopet navzoče v le-jevna društva naše Jednote: sv. pregledati; označeni prosilci P»h besedah pozdravil ter jih Lovrenca, št. 63. sv. Jožefa, št. j bodo sprejeti še tekom tega predstavil ostalemu članstvu. 146 in sv. Ane, št. 150. Tudi meseca tako, da bo znašalo Pri tej priliki so jim v pozdrav ta društva so dosedaj delovala i skupno število novih članov v doneli glasni "Živijo in Slava!" bolj na skromen in ponižen na- Newburgu nad 360! Morda ce- klici ter ploskanje rokami, čin; toda vedno agilno in po j'o nad 400? svoji zmožnosti. Kar na tihem I Rekli smo že, da se je vršil G[av'm preds" b["at A' Grdl" ih povsem nepričakovano so se i slovesen sprejem v Slovenskem nakotznan ,n izboren govor- pa zadnje dni dvignila na tak Narodnem Domu. Že okrog 3. J*f» pn,Z?ra tak® način, da bo njih zadnji dogo- ure popoldne so se pričeli novi navdušen kot se nikdar pred dek ostal za vedno zapisan v člani in mladina zbirati; bilo v svojem življenju. Vsem no-zgodovini vseh slovenskih pod- je tudi navzočih številno starih v'™ fla"om ,n cla°ica™je *e" pomih organizacij, osobito pa članov in članic in njih sorod-18t,tal v. im/n,u vseh še v analih naše Jednote. V označeni naselbini so goriome-njena tri naša Jednotina društva minulo nedeljo popoldne v Slovenskem Narodnem Domu sprejela 321 (tristenooindvaj- Anton Grdina, duh. vodja Rev. nikov ,tako da je bila velika inov naše Jedno*e; naglašal je dvorana vsa zasedena. i njene velike zasluge in vrline Te slavnosti ali slovesnega i Pa tudi velevažen pomen za sprejema se je udeležil tudi I .kato1' . S.lovence v Amcrtkl. glavni Jednotin predsednik br. set!) novih članov in članic. K. S. K. Jednota je torej na en dan v eni in isti naselbini sprejela v svojo sredino tako ogromno število novega članstva; s tem je v resnici dosežen rekord vseh rekordov. V odrastli oddelek jih je pristopilo 163, v mladinski pa 158. Morda bo kdo rekel, da to res, ali da ni mogoče? In vendar je gola resnica. Imena no- J. J. Oman, urednik našega lista in pomožni Jednotin odvetnik br. A. J. žužek; nad )lam Naša Jednota je mati vseh drugih slov. podp. organizacij ker je bila prva in tako naj ostane tudi vedno prva. Vsi katol. Slovenci naj spadajo k čeno popoldne zaposlen pri prvi seji novega dr. sv. C. in M. št. 191 v Nottinghamu. Kot povabljeni gostje so bili uradniki in uradnice dr. št 25, št. 162, št. 169 in št. 172; seveda bo bili tu4i navzoči vsi uradni-^^^^ ki domačih treh lokalnih dru- vih članov in članic bodo svoje- štev, ki so pridobila ta dan to- zornik br. Zulich je bil ozna-jedini Pravi katol. Jednoti, in ■ to je naša! Govoru br. glavnega predsednika je sledil govor duh. vodje Rev. Omana, ki je omenil, da naj se vsi navzoči ravnajo po naukih in lepih besedah brat Anton Grdine. Dalje je navduševal Newburžane, da naj še ne odnehajo, tako, da liko novih Članov; številke smo (Dalje na 6. strani 5. NAZNANILO. ' te spovednih listkov, iste lahko • Članom društva sv. Jožefa, dobite pri meni na domu. št. 2» Joliet, 111., se naznanja, S sobratskim pozdravom, Anthony PJ. ortuna. tajnik. da se je na zadnji mesečni seji sklenilo, da bomo imeli skupno sveto spoved dne 21. marca in NAZNANILO, skupno sveto obhajilo dne 22. Vsem čianom društva sv. marca med osmo sveto mašo. Frančiška Šaleškega, št. 29, se fcatorej prosim člane, da se naznanja, da je bilo na mesečni polnoštevilno vdeležijo skupne- seii dne 1. marca sklenjeno, da g asvetega obhajila z društvom, j b4, da poravnajo dolg do ne- seje. Dosti jih poznam, ko vem, da bi lahko prišli, toda se nalašč nočejo seje vdeležiti, češ, ti me ne boš, na to prisiliL To ni nikakof prav, to te dolžnost . veže. Dragi mi sobrat; pomisli, da ti jaz ne želim slabo in to naj velja tu živečim članom in članicam. Omeniti moram, da jih nekaj tu živečih poznam, katerih ni bilo na seji že od onega časa, ko so k društvu in Jednoti pristopili. Nikakor ne računam na člane oddaljene 12 milj; kje so pa oni člani, ki imajo so- nas vežejo kot verne in katoliške člane društva in K. S. K. Jednote, vsak naj prinese s seboj regalijo in spovedni listek, katerega bo lahko takoj meni oddal. Nadalje opozarjam vse one ment pri društvu še za leto drfje 22. marca; kateri ne bo plačal kar dolguje do omenjega dne se bo z njim postopalo po pravilih društva in Jednote. Želeč da vsi zgoraj omenjeno vpoštevate, ostajam vaš so-brat ^ John Gregorich, tajnik. - Katera članica še ni prejela Spominske knjige, oziromft pri kateri družini še nimajo te knjige, se naj zglasijo na prihodnji seji, ali pa na mojem domu, kakor katera želi. Članice na potnem listu pa naj pošljejo za poštnino 10 centov, pa pošljem po pošti. Obenem naznanjam, da imamo skupno velikonočno spoved s soboto, dne 4. aprila, popoldne in zvečer, skupno sveto obhajilo pa v nedeljo, dne 5. aprila (Cvetno nedeljo), pri 7:30 sveti maši. Zbiramo se v cerkveni dvorani ob 7. uri, ter odkorakamo v cerkev ob 7:15. Vdeležite se polnoštevilno ter prinesiti s seboj društvene re-galije, to je .regalijo društva Marija Pomagaj. .. ; * Ta teden sem razposlala po pošti spovedne listke. Ako katera članica ne b iprejela do sobote, 14. marca, je to znamenje ,da nimam pravega naslova. Dotične članice morajo priti po spovedni listek na sejo dne 15. marca, ali pa naslednji teden na moj dom. Ravnotako naj vsaka članica pogleda, ako j^ njen naslov pravilen, tako mi mora to takoj naznaniti, ker hočem imeti vse v redu. Končno pa zopet apeliram na vas vse: agitirajte za nove članice. Kampanja se zaključi ta mesec. Me nesmemo zaostati za drugimi. Vsaka naj na prihodnjo sejo s seboj pripelje vsaj eno kandidatinjo. Jaz jih imam zopet nekaj, ki bodo sprejete na prihodnji seji. Who is next ? Sosestrski pozdrav vsemu članstvu K. S. K. Jednote, Julia Gottlieb ,tajnica. 1845 W. 22nd St. Društvo sv. Genovefe, št. 108, Joliet, 111. Kakor razvidno iz poročila o novopristoplih za mesec marc/ je naše društvo dne 1. marca sprejelo šestnajst novih članic v odrastli oddelek, 18 pa v mladinski. Na to sejo smo povabile glavnega tajnika K. S. K- Jednote, brata Josip Zalarjfc, da jih je slovesno zaprisegel' po Jednoti-nem obredniku. Brat Zalar je pri tej priliki približno takole*" govoril C "Drage mi članice drifttva sv. Genovefe! Srčno vas pozdravljam v imenu glavnega odbora in vsega članstva K. S. K. Jednote in vam čestitam na pridobitvi toliko novih Članic v »nem mesecu. To ni bild lahko delo tukaj v Jolietu, ker je pe vse društveno polje preora-Kljub temu ste pridobile NAZNANILO. Tem potom naznanjam vsem članom in članicam našega društva sv. Alojzija, št. 47, Chicago, 111., da imamo skupno sveto obhajilo v nedeljo zjutraj dne 15. marca ob 7:30 . Spovedo-mo od pet do sedem minut ho-1 valo se bo v soboto popoldne in I no da do društvene dvorane? Jaz /.večer. Zjutraj ob 7 se zbere-; 16 novih članic v aktivnem od-apeliram na vas. da bi se pri- mo v cerkveni dvorani ter od! delku in 18 v mladinskem. Z hodnje seje polnoštevilno vdele- tam gremo skupaj v cerkev, velikim veseljem sem se od-žili. Dalje priporočam oddalje- Prosim vas, da se tega obha- zval povabilu predsednice vaše-nim članom in članicam, da naj iila vdeležite v polnem številu. | ga cenjenega društva ,da naj si preskrbijo potne liste, da se Spovedne tikete boste dobili še i pridem k slovesnemu sprejemu, izognejo kakih sitnosti, zakajl ta teden po pošti. ' | To kar ste storile za društvo, na podlagi pravil mora vzeti Obenem želim, da bi se člani storile ste za svoje naslednike, vsak član in članica, živeč več malo bolj številno sej vdeleže- "Ta čas se prireja veliko kot 20 milj od društvenega se- vali. deža; prosim vas, da to vpo- S sobratskim pozdravom, števate. Jos. J. Kobal, tajnik Se nekaj bi rad omenil. Na- -- NAZNANILO. " Članom društva sv. Jožefa, št. 112, Ely, Minn., naznanja, da je bilo sklenjeno na seji dne 8. februarja, da se moramo vsi vdeležiti skupne svete maše na čast našemu društvenemu patronu sv. Jožefu; to bo četrto nedeljo v mesecu, dne 22. marca. Vsi člani moramo biti v dvorani nekaj minut pred osmo uro zjutraj, da potem skupno odkorakamo v cerkev k sveti maši. Kdor se ne vdeleži bo plačal kazen po društvenih pravilih . S sobratskim pozdravom, Jos. Agnich, tajnik. NAZNANILO. Naznanjam članicam društva sv. Ane, št. 127, Waukegan, 111., sklep zadnje redne seje z dne 22. februarja, da gremo k skupnemu svetemu obhajilu dne 15. marca. Zatorej so članice pso-šene, da opravijo svojo spoved v soboto, dne 14. marca. Zbiramo se ob 5:45 v šolskih prostorih, da skupno odkorakamo k šesti sveti maši in da skupaj pristopimo k mizi Gospodovi. Naprošene ste, da bi se polnoštevilno vdeležile skupnega svetega obhajila. Ako pa katera iz važnega vzroka ne more priti omenjeni dan, pa naj opravi svojo versko dolžnost, kadar ima priložnost in da odda spovedni* listek tajnici društva pravočasno. Katera ne bb opravila svoje verske dolžnosti, se bo ž njo postopalo pa društvenih in Jednotinih pravilih. " Nadalje vas cenjene sestre vabim- na prihodnjo sejo *dne 22. marca, ker bo več važnih točk na dnevnem redu. S sosestrskim pozdravom do vsega članstva K. S. K. Jednote, Frances Terček, tajnica. NAZNANILO članom društva Marije sv. Rožnega Venca, št. 131r Aurora, Minnesota. S tem vas prosim, da se polnoštevilno vdeležite prihodnje seje dne 15. marca, da se spravi stvar v red; da ne b'o potem nihče kaj o tem govoril, je boljše, da je vsak pričujoč na seji. Seja se torej ,vrši tretjo nedeljo ob 9 .uri zjutraj. Dolžnost, vsakega člana ,je, da vsaj enkrat na mesece žrtvuje^ par ur za društvo ne pa od sej zaosta-jati! * S sobratskim pozdravom, Geo. Simonich, tajnik. kampanjo po vseh državah Amerike za napredek naše dič-ne Jednote. To je zelo hvale vredno, da se tudi ve trudite, kar je v vaših močeh. Ravno včeraj sem prejel brzojavko od še društvo s eje začelo gibati: i Društvo Marije Pomagaj, št. 78, na zadnji seji dne 1. marca smo Chicago, III. * H^^^l^^l | »prejeli tri mlade člane v našo Članice društva Marija Po- našega vrhovnega zdravnika, sredino. Iskreno želim, da bi magaj se uljudno opozarjajo. I da je meseca februarja v Jed- ac za prihodnjo sejo zopet kak da se vrši prihodnja redna seja!noto sprejel 405 novih članov, novi kandidat priglasil. Več v nedeljo, dne 15. marca. Ases- To je res lepo število, ki nam novih članov, več uspeha! ment se prične pobirati že ob 1. K sklepu iskreno pozdrav- uri popoldne. Tiste članice, ki ljiirfi vse n#še članstvo sirom ne morejo priti na sejo ter po- Amerike, posebno pa še član- šiljajo otroke, se prosijo, da stvo našega društva. pošljejo otroke plačati med Martin Zelenšek, predsednik. tednom na dom, ali pa v dvora- --no takoj ob 1. uri, to je pred NAZNANILO. sejo. Med sejo se zanaprej od kaže, kako postajamo močnejši od dne do dne. V imenu glavnega odbora se vam še enkrat zahvaljujem za vaš trud. Želim vam, da bi še v bodoče tako uspevale!" Govoru brata glavnega tajnika so vse navzoče članice burno apjavdirale; po seji smo imeli majhen lunch. V dolžnost si štejem tudi jaz, lz urada društva sv. Vida, št. otrok ne bo pobiral asesment, 25, Cleveland, O. ker s tem se seje predolgo vrši- Clanom in članičam našega jo. društva se uljudno naznanja, Ker imamo na prihodnji seji j da se zahvalim marljivim člani-, da bomo imeli skupno veliko- več zaostalih, zelo važnih točki cam našega društva za tako nočno spoved v soboto dne 21. za rešiti, je nujno po&ebno, da agitacijo. Le tako naprej po marca popoldne in zvečer, sveto se članice vdeležijo polnošte-! začrtani poti za ugled in povzdi- obhajilo pa v nedeljo 22. marca vilno. Pridite na sejo, kajti (na Jednotin dan) ob 8. uri. katera se seje ne vdeleži, se Zbirali se bomo ob 7:30 vi strinja z Vsem, kar se na seji go našega društva! Hvala lepa tudi sobratu glavnemu tajniku za vdeležbo na tej seji! Knausovi dvorani, nakar odko- sklene. • Za prihodnjo sejo vabim ce- fakamo v cerkev sv. Vida. Od nekaterih članic nimam, njene sosestre, da bi se iste v Prosim vas, da se kolikor mo- j pravega naslova. Vse tiste polnem številu vdeležile, ker jih goče v velikem številu vdeležite članice,' ki so se preselile, se bo zopet več na novo sprejetih, in prinesete tudi društveno re- prosijo, da mi takoj naznanijo! S sosestrskim pozdravom, galijo s seboj; člani, ki še nima- pravi naslov. 1 Antonija Struna ,tajnica. Iz odsjeka broj 166, Presvetog Srca Isusovog, S. Chicago, 111. Ovime se daje do znanja svim članovima odsjek. broj 166, da polaze sjednice što u vecem broju. Naše društvo broj i oko 50 članova i članica a teško smo u stanju dobiti na sjednicu sedam do 12 članova. Nekoji članovi ne polajke sjednice tri, četiri i više mjeseci i tako dogje na sjednicu, stavlja takova pitanja, na koja ne može odgovoriti ni jedan profesor a ni filozof. Stim napravi ta-kovu zbrku, da se zaboravi na dnevni red i sjednica se zatva-ra, bez da smo do ikakvog do-brog zaključka došli. Bračo, zato vas molimo, da bolje či-tate Jednotina i društvena pravila i da redovito polazite društvene sjednice, stime če te znati što se sve dogagja u društvu i tako čemo moči završiti sjednicu u potpunom redu. Toliko do znanja brači odsjeka broj 166, K. S. K. Jednor te. Uz bratski pozdrav, Nicholas Plcsha,-tajnik. morajo biti gotčivo tudi kaki dohodki, zato naj ne bo nobenega člana in članice ,ki bi se prihodnje sej« Me vdeležfl. Pridite vsi na to sejo, kajti Oziralo se bo samo na važen vzrok neudeležbe. ' Sobratski vam pozdrav, Andrew Tomec, tajnik. 189, Društvo sv. Jožefa, št. Springfield, 111. S tem naznanjam članstvu našega društva, da bomo imeli na Jednotin dan, dpe 22. marca ob 9. uri zjutraj slovesno sveto mašo in skupno sveto obhajilo. Sveto mašo bo daroval Rev. F. S. Mažir, predsednik našega društva. Ta dan bomo obhajali in proslavili zaščitnika našega društva, sv. Jožefa, zato se vdele-žitč svete maše v obilnem številu. S sobratskim pozdravom, George Dolack, tajnik. Plitki jas vprašam vas. Al' bo 5e skor' ponUadf. Al' bo i c skoraj selena pomlad? Barbertonv O. — Tu in tam se narava prebuja iz dolgega zimskega spanja. Že se nam prikazujejo znaki zaželjene vi-gredi; ž njo Vred pa pride tudi novo življenje. Ker nas je v Barbertonu pretežna večina, ki smo doma s kmetov, zato je povsem umevno, da ljubimo zeleno naravo. Ko naša kri čuti dih prihajajoče pomladi, se nehote zamislimo nazaj čez širno morje na krasne, ss adnimi drevesi nasajene vrtove v naši ljubi Notranjski, koje se samo še spominjamo kot dragocen % zaklad naše lepe mladosti. Uredili bomo grede in njivice tudi na naših vrtovih kot v spomin na nekdanje ačse. In te gredice bodo krasile pestre rože, nagelni, roženkraut iu rožmarin, katere smo že v starem kraju tako ljubili in negovali. Na te- naše narodne cvetlice smo ponosni tudi tukaj v Ameriki; saj nam budijo spomine zlata mladostna leta. Mi res obžalujemo meščane po velikih mestih med tesnim zidovjem; zato vabimo že sedaj %naše sosede Clevelandčane, da se pridejo v hudi vročini v poletju hladit k nam na sveži zrak in čisto studenčnico, ki se seveda v gotovih slučajih1 spremeni v takozvano Noetovo kapljico. Kar se dela tiče, je tukaj menda kar 10 pod ničlo; p^č pa je drugače v društvenem življenju, kajti vsako društvo se ponaša z napredkom. Agitira-mo eden čez drugega, da bi naša slavna država Ohio dobila v tej kampanji zastavo zmage. I^e v slogi in prijateljstvu naprej še za večjo našo K. S. K. Jednoto! VAŽNO! VAŽNO! — Baš ob zaključku tega dopisa sem od nekod prejela veselo novico tclefonično, da bomo imeli tukaj v Barbertonu prihodnjo soboto zvečer, dne 1-L marca dva draga nam gosta iz Cleve-landa. Posctila nas bosta zopet na naši skupni seji v dvorani društva "Domovina" glavni Jednotin predsednik, brat A. Najlepše pozdrave vsem či-tateljem in čitateljicam tega lista. Mrs. Jennie Ozbolt. Pueblo, Colo. — Ker bolj po-redkoma čitamo kak dopis iz naše naselbise iz divne Colo-rade, zato sem se jaz namenila enkrat oglasiti. Posebno na društvenem polju nam gre zadnji čas jako dobro, čeravno nam sobratje iz, države Ohio in Pennsylvania predbacivajo, da spimo. To ni resnica. Pri nas delujemo na vso moč za našo dično K. S. K. Jednoto, čeravno je tukaj štirikrat manj krajevnih društev kakor pa v Penn-sylvaniji in Illinoisu. Kdo bo zmagal, bo pokazal dan 31. marca ob zaključku jubilejne kampanje. Kdo bo ravno prvi, tega še danes ne vemo; upajmo pa, da bomo vsi. Srečen tajnik, in tajnica onega društva, ki bo donesel zastavo zmage! Jaz mu že vnaprej iskreno čestitam. Naše društvo ne pričakuje sicer nobene nagrade, toda potrudile se bomo na vso moč, da dobimo vsajN zadnjo ! Tudi mi Coloradčani imamo izbornega kampanjskega man-agerja, brata John Germa r on nastopa, ko že drugi nehamo. Lahko ste srečni, da sta državi Ohio in Pennsylvania tako oddaljeni, če ne bi šli vsi Germo-vi novi člani ž njim na fronto, tam kje blizu znanega Gettys-burga. Torej na delo, člani in članice iz države Colorado, da ne bomo zadnji, , ampak vsaj drugi ,ali pa tretji. Potem bomo še bolj ponosni na našo dično Jednoto, ki je že mnogo solz posušila in pomagala številnim sirotam kot skrbna mati. Naša sveta dolžnost je, da ji pridobimo kar največ novih članov in Članic obeh oddelkov. Osobito deluj mo ,da se bo število mladinskega oddelka pomnožilo, da bodo Jednoto tudi naši mladi člani znali ceniti pe lepem geslu: "Vse za vero, dom in narod!" v Zato prosim vse one stariše, katerim je še drag njih materinski jezik in sveta vera, ki še ne spadajo v našo organizacijo ali njih mladina, da pristopijo ta mesec. Zdaj je najlepša prilika za to. Ako bi bile me pred tako agitirale za nove članice kot danes, bi nas bilo lahko veliko večje število. Prosim vas" torej v imenu celega odbora našega društva št. 104, da naj vsaka vsaj eno novo članico pripelje na prihodnjo sejo dne 15. marca, da bo naše društvo štelo sto, in še več članic. Naj še nekoliko omenim o naši naselbini Pueblo in fari Marije Pomagaj, ki tako raste kakor naša dična Jednota. Naša cerkev je lahko ponosna na svbje farane kot mati na svoje j dobre otroke, ker imamo v resnici tak prostor za hišo božjo in šolo, kakor malokje. drugje. Posebno veličastna je nova šola. ki bo otvorjena prihodnjo jesen; v to šolo bo hodilo od 700 jdo 800 otrok od prvega do osmega razreda ,in za zgradbo te šole gre vsa čast našemu že sivolasemu Fathru Cirilu Zu-jmnu, ker so se v resnici veliko žrtvovali; čast gre tudi našim faranom, ki so se mnogo tru- Grdina in urednik "Glasila," dili, da smo dobili tako potreb- no novo šolo. je pa vedno Društvo sv. Štefana, št. 187, Johnstown. Pa. Vse člane in članice našega brat Ivan Zupan. Vsled tega prosim vse člane in članice društva sv. Jožefa, št. 110 in društva sv. Srca Marije, št. 111, da pridete vsi brez izjeme prihodnjo soboto zvečer v dvorano društva "Domovina." Lansko leto, dne 23. marca smo i Coloradi. imeli priliko oz/iačena gosta sli- j kampanji Kar se tiče dela, bolj slabo v naši naselbini. Ker imamo samo eno jrklarno, delo v nji večkrat počiva. Pozdrav na vse članstvo naše Jednote, posebno ofie, živeče v Želim jim, da v tej dospejo "Over the naše lepe slovenske .masne pesmi. Dasiravno se pevci niso dosti učili, pa so vseeno tako elpo jeli, da se je človek nehote spomnil na svojo domačo faro v starem kraju, kjer smo slišali cerkvene pesmi vsako nedeljo. Naši pevci v resnici zaslužijo vso pohvalo, kajti to je prvič v naši fari, da so se med sveto mašo pele slovenske pesmi. Rev. Father Oman so rojen govornik. Imeli so tako lepo pridigo, da nam je vsem globoko %segla v srce. Najrajši bi jih bili še kar naprej poslušali, toda kaj se hoče, ker je čas tako hitro tekel naprej. Zvečer je sosestra predsednica društva sv. Ane, Mrs. Mary Hoge povabila Rev. Father J. J. Omana in našega domačega gospoda, Rev. Father Gresselna kakor tudi vse pevce in pevke ter poleg teh še par drugih domačih rojakov, med njimi tudi mene, na okusno napravljeno večerjo, katero so nam napravile sledeče vrle rbjakinje: Mrs. Mary Hoge, Mrs. Josephine Ho-chevar, Mrs. Johana Hochevar in Mrs!. Josephine Ausec. Večerja je bila tako izborna, da imam še sedaj skomine do nje. Zatorej vsem omenjenim rojakinjam iskrena zahvala! Končno se zahvaljujem tudi Rev. Father Omanu, ki so.se tako hrito odzvali naši prošnji, da smo lahko opravili velikonočno dolžnost kot člani K. S. K .Jednote. Zahvaljujem se tudi vsem pevcem in pevkam, ki so tako lepo pelir med sveto mašo. Dalje se zahvaljujem vsem članom našega društva, ki so se tako v polnem številu vdele-žili skupnega Svetega obhajila, dasiravno jprijeli. Joj, to bi bilo tekniovanje, ko bi dva društva igrala skupaj. Torej ohijska društva, na noge, ter si ustanovite baseball team, ki bo tudi v veliko korist in reklamo za našo Jednoto! Pozdrav vsem ljubiteljem športa, kakor tudi vsem članom K. S. K. Jednote. Frank Mirtič, tajnik. šati na tukajšnjem katoliškem Top." shodu; gotovo nam bosta tudi društva uljudno opozarjam, da i letos ka j lepega povedala o nase gotovo vdeležijo prihodnje predku naše dične K. S. K. Jcd-redne mesečne seje, ki se bo vr- note. šila v nedeljo dne 22. marca;j Dragi mi sobratje in sosestre na tej seji se bo razpravljalo in v Barbertonu! Skušaj mo do odločevalo o važnih stvareh za sobote pridobiti kolikor mogo-naše društvo; skušalo se bo po-1 če veliko novih članov, da jih praviti nedostatke in izpolniti kar je pomanjkljivega v našem društvu. Zlasti kar se tiče društvene blagajne moramo nekaj ukreniti, kajti kjer so stroški bomo tedaj na slovesen način sprejeli v Jednotino sredino. Napnimo vse žile, da bo dobila naša lepa država Ohio prvo nagrado v tej kampanji. tajnica dr. Mary Kocman, M. C. S., št. 101. Bridgeport, O. — Naše društvo sv. Barbare, št. 23, je opra-! vilo svojo velikonočno dolžnost i zadnjo nedeljo dne 1. marca, ko se je vdeležilo skupno z zastavami svete maše in svetega ob-; hajila. Sveto mašo so darovali naš sobrat duhovni vodja, Rev. Father Oman; med sveto mašo je'pa nekaj našjh članov in članic društva sv. Ane, pelo' Bridgeport, O. — Dear Edi-jtor: This may be surprising to j you when you receive this com-j munication, but owing to the? Ifact that there are many members of K. S. K. Jednota that a*c not able to read Slovenian. 1 thought it may be interesting to them if they also will hear something from Bridgeport in English, which I hope, will bring more interest in the organization. First.of all 1 wish to call the attention of our young membership to get some new members. It is indeed very interesting to see our great organization progressing within last few years in membership as uradnik Združenih držav, pred- nico. Zjutraj so dali zdravniku sednik sam. To ni samo poka-1 v podpis mrliški list, ki ga jp zal dne 4. marca, ampak že več-1 tudi podpisal. Popoldni so ho-krat. Nekoč je omenil, da sma- J teli mrtveca prenesti na poko-tra on sveto Pismo za najbolj i pališče, toda ko so odprli vrata, znamenito in važno knjigo na so prestrašeni odskočili: mrtvec svetu. In ne samo to. On gre je sedel v krsti in kadil eigare-s svojo družino sleherno nede- to. Takoj nato se je nepobolj-ljo v cerkev, čeravno ne v kato- šljivec s prijatelji odpravil — j liško. Kdo je torej ameriški v gostilno, da znova prepije j gentleman naprednjak in pratfi i vso noč. Ta se bo izpreobrnil. ! domoljub? Ali sam predsednik ko se bo v jamo zvrnil. | Združenih držav, ki tako ravna _ ! in živi, ali razni uredniki naših ^ ^g ZASIUŽEK I slovenskih naprednih listov, ki j bi najrajši vse cerkve podrli in v Ameriki je fibičajno, da d->-iRoga še enkrat križali, če bi ga ,£vci v »lučaju štrajka izobesi-!mogli? (Burno ploskanje.) | Pretl tovarno letake z napi-i Vedno se bahajo, koliko so ih j*>m:f ' Tukaj je slab zaslu-v znamenju napredka za ameri- j • ' 'kaški advokat, po im$-ške Slovence storili; pokazati!"11 Joe Pa ima sinčka, ki mu ČAST KOMUR ČAST! Vsled doseženega rekorda pri pridobivanju novih članov v tej kampanji, prinašamo newburškim društvom v priznanje sliko društva sv. Lovrenca, št. 63, z društvenimi uradniki in nekaj člani. Ta slika je bila povzeta lansko leto in je bila priobčena na 230. strani Spominske knjige. V prvi vrsti sedijo nekateri lanski in tudi letošnji uradniki društva kakor sledi: Od leve na desno tretji (držeč črko K v roki) je Ignac Godec, lanski in letošnji blagajnik. Četrti John Vidmar, lanski predsednik. Poleg njega je brat Anton Grdina, glavni Jednotin predsednik, zraven pa Rev. J. J. Oman, društveni in Jednotin duhovni vodja. Poleg njega sedi Anton Kordan, večletni in tudi sedanji prvi tajnik. Poleg njega je Jakob Jančar, lanski podpredsednik. Sliko draštva sv. Jožefa, št. 146 in društva sv. Ane, št. 150, priobčimo v prihodnjih dveh številkah. well as in financial standing. Iti me was drawing close to sup-Every member should feel i per and we had to separate. v proud that he is a member of Brothers and sisters, let us organization such as K. S. K. follow his advice and be just as Jednota, should make his duty j we desire to be true Catholics to get more members. :and loyal Americans. Let us get busy .answer to Therefore in conclusion, I the appeal to our supreme offi- must express my sincere cers by getting new members.I thanks to Rev. Father J. J. The kind that will respect the law of God, the Church and the Country and will be a good and loyal citizen of our great United States of America. In general in looking over our official organ of March 4th, in editorial column appeared to me to be of much interest and I think every member should read the same and express his opinion on it. Why should we be idle and look what the other fellow across the street is doing? We should be just as progressive as the other fellow or little more; ail we need is in- Oman, for his kindness during his visit here and we hope he will answer our c&H some time again. Also I wish to thank the membership in turning out and shoeing their loyalty to the principles of our K. S. K. Jednota, as well as members of St. Anne's Society No. 123, apd Junior membership for showing their loyalty and respect when galled upon to perform. . Let us go ahead, try to increase all of us ; elt there be no one shirking his duties. Wishing best success to you, brother editor and supreme officers in carrying on heavy terest and sacrifice. In Bridgeport we have so far j duty imposed upon you, I am organized a Baseball Club, un- j - Fraternally yours, der the name of K. S. K. Jednota. Brother Ludwig Hoge is Anton Hochevar, manager of the club and promises that it will be some cfub. Now we are very anxiously awaiting that the sun dries up the old sod to see boys in practice. Good Luck. ,. - Sunday March 1st, St. Barbara Society made their Easter duty in flody. It was indeed a satisfaction to officers of the society to see members turn spiritual Director, Rev. Father J. J. Oman celebrated Mass at 8:30 in St. Anthony's Church with sermon in Slovenian, which was interesting as our Slovenian speaking brothers only have opportunity to hear Slovenian sermons on such occasions. Besides the members of St. Barbara Society, members of St. Anne's Society No. 123 and Junior members of both societies took part in celebrations and received Holy Communion in body . In the afternoon at 2 p. m. stations of Cross were recited in Slovenian, following was the Benediction of Blessed Sacrament. Following church ceremonies, Rev. Father J, .J. Oman addressed the audience in the school hall, in English and Slovenian language President St. Barbara Society, No. 23, Bridgeport, Ohio. bil med ustanovniki Kankakee okraja ;za svoje zasluge je bil imenovan prvim poštarjem v eno miljo oddaljeni naselbini Bourbonnais, kjer je že nekaj naših študentov pohajalo v St. Viator College.' Lanska pomlad je bila bolj mrzla in naše brajde (brajdo-glej, Bradley),'so se bolj slabo obnesle, tako dii smo morali pozvati Mr. Ant. Pazdertza iz Jo-lieta, da je nam prišel na pomoč s par sto zaboji kalifornijskega muškatela. Našega občeznanega starega strica, Mr. Math Banovca ni več v Bradley; zadnji teden nas je zapustil in se preselil v Joliet. Mr. M. Banovec je bil eden izmed najstarejših Slovencev v naši naselbini; mož je že blizu 90 let star; upamo, da se bo tudi v Jolietu dobro počutil. / Pozdravljeni vi, gospod urednik in vsi člani ih članice K. S. K. Jednote. Math Stefanič. . GOVOR urednika "Glasila" pri slavnostnem sprejemu novih članov v Newburgu (Cleveland, O.), dne 8. marca, 1925. Bradley, 111. —'Uradnim potom naznanjam članom društva sv.' Petra in Pavla, št. 62- v Bradley, 111., da smo premenili datum društvene seje namesto prvo nedeljo v mesecu na prvi torek zvečer ob 7:30 v Wood- men dvorani. Isto velja tudi out as they did. Our Supreme za članice društva sv. Cecilije, št. 186. Ker je dvorana zadosti prostorna, se seje vrše obenem in ist^m času, tako da se zmanjšajo stroški. Našo naselbino je že dvakrat zadela čast, da nas je glavni eksekutivni odbor K. S. K. Jednote posetil s svojim štabom; upamo, da nas še v tretjič. Sadovi obiska se vidijo, ker je nedavno pristopilo dosti novih članic v društvo sv. Cecilije. Kar se tiče imena naše naselbine, je imel g. urednik čisto prav. Rojak, Mr. Josip Turk je bil prvi, ki je postavil v Bradley, 111., temelj tovarne za pohištvo že pretj 34 leti. Ta tovarna še danes obratuje* pod imenom Columbia Metal Beds Co., kjer se izdeluje železne postelje. Med prvimi rojaki, ki so bili ZAHVALA. Dasi ravno že precej pozno, se moram vseeno tudi na tem mestu iskreno zahvaliti vrlemu izobraževalnemu društvu "Soča" iz La Salle, HI., ker je dne 8. februarja t. 1. priredilo v Slovenia dvorani v Jolietu, 111., lepo igro "Moč uniforme," v korist našega društva "Triglav." Igralo se je popoldne in although his remarks were j večinoma vsi krošnjarji se tu short, but were very encouj-ag-^kaj v Kankakee okraju omenja ing and in part he said, we must strive to be first true Catholics, second Americans and then your mother tongue. His address was so interesting that we could listen to him the remaining of the afternoon, but zvečer; občinstvo je bilo obakrat jako zadovoljno in vsakdo yanov ^g podporne organizacije kot danes; gotovo mi osta se je vesel vračal na svoj dom. Iskrena hvala igralcem in igralkam od prvega do zadnje- minu, v blagem spominu pa naj ga, ker so tako lepo rešili vsak i ostane tudi vam vsi navzoči svojo ulogo . Živeli! Naše društvo je pripravljeno povrniti vam to naklonjenost, kadar nam bo to mogoče. Nadalje se zahvaljujem cenjenemu . pevskemu društvu "Planinski raj" iz Rockdale, 111., za krasno petje pod vod kakor baš naša K. S. K. Jednota. Isto se ozira na vse gori označene vrline ljubezni ter se glasi: "Vse za vero, dom' in narod!" So slovenske podporne organizacije, ki stopajo v javnost pod krihko naprednosti in svobodne misli. Te se ne ravnajo po takozvanem zlatem reku (Golden Rule), ker ne priznavajo božjih postav, ker ne kažejo pravega bratoljubja. Njih sobratstvo do članstva je hinavsko. In čemu? Zato. ker iz dna svoje duše sovražijo in zaničujejo' one sobrate ( in sose-stre, ki hodijo v cerkev; preklinjajo in zasramujejo naše slovenske duhovnike In vse, kar nam je milega in svetega. Ali je to pravo bratoljubje pri kaki Jednoti? In vse to se dela pod krinko naprednjašlva v naši svobodni deželi, kjer nam je način češčenja Boga ali veroiz-povedanja ustavnim potom zajamčen. Ti naši naprednjaki nočejo videti lepih besed na ameriškem kovanem dolarju "In God we trust." (Mi zaupamo v Boga!) Našim naprednjakom je ta krasen rek trn v peti, toda ne morejo in ne smejo ga izbrisati iz denarja. V resnici Združene države so najbolj znana in kulturna republika na celem svetu. In čemu? Zato, ker imajo tudi najlepšo narodno geslo na celem svetu. Gotovo ste čitali dne 4. mar ca krasen inavguracijski govor predsednika Združenih držav, Mr. Calvin Coolidge-a. Ko ga je bivši predsednik in sedanji najvišji sodnik Taft zaprisegal, je predsednik Coolidge držal bratje in sestre, kajti danes ste svojo desnico na že 100 let sta-postali udje naše Jednotine dru- 'ri knjigi, sv. Pismu. Svojo pri- Dragi mi sobratje in sosestre: Moj iskreni pozdrav kot urednika "Glasila," naj velja v prvi vrsti vam, koje vas danes prvič vidim, in mi je dana čast, da vas prvič imenujem Sobrate in sosestre. Bili smo sicer popped bratje in sestre po veri kot Otroci svete katoliške Cerkve, dalje nas je vezala bratska ljubezen po rodu in jeziku, kot sinovi in hčere ameriške Slovenije; z današnjim difttn do konca življenja ostanemo pa tudi v sorodstvu po naši podporni organizaciji. nasi materi, naši dič-ni, spoštovani in ljubljeni K. S. K. Jednoti. '. Nezmerno me veseli, da se je naša podporna družina danes na tem mestu, ali v naši ugledni newburški naselbini pomnožila za 320 novih članov in članic . Cast vam, čast marljivim društvenim uradnikom in uradnicam; vsa čast vašemu gospodu duhovnemu pastirju, oziroma tu živečemu duhovnemu vodji K. S. K. Jednote, Father Omanu in čast celi newburški naselbini. v Še nikdar, tekom mojega večletnega bivanja v Ameriki ali kot večletni "glavni uradnik Jednote, še nisem imel prilike videti tako velikoštevilnega in veličastnega sprejema novih pa nimajo v resnici nič. Nas nazivajo za nazadnjake, čeravno smo jim mi pokazali pot do društvenega življenja; čeravno so katoliški Slovenci zgradili toliko veličastnih cerkva in šol; čeravno imamo tudi v ameriški zgodovini toliko na ših mož misijonarjev in škofov. Pravijo: "Pri nas, napred njakih je sama inteligenca! Vi ste pa ničla!" Povem vam, dragi moji, d& se v tem zelo motijo. Naša K. S. K. Jednota šteje 12 zdravnikov in-odvetni-kov, okrog 30 duhovnikov; več učiteljic in raznih veljakov; ona napredna Jednota se pa danes ponaša samo z 2 zdravnikoma.V resnici velika inteligenca za tako veliko Jednoto. Najbolj zanimivo je pa to, ko pri teh naprednjakih potrka smrt na vrata, tedaj jih začne peči vest; boje se večnosti in skesano trkajo na vrata kakega farovža, da bi bili radi po cerkvenih obredih pokopani v blagoslovljeni zemlji, ne pa kot živina. So pač redke izjeme, ki imajo zakrkla srca do zadnje ure. Dr£gi moji I Kako hudo mora to boleti njih stariše in sorodnike v starem kraju, ko zvedo, da je njih sin umrl kot odpadnik od vere in cerkve. ne dan 8. marca za vedno v spo- žine, ki šteje danes 24,095 bra tov in sester. Podporna mati te družine K. S. K. Jednota ima pripravljeno za nas vse lepo doto v znesku $1,300,000; razne podpore je pa že izplačala te- stvom profesorja Rafael Zupa-;kom 31 let okrog $2,500,000. neca, organista naše cerkve sv.:, Dra^ m°ji! 12 danes Polo-Jožefa. žene slovesne prisege razvidite, Nadalje se zahvaljujem vse. I kake dolžnosti vežejo članstvo mu cenjenemu občinstvu za le-J?*"*?' ■ po vdeležbo pri igri, popoldne;**1 do!žn°stl * ^^enj ljU-in zvečer, ker je bila dvorana; be2en do Bu°«&' «ubezf do hU*' obakrat napolnjena. Se enkravJ^**'}3uhe™ do našega mile- Prisrčna hvala vsem skupaj! Naj omenim, da se naše društvo "Triglav" že pripravlja na krasno igro "Sad greha," prire-ime Peter Mukavec, popačena dil° J'° 1)0 na Be,° nedeljo v Muckaratz. Ta je • bil prišel "sk)venia" dvorani, semkaj že okoli leta 1838; nje-, Z rodoljubnim pozdraven, za gova nečaka,' Pavel in George društv0 Jonke, sta bila ena izmed najstarejših farmarjev v okolici. Naš pokojni rojak Mukavec je Frank Laurich, predsednik. ga 25 let i aa j-^iLlL Vsi 25 let stari, so trdni, močni Illv in zmožni za delo in varčevanje V starosti 35 let 5 jih*je že umrlo 10 je premožnih \ 10 se nahaja v povoljnih okoliščinah 40 jih ima zadostna sredstva 35 jih ni varčevalo V starosti 45 let 16 je že mrtvih 3 so premožni 65 se .sami preživljajo, toda nimajo nikakih posebnih sredstev 1'6 se jih več ne more preživljati. V starosti 55 let 20 jih je že umrlo % 1 je bolj premožen 3 so v povoljnih okoliščinah 46 se sami preživljajo, toda so brez kakih posebnih sredstev i * . 30 je odvisnih na pomoč njih otrok, sorodnikov ali dobrodelnih zavodov. V starosti 65 let 36 je že mrtvih f 1 je bolj premožen » / 3 so srednjemerno premožni 6 se še samih z delom preživlja 54 je odvisnih na pomoč od njih otrok, sorodnikov ali dobrodelnih zavodov V starosti 75 let 63 je mrtvih » 3 so premožni 34 je odvisnih za pomoč od njih otrok, sorodnikov ali dobrodelnih zavodov lahko učijo komunizma. Rekli so, če se bo kak mož naveličal svoje žene in opoldne zahteval razporoko, bo popoldne ob 1. uri imel že novo ženo. Rusi trdijo, da je vera opij (strup) za ljudstvo in vsled tega so vero zatrli. Rusija že skuša velike bla-gre komunizma, ker je odpravila svoje stare tradicije; vsako zimo trpi veliko lakoto, ker ne more pridelovati zadosti žita, pridobivati kovin in kurjave. Vsled tega je Rusija v javn nosti zelo razvpita in -je preostali'svet več tako ne spoštuje. ——o- Ameriška zgodovina v marcu. Foreign Language Information Ser rice. Jugoslav Bureau. Ne zamudite torej prilike. Pristopite v K. S. K. Jednoto. dokler je še čas. Iz gornje tabelice je razvidno, kako hitro lahko postanete človek od drugih za pomoč odvisen. -o- O TROJNI LJUBEZNI. (Prevod iz tednika "Liberty") žrtvovalna. ljubezen do Boga ham že od nekdaj kaže strah božji. Naro-Na svetu so tri elementalne di častijo Boga v znamenju živelske) vrste ljubezni: ljube- sprave in zadostitve, če so ga ze ndo Boga, dalje do lastni- kaj razžalili. Ta ljubezen daje ne in ljubezen do otrok. Vse tri človeku zavest zaščite, dušne-pomenijo življenje. Prva živ- j ga miru in enkratnega večnega ljenje po smrti, druga življenje plačila. na zemlji in tretja obstanek Dokazano je torej, da so te življenja na zemlji. ' tri vrste ljubezni glavna podla- Te tri vrste podžigajoče lju- ga človeštva že od pamtiveka, bežni so že tisočletja vzdrževale do današnje kulturne dobe. človeško življenje na svetu. Okrog leta 1850 se je v Lon-Kasneje se je tem vrstam lju- donu pojavil neki židovski kro-bezni pridružila še ljubezen do jaški delavec ,pribežavši iz ^ domovine. Slednja je postala daljnega kontinenta. Ta mož * bas zadnji čas bolj vneta kot pa je pričel učiti, da je ves tedanji ljubezen do lastnine, družine in »vet na popolnoma napačnem življenja; kajti zgodovina vojsk ! stališču. Spisal je nemško knji-nam pričo, da so pravi domolju-|go v treh zvezkih "Das Kapi- 2. marca, 1829—Kari Schurz, eden izmed najznamenitejših in proslavljenih ameriških državnikov tujega rojstva, se je tega dne rodil v vasi Liblar, blizu mesta Cologne na Nemškem. Schurz je bil zapleten v politiko takorekoč od svojih deških let. Kot dijak. vseučilišča v Bonnu se je vdeležil nemške revolucije leta 1848-49 skupaj s svojim prpfesorjem Kinkelom. Ko je pruska vojska1 leta 1849 osvojila mesto Rastadt, oporišče revolucijonarjev, je Schurz ušel, ali njegov profesor in prijatelj je bil ujet in obsojen na dosmrtno ječo v neki trdnjavi. Kari Schurz je na to postal glavni junak neke epizode, ki je tedaj vzbudila ogromno senzacijo po vsej Evropi. Sklenil je osvoboditi svojega ljubljenega učitelja in se mu je to posrečilo na način, ki se čita bolj kot kak roman nego kot resničen dogodek. Schurz in Kinkel sta zbežala na Škotsko.' Leta 1852 je Schurz prišel v Združene države ter se najprej nastanil v Philadelphiji in končno V državi Wisconsin, kjer je kmalu začel izvrševati velik "upliv na javno življenje. Pridružil se je "republikanski" stranki in zastavil Ages svoj upliv, da se Abraham Lincoln , izvoli za predsednika."' V zrfak pr!poznan j a njegovih zaslug, ga je Lincoln leta ^1861 imenoval za ameriškega poslanika na Španskem. Schurz pa se je že istega leta odpovedal tej službi, da vstopi v vojsko in se vdeleži civilne vojne. Dobil je leta 1862 šaržo generala-brigadirja in poverjeno mu je bilo poveljništvo neke divizije v armadi generala Franz Sigel-a, onega samega, ki je leta 1848-1849 poveljeval nemškim revolucijonarcem. Kasneje je Kari Schurz postal "major-general." ' Po civilni vojni je bil Sigel prvi general, ki je odložil, svoje častništvo, Schurz pa drugi. Nato se je posvetil žurnalizmu, postal urednik lista "Post" v Detroit in nemškega lisLa "Westliche Post" v St. Louisu. Leta 1869 je bil izvoljen za kongresnega senatorja za državo Missouri. Tri leta kasneje je predsedoval narodni konvenciji liberalcev, ki je imenovala Horace Gree-iey-a za predsedniškega kandidata. Kari Schurz je bil sploh prvi politik v Združenih državah, ki je začel neodvisno politično akcijo. Pod predsednikom Hayes je bil imenovan za tajnika notranjih zadev m je bi žrtvovali na oltar svoje domovine vse, kar jim je bilo najdražjega na svetu;, vse to so učinili po njih ideji na Boga. Ljubezen do lastnine je človeka naj prvo in najbolj podžigala. Ce bi ne pazil rta to, da ima za vsak dan potrebni živež. obleko in streho, bi bil lahko naslednji dan lačen, raztr- taJ," koja je bila prestavljena tudi na angleški jezik. Dosti ljudi je prečitalo celo prvo knjigo; druge samo polovico, tretje pa nič. To knjigo je spisal Ka-rol Marx. Zack Foster je socialist Marxove Vrste; dvomimo, da je tudi ta prečital vse knjige o kapitalu; drugi ki so jih morda gan in brez doma. To se ozira prečitali, pa niti polovice ne ra-že na pradavno dobo, ko so prvi ljudje živeli še v skalnatih votlinah. Ljubezen do potomstva je v trajni tradiciji z materinstvom, če bi ta ljubezen ne obstojala, bi bil že zdavno svet prazen in mrtev. Ljubezeu 4arišev do otfok je bil eden izmed najboljših tajnikov notranjih eadev v Zdhiže-jdni potem, ko je bil mir že pod- žavnika in govornika, in njegovi "Spomini iz dolgega življenja." v katerih opisuje svojo delovno in burno življenje. Ta znameniti tujerodec in veliki amdriški patrijot je umrl leta 1906. Dne 9. marca, 1862. — Tega dne se je vršila znana slikovita bitka pri Hampton Roads med bojnimi ladijami "Monitor" in "Merrimac," ena izmed najznamenitejših morskih bitk v svetovni zgodovini in v zgodovini te dežele. "Monitor," ki je bil zgrajen v treh mesecih po na črtih švedskega inženirja John Ericson-a, je odplul iz newyor ške Inke dne 6. marca, 1862 in je po svoji viharni začetni vožnji prispel v Hampton Roads v Virginiji dne 8. marca. Tega dne je bila oklopnjača "Merri mac" južnih konfederirancev veg ali manj vničila lesene fregate, ki so spadale k severnim državam; le noč je rešila tri izmed teh ladij. Rano v jutru dne 9. marca se je začel dvoboj med "monstrom" iz juga in "cheesebox" (zabor za sir) iz severa, kakor so v šali nazivali novo oklopnjačo "Monitor. Bolj čudne bitke ni bilo gotovo nikdar na svetu. Po 41 strelih iz dveh "Dahlgreen" topov (tu di švedska iznajdba) na vrtečem se stolpiču ladije "Moni tor," se je hudo poraženi "Merrimac" umaknil. Izid tega dvoboja je izzval ogromno zanimanje po vsem svetu, ker je brzojav — tedanja novotarija — raznesel vest vsepovsod- Dne 11. marca, 1832. — Prvi naseljenci Oregona so se spravili na pot proti Zapadu. 21 "pi-jonirjev, pod vodstvom Natha niel Wyeth-a, je tega dne za pustilo mesto.Poston in se podalo na pot proti skrajnemu zapadu preko Baltimore, Pittsburgh, Cincinnati, St. Louis in zapadne poti, ki je kasneje dobila. ime "The Oregon Trail Le osmorica izmed njih je dosegla reko Cplumbio koncem* oktobra istega leta. Ti so bili prvi beli naseljenci severnega zapada, ki so prišli iz vzhoda. Dne 15. marca, 1767.' — Rojstni dan Andrew Jacksona Jackson, ena izmed najpomembnejših oseb v ameriški zgodovini, se je rodil v Waxhaw, North Carolina, dne 15. marca, 1767. Šolske izobrazbe ni imel veliko. Ko ^e bil 14 let star, je vstopil v vojsko ameriške re volucije in je bil ujet od Angležev. V 17.Hetu svoje starosti je začel študirati pravo in tri leta kasneje je bil odvetnik Preselil se je v Nashville, Tennessee, kjer je bil leta 1790 imenovan za federalnega pravd-nika dotičnega okraja. Postal je tedaj pristaš političnih naukov Thomas Jeffrerson-a, velikega zagovornika ameriške der mokracije. Kasneje je postal sodnik višjega sodišča v državi Tennessee. Leta 1812 je izbruhnila vojna z Angleško in čudno je, da edini vojaški poveljnik, ki je v tej vojni trajno zaslovel, je bil Andrew Jackson, kateri sploh ni imel nika-kega vojaškega šolanja in tudi jako malo splošne izobrazbe, Ali izkazal se je bil za velikega bojevnika proti Indijancem. Jackson je zmagal nad Angleži v bitki pri New Orleansu, kateri dogodek je tem bolj znamenit, ker se je bitka vršila" 15 nih državah. Začel je mnogo reform; on je bil prvi, ki je začel stalno izvajati načelo stalnega uradništva v javnih službah (civil service), l^rez ozira na politične spremembe, in je bil tudi prvi visoki uradnik, ki je začel omejevati potratno raz-gozdovanje. Schurz je bil eden izmed najboljših -govornikov svoje stranke. Govoril je an- zumejo. Marxizem direktno zanika te tri' vrste ljubezni, glavno o^oro človeškega življenja; ljubezen do lastnine, do otrok in do Boga. Rusija se je o tem že prepričala. Odvzela je ljudstvu privatno lastnino; pravi da so pisan; vesti so tedaj potovale jako počasi. Britanska armada je obstojala iz 12,000 izurjenih angleških veteranov, Jackson je poveljeval nad 6,000 možmi, od katerih le 600 so bili redni'vojaki, drugi pa so bili pijonirski naseljenci. Dne 8. januarja so v tej bitki trpeli Angleži odločen poraz, ker so zgubili 2,600 mož, dočim so jih Amerikanci gleščino in nemščino z isto do- j izgubili le osem. 'Vsled te zma vršenostjo. Nekoliko let je bilige je Jackson postal popularen. veiika, neprekosijiva in zelo po- otroci last država urno, da jih tudi urednik newyorskega lista "Evening Post." Ponovno je bil izbratj predsednika vse-narodne organizacije za reformo državnega uradništva. Njegova glavna literarna dola so bila življenjepis Henry Clay-a, proslavljenega ameriškega dr-. Leta 1824 je bil imenovan za predsedniškega kandidata s strani demokratične stranke, nove skupine iz prejšnje demo-kratično-republikanske stranke. Dobil je največ glasov, ali ker ni imel absolutne večine, je, izvolitev predsednika prešia na poslansko zbornico, kongresa, katera je izvolila John Quincy Adams-a. Leta 1828 je bil Jackson ponovno imenovan in tudi izvoljen za predsednika Združenih držav. Štiri leta kasneje je bil ponovno izvoljen za drugo četrtletje. Umrl je 8. junija, 1845. Andrew Jackson-a smatrajo za ustanovitelja sedanje demokratične stranke. On je pa tudi začel oni sistem v ameriški politiki, po katerem zmagovita stranka zasecla vsa važna mesta s svojimi pristaši, takozvani "spoils system" (sistem plena), češ, da plen spada k zmagovalcu. i Dne 17. marca. — Tega dne je prvi podmorski čoln ameriške vojne mornarice in sploh prvi izmed modernih submari-nov izvršil svoj prvi potopni poskus v Staten Island Sound-u, ob vhodu v newyorško luko; ime temu prvemu uspešnemu podmorskemu čolnu je bilo "Holland No. 9" po njegovem iznajditelju Johnu P..Holland iz Newarka, N. J. Dne 18. marca, 1837. — Rojstni dan Grover Cleveland-a, 24 predsednika Združenih držav. Rodil se je tega dne v Caldwell, N. J., od koder se je Jijegova družina kasneje preselila v Clinton, N. J. Leta 1855 je začel pravniške študije in štiri leta kasneje je bil sprejet v seznam odvetnikov. Leta 1881 je bil izvoljen za župana (mayor) mesta Buffalo kot kandidat demokratske stranke. Prihodnje leto je sprejel kandidaturo svoje stranke za gover-nerstvo države New York in je bil izvoljen po ogromni večini Tekom svoje vlade na čelu države New York je veliko prispel k temu, da je bil sprejet zakon o organizaciji državnega uradništva (civil service). Leta 1884 ga je demokratska stranka postavila za svojega kandidata za predsedništvo Združenih držav. Nekoliko lini je bil izid volitev v dvomu, ali končno je bil proglašen izvoljenim. Kot predsednik Združenih držav je pokazal veliko neodvisnosti s tem, da se je pogosto-ma posluževal svoje pravice do "veto," t. j. neodobritve kon grešnih sklepov. Bil je zagovornik svobodne trgovine (free trade), to je uvoza brez carine, in zlasti radi tega vprašanja je bil štiri leta kasneje ob ponovnih volitvah poražen od "republikanskega" protikandidata, Benjamin Harrison. Ali leta 1892 je bil zopet kandidiran, porazil je Harrisona in je zopet postal predsednik Združenih držav po štiriletnem odmoru. Tekom njegove druge administracije je nastal resen razpor v demokratski stranki med skupino, ki je bila v prilog prostemu kovanju srebra (free silver), in skupino, ki je zagovarjala zlato valuto (gold standard). Predsednik Cleveland je bil na čelu druge skupine. Srebrnjaški demokratje (silver Democrats) so trdili, da je zlata podlaga valute kriva vsega gospodarskega zla, na katerem ljudstvo trpi, in zagovarjali so rabo srebra kot podlago valute v razmerju 16 k 1 (to je 16 enot srebra naj se potom zakona proglasi kot enakovrednih eni enoti zlata). Ta spor je tedaj veliko razburil duhove in je končal s tem, da je bil zlati standard definitivno sprejet; stvar je dandanes le zgodovinskega pomena. Izmed vseh predsednikov Združenih držav je bil Cleveland eden izmed najmočnejših značajev. Držal se je trdno starih tradicijonalnih načel svoje stranke, tako da se še'•danes rabi fraza "a Cleveland Democrat," da se označi demokrata starega kova. 23. marca, 1775. — Tega dne je Patrick Henry držal svoj zgodovinski govor. Leta 1775 se je sestala druga revolucionarna konvencija države Virginia in Patrick Henry, ki je že slovel kot izvrsten govornik, je predložil resolucijo za oborože-nje virginijske milice. Bolj konservativni člani so nasproto- vali t6j resoluciji, češ, da ni še prišel čas z* tak korak, na kar je Patrick Henry izustil oni sloviti govor o svobodi, ki ga vsak ameriški šolski otrok pozna na pamet, in ki se zaključuje z besedami: "Ali je življenje tako dragoceno in mir ta-I ko sladek, da ju kupimo« za ceno verig in suženjstvo? Bog ne daj! Ne vem, kako se bodo drugi ravnali, ali kar se mene tičfe, dajte mi svobodo ali dajte mi smrt! (Give me liberty or give me death!)" Resolucija je bila sprejeta. Izvzemši Websterja, je bil Patrick Henry najslavnejši ameriški govornik. Dne 25. marca, 1634. — Na-seljertje Marylanda. Cecil Cal-ver, s plemiškim naslovom Lord Baltimore, je dobil od angleškega kralja Charles'nekoliko ozemlja ob reki Potomac. Cim je dobil to darilo (grant), je njegov brat, Leonard Calvert, zbral 20 "gentlemenov dobre vrste" in 300 "delavskih mož" ter z njimi odplul v novo pokrajino, da ustanovi tam kolonijo. Novo kolonijo so krstili z imenom Maryland v čast Henrijeti Mariji, angleški kraljici. Kolonisti so dne 25. marca, 1643 dospeli na rtič Point Comfort, Va., in dva dni kasneje so načeli graditi kraj ali mesto St. Mary's ob St. Mary's reki. Lord Baltimore in večina kolonistov so bili katoličani. Leta f642 je precejšnje število puritancev, ki niso našli verske svobode v Virginiji, prišli v Maryland in se naselili nedaleč od naselbine izvirnih kolonistov. Kmalu je prišlo do prepirov med obema skupinama in v zmedi, ki je nastala so puritanci iztrgali vlado iz rok Lorda Baltimore in sprejeli zakon, s katerim se odvzemajo vse svoboščine rimskim katoličanom in članom angleške cerkve. Ali kmalu za tem je Lord Baltimore pridobil nazaj svojo pokrajino in poslal iz Angleške zakonik, obstoječi iz 16 postav Najznamenitejša izmed teh je takozvani Toleration Act, ki je sdopil v yyeljavo leta 1649. Ta zakon je določal, da je vsak kristjan svoboden častiti Boga na način, kot mu njegova vest veleva. S tem je bila kolonija Maryland prva kolonija, ki je uvedla versko strpnost. Dne 27. marca, 1513. — Odkritje Floride. Španec Ponce de Leon je odplul iz otoka'Por-torico, da najde čudotvorni otok, kjer se baje nahaja "studenec mladosti." Dne 27. marca, 1513 je odkril novo pokrajino — Florida. Bila je onega dne Cvetna nedelja in ves kraj je bil v cvetju. Zato je Ponce de Leon pokrstil n6vo pokrajino z imenom "Pascua Florida." Florida* v španščini po-merfja "cvetni." Dne 29. marca, 1638. — Naseljevanje Delaware. Delaware je bil izvirno švedska naselbina. Leta 1637 je Axel Oxenstier-na, veliki minister kralja Gustava Adolfa, oživel stari načrt svojega pokojnega kralja, da bi se ustanovila švedska za-padno-indijska družba. Za to je poslal Petra Minuit v, novi svet, da osvoji in naseli kako pokrajino ob ameriškem obrežju. Minuit je dne 29. marca, 1638 pristal ob obrežje in si izbral za naselitev oni polutok, na katprem danes stoji mesto Wilmington. Zgradil je fort, ki ga je na-zvml Christina v čast švedski kralj ici-deklici, vso pokrajino pa je nazval Nova Suecia ali Novo Švedsko. Dne 30. marca, 1842. — Dr. j Charley T. Jačkson iz Bostona je tega dne prvič rabil eter kotj anestetik (omotiino sredstvo pri operacijah). Dne 30. marca, 1867. — Tega dne je bila podpisana pogodba med Združeftimi državami in Rusijo, po kateri je poslednja država odstopila Alasko za $7,200,000 v zlatu. IZSELJEVANJE IZ JUGOSLAVIJE. v novembru, 1924. V mesecu novembru, 1924, se je izselilo iz. vse države 1,614 oseb; od tega je bilo 1,158 moških in 456 ženskih. Kakor je bilo že v zadnjem poročilu naglašano, se izseljevanje iz države, odkar je bil sprejet imigracijski zakon Zjedinjenih držav od leta 1924, ni znižalo, ampak se je pomnožilo. Meseca novembra, 1924 se je izselilo £61 moških več, 126 ženskih manj, skupaj 147 oseb več, kakor v novembru, 1923. V 11 mesecih, od 1. junarja do 30. novembra, 1924, se je izselilo 6,168 moških in 5,596genskih več, kakor v enaki dobi leta 1923. Z drugimi besedami: Izseljevanje se je več kakor podvojilo. Te velike razlike ni pripisati kakšni novi in močnejši tendenci izseljevanja. Tudi prej se je vlagalo mnogo več prošenj za dovoljenje izselitve, kot se jih je moglo, zlasti z ozirom na zakon o omejitvi doseljeyanja v Zedinjene države, odobriti. Zakon od leta 1924 je oči vidno imel to posledico, da je mnogo tistih, ki so čakali, da pridejo na vrsto za odpotovanje v Zedinjene države, definitivno na-pustilo to upanje, pa so se obrnili za drugimi cilji. ' Po poklicu je bilo v novembru, 1924 kvalificiranih delavcev 94, nekvalificiranih 187, poljedelcev 827, pripadnikov svobodnih poklicev 26, nepridelujo-čih članov družin 369. Po starosti je bilo čez 50 let 87, od 31 do 50 let 463, od 18 do 30 let 546, izpod 18 let 407 izseljencev. Po narodnosti je bilo Srbov, Hrvatov in Slovencev 850, drugih Slovanov 18, Nemcev 426, Madžarov 205, drugih narodnosti 4. » -Po deželah vseljevanja je dobila v novembru, 1924 Argentina največje število naših izseljencev s 485; potem sledi Brazilija s 92 in Avstralija z 289. Zedinjene države stoje na četrtem mestu s 163. Potem sledi Uruguay z 123. Kanada je imela tega meseca le 25, Chile 15, in druge ameriške dežele 13 naših izseljencev. Od 1. januarja do 30. novembra, 1924 je bil arazporedba sledeča: Na prvem mestu stoji Brazilija z 6,662, potem sledi Argentina z 3,469, Zedinjene države z 1,948; dalje Kanada z 1,914,. Avstralija 1.253, Chile 163, Uruguaw 123, ostale ameriške dežele 268, Nova Zelandija 83, in druge dežele sveta devet. Leta 1923 v enaki dobi so stale Zedinjfene države na prvem mestu i 3,189; potem Argentina 2,229, Brazilija 762, Kanada 699, Avstralija ^5, Nova Zelandija štiri, druge dežele sveta dva. _ Tujih državljanov se je v novembru izselilo: Državljanov Zedinjenih držav 66, Cehosi vakov 13, Madžarov osem, Avstrijcev štirje, Rusov štirje, Poljakov dva, Italijanov dva, drugih 18, skupaj 111. Vrnilo se je v novembru 306 izseljencev iz raznih dežel. KOLIKO STANE MINUTA V FILMU. SVOJI K SVOJIM! Kupuj-t» pri trgovcih, ki oglašajo ▼ Neki ameriški podjetnik je dal statistično izračunati povprečne stroške za en film. Povprečno je treba za napravo filmske drame štiritedenske dobe, to jc 24 delovnih dni, v kar je, treba šteti tudi izgubo časa zaradi slabega vremena itd. Pri osemurni delovni dobi je torej treba "naviti" 12 do 13 prizorov. zakaj vsaka podoba obsega približno 300 prizorov. Povprečni stroški za film znašajo $25,000, torej za vsak prizor, vštevši beaedilo $83.20. En delovni dan stane $1,040 in ena minuta $2.17. Ta statistika opominja igralce in ostalo osebje, da ima etediti % minutami. E URADA DUHOVNEGA VODJE. * SPOVED. Spoved torej na človeka dobro upliva za dušo in telo, kajti tudi telo je kolfkor toliko odvisno od duha. Nemirna vest je že marsikaterega oropala zdravja in spravila druge ob pamet. Za dobro spoved se je treba pripraviti. Ni potreba že od prve postne nedelje pa do cvetne sobote hoditi s kislim obrazom, češ, post je tu, treba bo iti zopet k spovedi. Kdor gre v takem duhu, naj pazi, da ne bo šel le iz navade. Reci rajši, post je tu! Dobro, bom zopet poravnal svoj dolg z Bogom, tako da ne bom mogoče v nevarnosti pogube. Začel bom na novo in bolje. Milosti, ki jih prejmem prt tem zakramentu mi bodo pomagale, da bom svoje, slabosti lažje premagal. Ce greš bolj redko k svetim zakramentom, recimo enkrat ali dvakrat v letu, treba ti je več priprave, kakor če greš vsaki mesec. Začni z molitvijo. "Brez mene ne morete nič," pravi Jezus. 2e čez teden povzdigni duha k Bogu. Bog ti bo pomagal, saj pravi, da hoče, "da se grešnik spokori in živi." Ko pa pride sobota, da greš k spovedi, pojdi v cerkev malo popred. Poklekni, obrni svoje oči na tabernakel, kjer prebiva Jezus in reci s izgubljenim sinom: , "Oče, grešil sem zoper tebe, toda sedaj se povračam, sprejmi me za svojega otroka. Daj mi milost, da opravim odkritosrčno ip dobro spoved.". Izpraševanje vesti je jako važen del tega zakramenta. Nikar se ne usedi, kakor si širok, potem pa zakriči, da se razlega na vse strani po cerkvi. "Kaj pa sem naredil? Požgal nisem nobenemu, nobenemu nisem žene odpeljal, nič nisem ukradel." Na, sedaj je pa vse izpraševanje vesti pri kraju in ti samo gledaš, kako bi hitro prišel skozi v spovednici. Mogoče še katerega odrineš, ki jte bil tam že pol ure pred teboj. Zapomni si, spovednica ni kraj šale, ampak resnosti. Izpr^šuj vest po desetih ^božjih zapovedih. Ce jih jae žnaš — sram te bodi, če jih ne — vzemi pa knjigo in jih beri in pri vsaki zapovedi pomisli, kaj si storil zoper to zapoved.* Preglej dobro. Ce imajo tvoji otroci uši, otrokom mati pogleda od daleč glavo in če nič ne vidi, pravi: "O, saj jih nič ni." Morala bi biti uš velika kot podgana, da bi jo videla od daleč. Ona natanko preišče glavo otroku. Tako tudi ti. Izprašuj, preglej natančno vse kote svojega srca in preišči. Dobiš marsikaj na ta način, ki bi ti drugače ne prišlo v spomin. Ne govorim o malenkostih. Človek, ki gre le enkrat ali dvakrat v letu k spovedi, nima samo malenkosti. In vendar, če ne pazi, pozabi marsikaj, kai^bi mu pri mesečni spovedi hipno prišlo na um. Vedi, da je greh kleti, da je greh govoriti zoper sveto vero, da je greh upijaniti se, da je greh nesramno govoriti — četudi nisi pred malimi otroci govoril. Ali misliš, da ti je Stvarnik dal zato dar govora, da bi ga ti rabil, kakor prase, ko rije po blatu? In še veliko drugih reči je ,ki so greh. Torej četudi nisi nič "požgal, ukradel nobenemu žene odvedel," so še druge slabosti. Torej, izprašuj vest dobro. Tvoja želja naj bo vse "gade" — grehe — pregnati iz srca, ne pa samo, da bi bila ta "sitnost kmalu končana. Zapomni si, da se pripravljaš za zakrament Jezusov, da površna spoved, če že utečeš božjeropni spovedi, ne koristit nič za kako poboljšanje in tudi vseh milosti ne sprejmeš. Izprašuj torej svojo vest! j OPOMBA: Prosim cenjena društva, da mi oprostijo radi spovednih listkov. Že radi poznega vstopa v urad, so bili listki razposlani šele pred par dnevi. Prosim pa cenjene tajnike in tajnice, kjer imajo svpje lastne župne listke, da mi pošljejo Jed notine listke nazaj, ali me pa vsaj opomnijo, da jih drugikrat ni treba poslati. S tem je nekaj dela meni prihranjenega, Jednoti pa stroškov. Listkov tajnikom in tajnicam ni treba pošiljati meni po opravljeni spovedi. Kakor prejšnja leta, tako se bo tudi letos poslala listina za vse skupaj, katera mora biti podpisana od krajevnega župnika. Vsi člani in članice na potnih listih morajo poslati spoved-ni listek, potrjen od duhovnika, od katerega so sprejeli sveto obhajilo, na atjnike in tajnice od društev, h katerim spadajo. Ce je spričevalo velikonočne spovedi dvomljivo, potem naj mi pošljejo tajniki in tajnice taka spričevala z naslovom člana ali članice, od katerega so ga sprejeli. Člani in članice na potnih listih, kjer ni kakega društva K. S. K. Jednote, naj spovedni listek takoj po obhajilu predložijo tamošnjemu duhovniku v potrdilo jn ga potem pošljejo na svojega tajnica ali tajnico. Spričevalo dobro opravljene spovedi se bo brezizjemno zahtevalo od vseh članov in članic. Naj se torej nihče ne zanaša, da se bo zmuzal skoz* brez opravljene svoje dolžnosti. Moje geslo glede tega bo: "Notri ali pa vun!" REV. JOHN J. OMAN. --o- m Insurance department fees ..............,.......-.......—-m............ Rent, including $800.00 for Associstien's occupancy of its own buildings ....................................„.......*.........., Advertising, printing and stationery, postage, egpress, telegraph and telephone .......-................................ Offieial publication .................................................. Legal expense .—.................................................. Furniture and fixtures .................................................. Taxes, repairs, snd other expenses on real eetste ___________ Decrease in book value of ledger assets ................... All other disbursements, viz. Premiums on surety bonds ........- Light and Heating .......................................................................—...... Actuary .................................................................................................. Miscellaneous ...._..................................................................................... Mortuary claim paid twice .......................................... Total disbursements ......................................... 25 treba čuvati. Volstead, oče najslabše po- če in uvede boljših, slave, kar jih imamo v naši re-, Dandanes je prohibicija pre-|vv"'. u'l"Ji Je XViLajet publiki odobrava Stalkerjev za- tvorila gostilne v zločinske ja- ^^ je slekel vratar- konski načrt, s katerim bi se me; pred več leti ni bilo toliko *k° .^ko/.oblekel v frak m jemalo neomejeno oblast kake- pobojev in zločinov v naših dr-i VOK"fcllm(1"' *n Jkot Ogatas mu sodniku in pošiljalo vsake- žavah kakor dandanes; vse te °pU8tU ulJudnost in P"" ima na vesti naša slavna prohibicija; to so njeni logični uspe- va kršilca pe postave »o,ječo. i jaznost. _____ K saver M elk o: LEGENDA O UMRLI IN ZOPET OŽIVELI LJUBEZNI. Stara je ta pesem — pesem o ženski nestalnosti in nezvestobi in o mladem srcu, ki je moralo zaradi nje umreti. Stara je, in skoro sram me ja, da jo ponavljam. Ali vendar — enkrat še bodi zapeta in izpeta za vedno . . . Nekega jutra so našli mladega umetnika zvonarja med zvonovi v delavnici mrtvega. In vse zvonove razen treh so našli razbite. Bliskoma se je razširila novica po mestu, po vsi deželi, daleč eez meje dežele. Zakaj ime umetnikovo je navzlic njegovim mladim letom že vsepovsod slovelo. Po vsi deželi in daleč izven nje so peli v zvoniku njegovi zvonovi, vsi čudovito skladni, čudežni umotvori. Toda iz fV'seh je drhtelo »veliko hrepenenje, iz vseh je plakala globoka otožnost in žalost. Z Opojnostjo so polnili ti zvoki srca, ko so ljudje poslušali skrivnostno pesem. A ta mehka opojnost se je polagoma prelivala v težko zamišljenost, bolestno otožnost. Cim dalje je kdo poslušal spev zvonov, tem več žalosti in bolesti mu je lilo iz njega v srce. "Nikjer in nikoli še nisem slišal zvonov tako peti," si je govoril tujec popotnik na cesti in se je pokrižal ob glasovih, ki so mu s čudežno močjo vzi-bavali misli, srce in dušo. Zakaj od Boga izvoljeni, od umetnosti z bridkostjo blagoslovljeni umetnik je vdihnil vsem svojim otrokom svoje skrivno hrepenenje, grenko otožnost svojega hrepenečega srca. Po ljubezni je koprnel noč in dan, ob delu in v sanjah. Hrepenel je po srcu, ki bi bilo vredno, da mu odpre on svoje srce z vsemi njegovimi zakladi in biseri, po srcu. ki bi ume-valo njegovo srce in bi se v vdani zvestobi povsem izročilo in posvetilo njegovemu. Pa ga ni i»ašel. Odtod njegove duše otožnost, ki jo je vlival v vse svoje umotvore. Ti pa so njegov nemir in njegovo bol s stoterimi glasovi in v tisočerih variantah peli križem dežel. - ] Pa se je dogodilo čudo v samotnem umetnikovem življenju. Srečal je nekoč bitje, ki ga večni Umetnik ni mogel doumeti in ustvariti lepšega. Za-zrl je ob sebi obraz, da ni bila skladnejša, krasnejša nobena misel njegove umetniške duše, ne sladkejši najprelestnejši 3en njegovega mladega srca. Videl je za hip goreti pred seboj oči, kakršne morajo biti oči keru-bima, stoječega najbliže prestolu božjemu: ves nebeški soj Luči božje odseva iz teh oči . Srce, ki je zadrhtelo ob tem srečanju v še nikdar okušani sladkosti in v velikem, tesnem strahu, je zaslišalo glas, kakor da je priplul do njega pozdrav naravnost iz nebes. V spanju so mu zvenele od tedaj noč za nočjo njene sladke besede. V sanjah so gorele pred njim njene žarne oči, da so ga njegove bolele, dasi jih je pred bleskom teh nebeških solne zaklapljal plašen kakor dete in obenem drhteč v neskončni sreči in radosti. A še huje je bolelo srce. Mrl je v nemem hrepenenju. Vse to koprnenje pa je vlival v bleetečo snov, ki je dobivala življenje iz njegovih misli, iz njegovih sil. In venel je: ta sedaj še nerazločno, zamolklo jecajoča in brneča snov ohrani njegovo hrepenenje dolga stoletja, v čudoviti pesmi ga širi in oznanja od roda do roda. A glej, nenadoma je stopila na pot njegovega življenja spet čudežna deva, ki jo je iskalo vse njegovo hrepenenje od dne, kar jo je za hip videl pr^erat. Izvede? je skrivnost in slaaKost: njemu je cvetela njena rajska krasota, nedotaknjena do tedaj po človeški roki: njemu je hra- nila vso svojo sladko ljbbezen in vso otroško-zvestp vdanost. Glej, nebeške njene oči, ki jih je do tedaj gledal in božal le v smMih sanjah, so se potapljale v njegove r ljubeznijo in žarom, da mu je bilo srce pijano od nenadne, prevelike sreče. Nanj je razlival vso svojo prelest in božajo£o nežnost njen angelski smehljaj. V njegovo dušo so iskalo poti njene mehke, mame-če be.sede — ah, ali ji ni bila ši-rom otvorjena pot od trenotka,* ko je zavzeto oko prvič strmelo v to prikazen iz domovine blaženih. A zbegana, sreče pe vajena duša ni upala pričakovati blagoslovljene ure, da bi rrs prišla po tej poti kraljica, izmed tisočerih zaželjenih. Pa je vendar prišla. Nikoli ni bilo takega praznika v samotnem srcu umetnikovem kakor ob posvečenem dnevu, ko je prvič poslušal sladko izpoved njene ljubeče duše in je čutil ob svojem srcu drhteče utripe vzvalovanega, kipeČe-ga njenega srca . . . Samo biserno srečo je vlival v tistih časih v dragoceni bron, ko mu je dajal obliko in življenje. Ni imel prijateljev, ki bi jim svojo skrivnost zaupal: ni-majo prijateljev velike duše, same hodijo po višavah življenja; zato je njih življenje mnogokrat tem žalostnejše, čim više so se povzpeli v moči in slavi. Tudi tisti, ki so se mu bližali in so mu ponujali svoje prijateljstvo — dovolj ceno — so se morali ustavljati v spoštljivi oddaljenosti; umetnik je poznal ceno človekovo in vrednost človeških src in lepih besed. A ljubljena snov mu je bila zvesta. Pokorna mu je bila v vsem, povsem mu vdana. Zato mu je bila edini, najdražji prijatelj. Kakor poprej bolestno koprnenje, je vdihaval zdaj visoko pesom osrečene, ljubeče in ljubljene duše zvonovom, da jo pojo in znanijo dirom dežel . . . • "Cesa se bojiš, o duša?" Prenehal je večkrat v tistem srečnem času sredi dela in je Zamišljen prisluškoval skrivnostim, ki so klile in pritajeno govorile v duši. Brez spanja je presanjaril mnoge noči na postelji ali slonel ob oknu in se, zroč omamljen v balzamično noč, čudil tem nedoumljivim tajnostim. Včasih pa je v duši hipoma vse onemelo, kakor v prirodi vse onemi in okameni pred strašno nevihto. Prestrašil se ie tedaj, vznemirjen se vprašal : ^'Cesa se bojiš, o duša? Glej, kako te ljubi, kako ti je zvesta. Kdaj je bilo katero dekličje srce tako polno same vdanosti in zvestobe? . . . Mirna, o duša, mirna J" Samo ljubezen je videlo s srečo omamljeno oko. samo zvesto srce. In ni moglo umreti, ne verjeti, ko se $e zgodilo tisto nepričakovano čudo. Maziljena kraljica njegovih rožnih sanj je krenila nenadoma na pot, vode-čo daleč v stran od njega; sledila je možu, ki je ni bil vreden in ji ne bo mogel dati, najsi morda tudi želi in kani, vse življenje toliko ljubezni, kakor ji je daroval on v enem dnevu, ker ji je daroval in posvetil vse src?, vse misli, vse moči. .Tedaj je stal ves zavzet pred. nerazjasnivim brezdnom človeškega srca in se venomer trpinčil z vprašanjem: * "Kako to? Zakaj to? Je li to mogoče?" »Nikogar ni imel, ki bi mu bil razvozlaj pretežko zagonetko, in sam si je ni mogel. Tako je prekletstvo njene nezvestobe leglo z vso svojo težo nanj. In ga je »trlo. V noči po njeni poroki je prišel v delavnico. Vzel je majhno, svetlo kladivo. Z njim je stopal od zvona do zvona. Vsakemu je z nežnimi, skoro boža-jočimi udarci izvabil njegovo skrivnost. Vsakega, ki je pel njegovo srečo, zmagoslavni spev njego-gove ljubezni, je zaznamoval. Smrti ga je zapisal. Le trije, najzadnji trije, ki jih je vlil v poslednjih dneh, v dneh dvomov in trpljenja, so peli otožno, še žalostneje od tistih, ki jih je pošiljal v svet, preden je posijala -nanj milost njenega angelskega pogleda, preden mu je prišlo blagoslovljeno razodetje njenega srca. Nato je kakor utrujen sedel in je sedel dolgo med zvonovi. Blodne njegove misli so se raz-govarjale z njimi, kakor se raz-govarja ljubeča, obupajoča mati z otrokom, smrti določenim. "Ako je zvestoba umrla, ne moremo živeti mi; ne vi, ki ste bili priče moje sreče in bi. naj bili skozi stoletja nje glasni znanitelji, ne jaz. Vse nas je blagoslovila smrt s svojim milostnim pogledom. Zato se nikar ne srdite name, otroci moji." g Drhteč v boli in sočutju je vstal. Vzel je drugo, težko kladivo. Stopajoč z bolestnim, trpečim licem od zvona do zvona je-z mogočnimi, srditimi in obenem ljubečimi zamahljaji na kosce zdrobil vse smrti zaznamovane. "Saj ne morete živeti in peti. Ne morete in ne smete. Laž je v vas, in svetu bi oznanovali laž." Kakor vzkriki in vzdihi umirajočih duš je tožeče zvenelo po delavnici. Le trem poslednjim je priza-jiesel. "Vi ste otroci moje žalosti in boli. V vas je resnica. Zakaj le bol* in trpljenje je resnica življenja, radost le kratka, strupena prevara . . . Povejte o moji boli, o mojem trpljenju od roda do roda ... In o smrti pojte. Zakaj ljubezen je umrla. In z njo je umrlo vse. Zato ne poj te nikoli veselo!" Globoko jia prsi je povesil glavo. Stoječ, oče in sodnik, ob svojih zadnjih otrokih, je dolgo razmišljal. Ko se je prebudil iz premišljevanja, je dostavil tiho in negotovo* kakor sam ne bi mogel verjeti na možnost takega čudeža: "—razen Če bi ljubezen kedaj zopet oživela." Po ljubezni in obupu zmagan je objel po vrsti zadnje tri zvonove. Bilo je za slovo. Drugo jutro so ga našli v de lavnici mrtvega . . . (Konec prihodnjič) PREKMURJE. Spisal dr. M. Slavit (Nadaljevanje.) Od Zale, ki izvira v Soškem lesu pri Velikih Dolencih, ki so dobivali iz tega lesa drva, nima Jugoslavija ničesar. Dala pa je ime žalski županiji in s tem žalskim Slovencem ter Szalavaru, kjer je bil nekdaj slovenski Pri binov ali Blatograd ob Blatnem jezeru, v katerega se Zala izliva. 1 V rabskem Prekmurju. curljajo po 10 kilometrov dolgi potoki od razvodnice proti severu v Rabo. Največja sta Dober potok, ki izvira v hribovju pri Toki, in Siniški potok, ki prihaja od Srebrnega brega in teče skoz Gornji yj Dolnji Sinik v Rabo. Mejna reka rabskega Prekmurja, Raba, izvira na štajerskem blizu kraja Frohn-leiten ob Muri, oplahne po juž-novzhodhem pritoku iz Štajerske severni rob slovenskega Prekmurja ter se izliva po severovzhodnem teku ob grobovih panonskih Slovenov v Donavo pri mestu Rabi (Gyor Javrin). c) Krajepisni orisi. Celo Prekmurje je imelo štiri glavna kulturna in gospodarska središča v štirih mestih, v,| Radgoni, kjer se je tiskal«* več prekmurskih knjig, v Monoštru, kjer je bila madžarska državna gimnazija, v Murski Soboti in Dolnji Lendavi, v katerih mestih sta bili meščanski šoli s 4 razredi. Vsako iamed teh mest ima okroglo 3,000 prebivalcev^ st , J Po izgubi Radgone in Mono- štra sta ostali jugoslovanskemu Prekmurju samo dve mesti. Ulogo Radgone pa počasi prevzemata štajerska trga Grnja Radgona in Ljutomer. Glavno mesto Prekmurja je Murska Sobota, v sredini prekmurske ravnine, kjer je sedež civilnega komisarijata, sedaj okrajnega glavarstva in vseh drugih uradov. Murska%Sobota ima že drugi razred slovenske državne gimnazije in slovensko meščansko šolo. V Murski Soboti je sedež dekanije za celo ravensko in skoro #elo jugoslovansko goričansko"'- Prek-murje. Murska Sobota ima lepo novo katoliško cerkev in ravno tako lepo evangelsko žup-no cerkev ter novo židovsko sinagogo. V mestu se nahaja še precej velika deželna bohiica za celo Prekmurje, kamor prihajajo sedaj, ko smo izgubili krasno deželno bolnico v Radgoni, tudi bolniki iz Murskega polja. Meščani se pečajo s trgovino, z obrništvom , in poljedeljstvom; posebne industrije ni; v bližini so velike opekarne. Murska Sobota je imela 1890. leta 1,234; 1910. leta 2,748; 1921. leta 2,934 prebivalcev. Leta 1890. je bilo naštetih 1,321 Slovencev, 539 Madžarov, 254 Nemcev, 1 Slovak, 5 Hrvatov in 14 drugih, leta 1910. fra 1,310 Slovencev, 1,305 Madžarov, 122 Nemcev, 1 Slovak in 10 Rumunov. Leta 1921. je bilo 2,261 Slovencev, 427 Madžarov, 133 Nemcev, 65 Srbo-Hrvatov, 24 drugih Slovanov, 3 Rumuni, 1 Italijan in 20 drugih. Po ve ri je bilo 2,181 rimskih katoličanov, 536 evangel ičanov, 179 izraelitov, 29 pravoslavnih, grški katoličani^ 1 druge vere in 4 brezverci. Dolnja Lendava je na vzhodni rr^ji ob vznožju rodovitnih goric. Z lepimi hišami in tla-kano glavno ulico, z lepim prostorom okoli dekanijske cerkve ter gradom na vrhu napravi mestece dober vtis. Prej je bilo tu tudi okrajno glavarstvo. Zdaj pa je samo namestnik ci vilnega komisarja, oziroma -krajnega glavarja, ker je precejšen del glavarstva ostal pri Ogrski. Pač pa je. sedež sodni je in drugih uradov. V Dolnji Lendavi je dekanijski' urad za dolensko Prekmurje. Dolnja Lendava je imela leta 1890 2,006, leta 1910 2,729, leta 1921 3,009 prebivalcev. Prekosila je torej Mersko Soboto menda s številom obmej nega vojaštva. Leta 1890. je bilo naštetih 67 Slovencev, 1,575 Madžarov, 74 Nemcev, 272 Hr vatov, 4 Slovaki in 14 drugih. Leta 1910. pa 283 Slovencev, 2,375 Madžarov, 19 Nemcev, 51 Hrvatov in 1 Slovak. Leta 1921. je bilo 848 Slovencev, 1,533 Madžarov, 67 Nemcev, 455 Srbo-Hrvatov, 9 drugih Slovanov, 40 Arnavtov, 4 Italijani, 1 Rumun in 52 drugih. Po ve ri je bilo 2,223 rimskih katoličanov, 121 evangeličanov, 259 izraelitov, 292 pravoslavnih in 99 muslimanov. Celo ^jugoslovansko Prekmurje ima 174 krajnih občin. Razen tega se še upravlja v okvirju prekmurske uprave krajna občina ali selo Bednja pri Cren-sovcih, ki je spadajo prej pod Medjimurje, .dasi leži na levem (prekmurskem) bregu Mure. Skoro vsaka vas je občina zase. Le nekaj manjših vasic je prl-klopljenih z večjo vasjo v eno občino. Nekatere vasi na primer Beltinci, kjer je kulturno in narodno najbolj probujeno ljudstvo z vrlo narodnim župnikom Štefanom Kuharjem, napravijo z lepo lego in z večimi mestnimi hišami vtis. trga ali malega mesta. * Glavni kraji so seve župnijski kraji, katerih imena naj sledijo po katoliških in evangelijskih župnijah, da se obenem vidi versko razmerje. Katoliške župnije so tele: 1. Dolnja Lendava, 2. Dobrov-nik, 3. TurnišČe, 4. Crensovci, 5. Beltinci, 6. Bogojina, 7. Murska Sobota, 8. Martijanci, 9. Tišina, 10. NCankova, 11. Pešarov- ci (Sv. Sebaštjan), 12. Kanšov-ci (Sv. Benedikt), 13. Pertoča (Sv. Jelena), 14. Sv. Jurij, 15. Grad (Gornja Lendava), 16. Nedelja v Petrovcih, 17. Cepin-ci, 18. Veliki Dolenci,, 19. Hodoš. Župrfija Hodoš je prastara iz 12. stoletja, leta 1735. je bila zopet urejena. Upravljala pa se je v zadnjem času združena z župnijo v Krčici. Ker Krčica ni v Jugoslaviji, bi bilo dobro, če bi Hodoš mogel dobiti zopet svojo župnijo, morebiti v zvezi s Salovci, ki so precej oddaljeni od svoje župnijske cerkve v Velikih Dolencih. Evangeljske župnije, deloma v istih krajih ko katoliške, pa so tele: J. ftolnja Lendava, 2. Morav-ravei, 3. Puconci, 4. Murska Sobota, 6. Bodonci, 6. Gornji Slaveči, 7. Križovci, 8. Petrovci (pravi se tudi Gornji Petrovci z ozirom na Murske Petrovce na Ravenskem), 9 Domanjšov-ci, 10. Hodoš. Dolnja Lendava in Murska Sobota imata tudi židovsko versko občino s sinagogo. 13. Splošno kulturno življenje ' Prekmurcev. Vsi župnijski kraji imajo šole. Šole pa so tudi v več posameznih občihah. V Prekmurju je namreč ta posebnost, da ima skoro vsaka občina svoje malo pokopališče, in več občin tudi svojo šolo, četudi občine niso daleč narazen. Zato je bilo v jugoslovanskem Prekmurju 93 šol in sicer 53 verskih (39 rimskokatoliških, 13 evangelj-skih in ena izraelitska), 32 državnih in 8 občinskih. Pri ver* skih šolah so nastavljale učitelje in vzdrževale Sole verske občine, pri občinskih šolah občine, država pa je dajala podpore. Pri državnih šolah pa je za vse skrbela država brez sodelovanja občin ali cerkvenih organizacij. Vse prekmursko ljudstvo je globoko verno in sicer ne le katoliško, ampak tudi evangelj-sko. Katoličani radi zahajajo na božja pota, zlasti k Sv. Trojici v Slovenskih goricah, v Maribor k Materi milosti, v Celje k Sv. Jožefu, na "Jezera" to je v Šmarje pri Jelšah in k Sv. Roku pri Šmarju. V svojih cerkvah še imajo večinoma lepo ljudsko cerkveno petje, tako da poje vsa cerkev. Evangeličani še imajo več pobožnosti, ki so enake katoliškim. (Raič piše 'letopis Matice slovenske 1869, stran 69' o Aleksandru Trplanu, evangelj-skem župniku v Puconcih, ki je prestavil psalterij: "Obhajal je tudi s svojimi ljudmi Marijine svetke, kar ^e prikratiti hotel sedanji duhovni pastir (Rudolf Cipot), toda ljudstvo ni dopustilo.") Njih duhovni so večinoma prekmurski rojaki; tie-kateri izmed njih so študirali na rfemških evangeljskih fakultetah, na primer puconski župnik Adam Luter v Lipskem. Pridigovali so, kakor katoliški duhovniki, v prekniurščini, v Dolnji Lendavi, v Dotnanjšov-cih in Hodošu tudi v madžarščini. Katoličani in evangeličani živijo v jako prijaznem medsebojnem razmerju. Prekmursko prebivalstvo se peča s poljedelstvom in z živinorejo. V gospodarskem oziru pa se Prekmurcem ni godilo dobro, ker so imeli premalo svojega polja. Mnogo je namreč velefcosestev, skoro po cele župnije so bile tuintam, kakor daleč je neslo oko, v posesti ogrskih grofov. Kmetska posestva so bila zelo majhna, imeli pa so od grofov v najem njive in travnike a primerno odškodnino; nekateri kmetje so imeli sploh samo najemninska polja. Ljudstvo v Prekmurju se jako množi. Zato niso dobili vsi dela in jela doma. Širili so se izven mej svojega Prekmurja. Odhajali so v Ameriko, kjer imajo skupne naselbine s svojimi župnijami, kjer se jim pri-diguje v prekniurščini. Drugi zopet zahajajo čez poletje kot poljski delavci, prej zlasti na Ogrsko, zdaj v Slavonijo, kjerkoli zvedo za delo in zaslužek. • V Prekmurju se goji poljedelstvo in živinoreja jako dobro, ker so dajali grofovski oskrbniki lep vzgled. Imeli so ia primer že zgodaj parne mla-tilnice, hodili ž njimi več let mlatit na štajersko Mursko polje, dokler si niso Muropoljci sami spravili teh strojev, brez katerih se zd3j skoro v nobeni 'muropoljski vasi ne opravi mla-tilno dlao. Za konjerejo jim je spravila ogrska vlada težko belgijsko pleme, ki je v živem nasprotju" z lahkim posebnim mu-ropoljskim plemenom v ljutomerskem okraju, ki daje lepih, vitkih dirkačev. Kazen običajne trgovine po mestih je cvetela v Prekmurju trgftvina z živino, ki so jo hodili kupovat tudi na Štajersko, ter S perutnino. Od domaČih obrti je bilo znano zlasti lončarstvo. , Prekmurke so tudi umne vrt-' narice, ki so preskrbovale štajerske kraje s semenjem. Prekmurski domovi so vobče podobni slovenskih na Štajerskem. Ob Muri je najti že precej zidanih velikih novih hiš, ki so jih postavili deloma tudi obmejni štajerski slovenski zidarji. Vobče pa so prekmurske slovenske'^hiše lesene in majhne ter imajo značilne slovenske znake, tako da se spoznajo od madžarskih starih lefcenih hiš. Te madžarske hiše se vidijo v selih okoli Lendave. Glavni znak madžarskih hiš je ta, da ima v stanovanju in v kuhi-n.jf poseben vhod. V slovenski hiši je samo en vhod v stanovanje in v kuhinjo, ki sta po kaki veži združeni med seboj, tako da se hrana nosi iz kuhinje pod streho v stanovanjsko ; sobo. Pri madžarski hiši pa se i nosi hrana iz kuhinje ven pod kap, od koder se pride pri lepšem vhodu v stanovanjsko sobo. Prav stare hiše še nimajo dimnika; dim se mora iz temne, majhne kuhinje kaditi skoz vrata ali pa skoz svisli pod streho. Dalje prihodnjič (Nadaljevanje s I. strani) bo v resnici zastava zmage izročena tej naselbini. Zatem je imel .A. J. žužek, Jed. pomožni odvetnik jako jedrnat govor v angleškem jeziku; krasne besede so veljale navzoči mladini, oziroma novim in starim članom našega mladinskega oddelka. Orisal jim je lepoto naše mile slovenske domovine in pa globoko Vernost naših očetov ter prade-dov; dalje je povdarjal, koliko dobrega so ameriški slovenski misijonarji naredili za civilizacijo in kulturo na severoza^ padu; da smo imeli amer. Slovenci že pet škofov, kar je častno število za naš primeroma maloštevilen narod v Ameriki. Ker se je isto popoldne v Newburgu uradnim potom mudil tudi sobr. Dr. J. Seliškar, je bil prijazno povabljen naj se vdeleži tega slavnostnega sprejema, kar je z veseljem storil. Br. gl. predsednik Grdina pozove nato k besedi g. Dr. Se-liškarja ki je Newburzanom čestital na velikem današnjem uspehu; dalje je izrekel priznanje sedanjemu gl. Jednoti-nemu predsedniku ker tako neumorno deluje za procvit K. S. Jednote. Temu je sledil govor našega urednika. Ta govor prinašamo dobesedno na 3. strani. Zatem so bili pozvani k besedi sledeči uradniki naših do- ni predsednik, brat Grdina navzočim predstavil še yradnike društva št. 63, 146 in 150 in sicer od prvega: predsednika, Anton Globokarja, tajnika Anton Kordana in blagajnika Ignacij Godca. Od št. 116 predsednika Josipa Miklič, tajnika Domen Blatnika in blagajnika Josipa Kenik. Od št. 150 predsednico Terezijo Glavič, tajnico Miss Mary Globokar in blagajničar-ko Mary Miklavčič. Vsi označeni so se v imenu svojih društev glavnim uradhikom in cenjenim gostom zahvalili za vde-ležbo. Sestra Glavič se je za-rotila, da mora zastava zmage, ostatitv Newburgu! Zatem je sledil okusen "lunch," katerega so vsem navzočim pripravila tri newbur-ska društva. K sklepu# je iz-boren mladeniški orkester društva sv. Vida, št. 25, še enkrat zaigral našo Jednotino himno, ;iakar smo se okrog 5:30 r&yšli vsi navdušeni in veseli na svoje dome. -o- V nedeljo v.si na Balokovičev koncert! Prihodnjo nedeljo, 15. marca zvečer ob 8. uri priredi v Slovenskem Narodnem Domu na' St. Clair Ave. v Clevelandu, pod pokroviteljstvom društva "Triglav" svoj veliki koncert najbolj sloveči jugoslovanski umetnik na g03li, Zlatko Balokovič. Šele pred nekaj tedni je imel ta virtouz čast, da je sviral na nekem čajnem večeru .v Wash-ingtonu, kojega se je vdeležil celo predsednik Coolidge s svojo soprogo. Kdor hoče slišati v resnici čarobne melodije gosli nakega jugoslovanskega Kubelika in Kreislerja, ta naj pride v nedeljo, 15 marca na njegov koncert. Med drugim bo zasviral tudi nekaj naših jugoslovanskih komadov. Vstopnice se dobijo v preaprodaji pri Kolarju v Slovenskem Narodnem Domu. Sterniša, predsed. dr. sv. Vida, št. 25. br. Karol Skebe, predsed. dr. sv. Jožefa št. 169 v Collinwoodu, br.' Jos. Grdina, tajnik dr. sv. Srca Jezusovega št. 172 iz West Park, Mrs. Pe-lan, podpredsednica dr. Marije Magdalene, št. 162; Miss Josephine Henart, bivša večletna I. tajnica dr. Mar. Magd. Vsi ti so izrazili newburskim dru-štvorth čpstitke in priznanje na tolikem uspehu. Pred zaključkom seje je glav- 10S. ČLANEK. HOJA. Nobenega določenega časa ni, tekom katerega bi moralo dete shoditi. To je vprašanje splošnega razvoja, posebno razvoja udov. v splošnem govorjeno naj dete shodi, ko je staro približno eno lew. čeprav prično številni hoditi pred tem časom — in nekateri celo porneje. Najbolj važna točka, katere se je treba spomniti v zvezi s tem je ta, da ni treba" otroka siliti, naj se posluži svojih' drobnih nožic dokler niso dosti močne. Nobene posebne prednosti ni v tem, če hodi dete kot j£ še zelo mlado in tudi ni znamenje prevelike inteligence s strani otroka. .Nekatere matere hočejo prisiliti otroka k hoji, misleč, da se bodo s tem postavljate pred svojimi prijatelji in sosedi. To je najbolj neumnf navada, koje posledica sta večkrat zaostaja in bolezen otroka. Po pravici rečeno, edino narava najlažje določi, kdaj naj otrok poskuša hoditi. Ko občutijo otoci v sebi potrebno moč, bodo poskušali hoditi, do tega časa pa ni treba nikogar silviri. Če 'ne poskuša hoditi po dvanajstih mesecih, vprašajte zdravnika za svet. Vaš otrok bo pravilno uspeval ter bo deležen najboljše oskrbe, in na<-toljše hrane. Močno in trdo zdravie t,o dobili tij«V o»-ck, katere so pre-hianjaii z Eaglc Mlekom, kot so pri- ----------------------čtle njih hvaležne matere. Za te ma- mačih bratskih društev: Br »A n(*«.re hrane, k' »« bila j ' ' so nsnn rabliov.a in «: tako velikimi splošno rabljena in s tako velikimi uspehi kot Eagle Mleko. Povsem varno se lahko reče, da je bilo več detet uspešno vzrejenih z Eagl* Mlekom kot z vsemi drugimi oblik?.!! uniernih hran obupaj. Ne eksperimentirajte s svojim detetom z raz Ilir. .m žt;ili, glede kateri. ste vdvomu. Bordcnovo Eaglc Mleko je zdrava hrana za otroke, ker ne vsebuje ničesar drugega kot čisto mleko in čist sladkor. Ncbtnega dvoma ni glede njegove čistosti aii njegovih sijajnih uspehov. Zdravniki s-o priporočili Eagle Mleko tisočem in ti-soiem otrok, ki so drobni hi proirtjh-ne teže. Eagle Mleko je lahko prebavno, varno in zanesljivo za prehrana rttok. diftjte te članke skrbno vtak teden ter jih imejte ^a bodoče upo\,rc. W F SEVERA CO. CEDAR rtAflDS, IOWA 'GLASILO Iv. S. K. JEDNOHE," 11. marca, 1925. LIFE AND LABORS š pafnikom oslabuje sistem in je vedno neprijeten. Tukaj pride na pomoč • \ Se vera's * Cough Balsam. t 16. «>aja 1925. Potnike bo spremljal naš uradnik skozi do Ljubljane. Vsi potniki JII. razreda bodo nastanjeni v kabinah po 2, 4 in 6 skupaj in so nam za sedaj dodeljeni najboljši prostori. Tudi nedržavljani zamorejo potovati na obisk in ostati zimaj eno leto, ako si preskrbe dovoljenje iz Washingtona. Kdor želi potovati meseca maja, naj se čimprej priglasi ker bo to potovanje v resnici udobno in brezikrbno. Pišite za pojasnila na: frank sakser state bank 82 Cortland St. ' New York, N. Y. NA MILIJONE DOLARJEV ŠKODE. First Biabop of Marquette, Mich. »T P. CHRYSOSTOMUS VERWYST, O. F. M, or LOS ANOBXJCS. OAL. Joliet, 111. Teši razdraženje, odpravi pi&-lost sluzov, olajša kašelj in može preprečiti dosti resnih bolezni. Pred ognjem in tatovi semena. MHBB najemnini za_$3 na leto. vmešavanja od strani drugih . pregledate avoje papirje ali pa odstrižete obrestne kupone na svojih bondih. Naši uradniki so vam z veseljem na razpolago pri posvetovanju radi nakupa vrednostnih papirjev, kojih obrestna mera je viija od navadnih vlog in kojih varno* vam ne bo nikdar delala akrbi. - V vseh denarnih zadevah obrnite se z zaupanjem do nas. Nai kapital in rezervni sklad znaša več kot 9746.000.00. . največja slovenska unuska tiskarna V Zjedinjenih državah je vedno pripravljena postreči društvom vseh Jednot, trgovcem in posameznikom za vse vrste tiskovine. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO IN CLINTON ST&. ti JOLIET, ILL. Wm. Redmond, preda. • Cbaa. G. Faarsfc kaala. Joseph Dunda, pamof. kaair. NAJNIŽJE CENE TOČNO POSTREŽBO LlCEN IZDELEK dobite vselej v naši tiskarni. Mi tiskamo "Glasilo K. S. K. Jednote" in mnogo drugih časopisov v raznih jezikih. 28 letna skušnja tiskarstva je naša učiteljica. Ženitvena ponudba. Slovenec, srednje starosti, kT ima svojo farmo na zapadu, se želi seznaniti s Slovenko srednje starosti, tudi vdovo z enim a! i d vem otrokoma; samo da ima nekaj denarja pri rokah. Podrobnosti se izvejo pismenim potom. Tajnost zajamčena; oziralo se bo samo na resne ponudbe, kojim naj se izvoli priložiti malo sliko. Naslov naredite: "Farmer na zapadu," care "Glasilo," 6117 St. Clair Ave. Cleveland,O. ravna oni, ki svojega denarja ne drži doma brez obre-ati, ampak ga nalaga v varne, državne, okrajne, mestne (municipalne) ter šolske bonde in bonde občezna-nih korporacij, ki mu donašajo od 5% do 6 % obresti na leto. Te obresti se lahko z odstriženimi kuponi lahko zamenja vsakih 6 meseceV. če rabite denar, lahko bonde vsak dan morda celo z dobičkom prodate. Način kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom. Skoro vae bonde, katere laatuje K. S. K. J. smo jih MI prodali v popolno zadovoljnoat. Pišite nam za pojasnila v slovenskem jeziku, da vam dopošljemo ponudbene cirkularje. 'AMERIŠKA DOMOVINA NAZNANILO Cenjenim rojakom>vljudno naznanjam. da sem z dnem 1. decembra preselil svojo notarsko pisarno na ;90vS Butler St., Pittsburgh, Pa., kjer bom sprejemal v izvršilo vsakovrstne notarske posle bodisi za Ameriko ali stari kraj. Torej pridite ali pišite v bodoče na: ANTON ZBA5NIK, javni notat, 4905 Butler St, Pittsburgh. Pa. V svojem lastnem poslopju 6117 St. Clair Ave. CLEVELAND, O. Agitirajte osobito za Mladinski oddelek K. S. K. Jednote! A. C. ALLYN & CO 71 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL. IZDAL SEM NOVI CENIK Domačih Zdravil katere priporoča Msgr. Kneipp v knjigi*"Domači zdravnik". Pišite takoj po brezplačni cenik, da K a imate v slučaju potrebe pri rokah. V ceniku so še razne druge koristne stvari. MATH PEZDIR, Box 772, City Hall Sta. ' New York. N. Y. Velika noč-praznik piruhov in "žegna gotovo vzbuja rojakom blage spomine na dom. Želeli boste Vašim sorodnikom in prijateljem, da proslavijo praznik odrešenja na prijeten način, a tej želji najlažje daste duška, ako jim naznanite da ste sc jih spomnili s kakim denarnim darilom. m Da bo Vaše darilo imelo zaželjen učinek, obrnite se PRAVOČASNO na nas. Priporočamo se Vam za pošiljatev takih daril bodisi v dolarjih, dinarjih ali lirah. Pošiljatve izvršimo po znano zmernih cenah. TRAKULJA ODPRAVLJENA V DVEH MESECIH. Človek lahko leta in let« trpi nepopisne bolečine, da se konino bliža že smrtni uri, v*e te bolečine mu po v »roža navadna nadležna trakulja. K »reči se dobi sredstvo ki trakuljo že v par urah Jfk COt/Ck/G(V "odstrani. Ako imate OrtWiHyCcOSp morda trakuljo. pazite: H ne jem'j'te premočnih JO jM strupov, ki bi vam lah- Ay^Wti^ltoW ko škodovali. Kar po-trebujete je dober pre-yWy parat, ki bo trakuljo ^^yHy omamil in naravnim ^^ potom odstranil. I-axt*n je baa sa to pripravno zdravilo, tudi če je trakulja ie tako dolga. I.axtan jo bo omamil zatem pa skozi črevesje odslianil; tako priporočajo skoro vsi zdravniki. Ker je trakulja za človeško telo zelo nevarna, radi tega umrle na tisoče ljudi vsako leto ker »i nočejo sami pomagati. Triko jc dognati znake bolezni t raku Vie: če sto glede tega v dvomu, vzemite naše zdravilo proti trakulji. Mnogo moi. žeua in otrok se zdravi brezuspešno vsled kake druge bolezni, imajo pa v resnici trakuljo v sebi. Znaki bolezni trakuljo so sledeči: mali ko»i trmkulje se prikažejo. izguba teka, otožno.t._ belkast jezik, izguba zgaga, bolečine v hrbtu, glavobol, omotica in črnkoatj obrobki pri «čvh; težave v želodcu, rm en kasta koža, izguba na teži. slaba sapa ir. ust, mrinja do dela in da življenja ni božjastni napadi. Vse tc> kaže da imate trakuljo v sebi. ki j« vianlh po C0 čevljev dolga, t e trakulja zleze človeku V sapnik, ga lahko zaduSi. Radi tega pazite nravoeasno. da se te nadležno«U ilM-bite. Naročite I^gtan zdravilo še danes, ko-je vam takoj dopošljemo po prejemu $10.4». Naslov: The I*xal Med. Co. 945 I.sxal Bid*. Box »S3 Pittsburgh. Pa. — l«xtan Je »o-Pol?telBa nedolžno zdravilo, toda uspešno. Na prodaj t lekarnah. Navedite pri naročilu svojo starost. Da se požiljatev zavaruje prižtejte zraven še H centov. frank sakser state bank 82 Cortland t St. New York, N. T. Telephone: Cortlandt 4687. Established 1857 , _ prihranite si vax denar pri pošilja-vj njuv staro domo- n vino. ^gBPa Vedno vprašajte za ceno v naši banki. Dosegli srno stro-kovnjaštvo v tem oziru, da pošiljamo denar po najnižji cent Ker smo v zvezi z velikimi denarnimi zavodi v Evropi, si lahko pri nas vedno nekaj prihranite, ko pošljete denar v staro domovino. Pridite i« danes k nam glede informa-cije cen. Gotovo boste zadovoljni Premoženje te banke znaša 912.000.000.00 ZASTAVE, BANDERA, REGALtJE in ZLATE ZNAKE za društva ter člane K. S. K. J. izdeluje EMIL BACHMAN 2107 & Hamlin Ave. Chicago, UL 11. marca, 1925. Večno hrepenenje Nemško spisal F^Klug. Poslovenil F. O. T. za seboj. Pod lahkim pritiskom troških nog ne cvilijo. Marija gre otroku nasproti in mu zakliče prijazno besedo. Valter jo hoče odpeljati k večerji v šolo, prej pa zahteva, da mora videti vso hišo. Marija mu izpollfi željo. Ko vidi harmonij, pnSsi, naj igra. Zdaj je legel deklici spomin na sanje še enkrat težko na dušo. Nekaj kot strah jo prevzame — toda otrok se pritisne k nji in lepo prosi: "Igraj mi kaj, prosim!" In zaigra. Deček stoji zraven' nje pri 'stolu. Ce je slišal igraj-i očeta, je komaj dihal. Tukaj — to je čutil otrok takoj — ne doni očetova mojstrska igra. Tako prekine deklico. "Znaš tudi peti?" In ko Marija smeje se pritrdi, jo pogleda Valter prisrčno in pravi: "Prosim,'prosim, zapoj mi kaj!" Marija mu zapoje nekaj pesmi in njena duša je zopet lažja in veselejša. "Vztrajaj, o duša!" poje — in ko konča: "V luči tam gori za dušo je dom," poje tudi Valter z nežnim, sladkim glaskom. Marija se pa skloni k otroku in ga objame v naročju. Od te ure je bilo njuno prijateljstvo zapečateno. * * * Popoldne prihodnjega dne je bil ves Breg na delu: novi kaplan je prišel. Žetev je bila v skednjih, sadje spravljeno — zato so pustili kolikor le mogoče za danes delo in se postavili s šolarji in učiteljem pri vhodu v vas pred šolo, da bi sprejeli novega gospoda. Na eni strani ceste so stali v vrstah šolski otroci, na drugi pa odrastli — matere z glasnimi dojenčki v naročju, ki so vpili od veselja v solnčno jesen, potem nekaj starejših mož, zlasti po^irna bramba z Brega v slavnostni obleki, kolikor jih ni >ilo v vojski. Manjkalo je pa narsikoga . . . marsikomu se '•ploh ne bo treba vdeležiti kake Javnosti na zemlji. čisto spredaj ob cesti so stali ministrantje — v sredi mod-rook deček predivastih las s križem, na njegovi desni in levi dva Brezančka, eden svetlolas, bolj bledičen zaradi .slabe hrane, drugi pa zagorel od soln-ca, s temnimi, žarečimi očmi. Vse vprek je govorilo. Šolski otroci so bili najbolj mirni — učitelj je bil blizu, njega so ie bali. Stari so govorili vse mogoče. "Menda ni prav zdrav," pravi prva. "Bogat je," doda druga; "moj sin je pomagal in videl krasno pohištvo!'" "Ce je le dober do ubožčev," reče nekdo. "Tako dolgo bo ostal pri nas, ia dobi dobro župnijo," pripomni dvomljivec in izpljune nikotin, ki ga je potegnil iz pipe v usta. ' "Kdo naj pa tudi ostane dolgo v tem gnezdu?" vzdihne neki starec. "O vseh svetih odidem k zetu v mesto." "Mir v vrsti!" zakliče nekdo med gasilci, ki niso stali čisto v redu. "Komur ne ugaja na Bregu, lahko gre. Bodo imeli vsaj drugi ubožci več prostora v sirotišnici!" Tisti, ki je prej govoril, se skrije za zadnjimi v vrsti. Kar poči možnar v gozdu, v katerem se zgubi cesta v daljavi nekako sto metrov, spredaj je pa majhno gričfevje. To je bilo dogovorjeno znamennje. Zupan je šel na bližnjo postajo po kaplana z lahkim vozičkom in urnima konjema. Napol odrastli mladeniči naj bi užgali možnarje, ko zagledajo voz. Drugi; takoj nato tretji strel zadoni, zdaj se sliši tudi peke-tanje konj. "Mirno stojte!" zapoveduje poveljnik požarne brambe, ki je bil kovač in občinski odbornik. Kot zid stojijo možje. Sohice odseva na svetlih čeladah _ marsikatere ženske oči gledajo s skrivnim ponosom na soproga. S široko odprtimi očmi strme dojenčki na ta žar in blesk. Matija Kamenšek, učitelj, si popravi še enkrat dolgo, Črno suknjo, j)Otem pa zakliče otrokom: "Pst!" Zdaj pritisne majhno piščalko k ustnicam — tiho brenče deklice visok, dečki pa nižji glas. "Name glejte!" opominja učitelj še enkrat. Potrebno je bilo, da je opomnil mladino; kajti neposredno pred šolarji in tremi ministranti se ustavi županov vqz. V njem sedi Lucijan BreŽan, župan, na njegovi desnici pa Ernest Svetec, novi kaplan. Prvi skoči x voza on, obilnejši župan pride za njim in se postavi blizu kaplana. Potem odpelje £upanov hlapec počasi voz nk-prej, ko se pa nekoliko oddalji, oddrdra domov. (Dalje prihodnjič.) -o- PRIJATELJSKI SESTANEK. ■ >, - " . •« ' Naša ameriška slovenska metropola, mesto Cleveland, ima marsikaj, s čemur in v ko-likoršni meri se ne morejo druge naselbine ponašati. Ima največji in najbolj krasen Narodni Dom, edino in največjo slovensk^ banko in največjo posojilnico, ima največ raznih društev, trgpvcev, zdravnikov, odvetnikov. Poleg tega ima pa-tudi edinega in najbolj znanega ameriškega slovenskega pesnika. Ivan Zormana, ki je šele nedavno izdal že tretji zvezek svojih krasnih poezij. Mr. Zormanu gre tudi zasluga, da je poleg slovenskih kompozicij na angleščino prestavil že okrog 20 naših najbolj lepih slovenskih pesmi. Na našega ameriškega Prešerna smo lahko baš mi Clevelandčani ponosni! Imamo pa še nek drugi biser, prvakinjo slovenske dramatike, veliko umetnico in gledališko igralko, gospo ^.vgusto Danilovo, znano zadnjih 30 let po celi Sloveniji. , Komaj dobro leto biva med nami, pa je pri raznih gledaliških predstavah dosegla že velikanske uspehe na odru našega Slovenskega Narodnega Doma. Iskreno Želimo, da bi ta največja prijateljica slovenske Talije ostala še mnogo, mnogo let med nami! V znamenje Čislanja in spoštovanja do teh dveh umetnikov, Mr.» Zormana in Mrs. Danilove, je dne marca zvečer Dr. F. J. Kern priredil pri rc£ jaku Josip Plevniku v Notting-hamu prijateljski večer, kamor so bili povabljeni njuni in njegovi ožji prijatelji. Po večerji so se razvili razni pomenki in govorance, nanašajoče se na velike zasluge našega edinega slovenskega pesnika, Mr. Zormana in velike gledališke umetnice ,Mrs. Danilove. V resnici, ta večer sta si pTvič prijateljsko segali v roki naša živa Poezija in Dramatika, oziroma Talija. Ta redek večer je bil naravno zaključen s slovensko pesmijo. Vsa čast in priznanj za to Dr. Kernu in nad vse gosto!j ub-ni in prijazni družini sobrata Josip Plevnika! Smrtna kosa. Dne 6. marca je v neki bolnišnici v Clevelandu, po kratki bolezni umrl 17 letni rojak Frank Pire, rodom it Iga pri Ljubljani. V Ameriki je živel približno 14 let Tukaj zapušča soprogo in štiri nedoletne otroke; stanoval je na 1418 E. 40th St., in spadal k društvo Dvor Baraga in S. D. Z. Baš ted^n dni pred tem je umrl njegov svak, Frank Jerančič, doma iz Hrušice pod Ljubljano. R. I. P. POPRRAVEK. V zadnji (10) številki "Glasila" smo na prvi strani obelodanili vest o tragični smrti rojaka Jakob Želela iz Newburga. Med imeni njegovih preostalih sorodnikov smo tudi omenili, da je Mr. Josip Zele, slovenski pogrebnik v Clevelandu njegov bratranec. Ker smo bili glede tega slabo informirani, prinašamo s tem popravek z opombo, da Mr. Josip 2efo ni s pokojnim Jakob Zeletom v nobenem sorodstvu. NAD 20 LET že izdelujem HARMONIKE, ki so med vsemi drugimi izdelki priznane za najbolj*«. V izdelovanju harmonik sem torej dosegel tiajboljšo skušnjo in prakso. Da so moje harmonike v rpsnici najbaij znane in priljubljene, dokazujejo Številna pohvalna pisma iz vteh krajev Sirom driav. V zalogi imam tudi najnovejše slovenske ih druge PIANO ROLIJ5 in PI.OSčE ZA GRAMOFONE. Pišite po cer.ik. Pri meni boste dobili vssk muzikalični inštrument, mali ali veliki, za oizko Okno. Blago razpošiljam po celi Ameriki. Se uljudno priporočam rojakom. ANTON MERVAR Music Store, 6921 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. * i katoliški dne\ ri/k Slovenci ZAHVALE. 'j I. Reliance, Wyo., 14. feb., 1925. Cenjeni prijatelj Anton Mervar, Cleveland, O. Tem potom vam poročam, da sem prejel poslano harmoniko v najboljšem stanu, za kar vam lepa hvala za tako dobro postrežbo. Kot vam znano, da to je že peta harmonika, ko sem jih od vas naročil, eno za sebe in druge za moje prijatelje. Jaz, kot že večletni igralec na harmoniko, priporočam vsem igralcem harmonik, Mervarjevo delo, ki prekaša vse druge izdelovalce harmonik v Ameriki kot v domovini. In vas prosim, da mi takoj pošljete še eno harmoniko trikrat uglašeno, harmoniko in kovček za mojega prijatelja, za kar se vam že vnaprej zahvaljujem. ' S pozdravom vaš prijatelj, Joe Kramer. n' \ • Leadville, Colo., 20. feb., 1925. Cenjeni rojak: Jaz podpisani se vam lepo zahvalim za poslano mi harmoniko," ker sem jako zadovoljen ž njo, ker imajo jako lep glas; glih ta prave s6 zame. Jaz jih zelo lajkam; jaz bom vas vsakemu priporočil, ker vaše delo je v resnici fino narejeno in vas prav srčno lepo pozdravljam. Martin Ambrož, 805 W. Elm St. NE BODIMO "PODLAGA TUJČEVI PETI!" Ko hočete zavarovati svoje hiže, pohištva . ali avtomobile pri najboljših kompanijah; — prodati ali kupiti hišo ali loto; — si izposoditi ali komu posoditi ali pa poslati denar v staro domovino;—ako imate opraviti Via sodniji ali imate kak notarski posel, se z zaupanjem obrnite na^doma-če podjetje: J. KLEPEC AGENCY, 107 N. Chicago St. Tel. 5768 ali 2196-R. JOLIET, ILL. katoličani! NAPOČIL JE ČAS, da ameriški Slovenci enkra: za vselej rešimo vprašanje katoliškega dnevnika. Ustanoviti si ga moramo katoličani sami, drugače ga ne bomo nikd3r imeli. To ie jasno kot beli dan. In jasno je pa tudi, da vsi naši vspehi, ki smo jih dosegli s katoliškimi shodi, s kampanjami za naša katoliška društva ne bodo rodile pričakovanega sadu, ako ne bomo za tem delom, za katerega smo toliko žrtvovali imeli miC-nega in odločnega katoliškega časopisja, ki bo to delo podžigalo in krepko vodilo naprej. Zato je vprašanje katoliškega dnevnika najvažnejše vprašanje katoliških Slovencev. 'AMERHCANSKI SLOVENEC EDINOST vodi kampanjo za katoliški dnevnik. % DOBA OD 8. MARCA DO 1. MAJA, 1925. je razglašena za kampanjo za pridobivanje novih naročnikov. Vsak katoličan je v tej dobi dolžan storiti nekaj w korist katoliškega dnevnika. Ako še ni sam naročen na list "Amerikan*ki Slovenec — Edinost", je njegova dolžnost, da se naroči. Ako je že naročen, naj skuša vsak pridobiti vsaj enega novega naročnika za katoliški dnevnik. Ako bomo vsi tako storili potem bo vprašanje katoliškega dnevnika re&eno in dnevnik nas bo v kratkem pozdravil. Zato katoliški rojaki na delo za katoliški dnevnik! Pridobite novega naročnika in napišite njegov naslov "na ta kupon: AMEK1ICANSKI SLOVENEC — EDINOST 1449-West 22nd Street. Chicago, 111. Cenjeni s — Pošiljam Vam novega haročaika u "Amer. Slo*. nos t" t________ u dobo ____________________________________ katerega blago voU te poliljati na fledeei na*tor: .......................... ................ Driav« ......................I................ Podpis pošiljatelj«. IMAM V ZALOGI ŽE NAD 12 LET PRAVE LUBASOVE HARMONIKE tri in itiri-vrstae. dva. tri in itiri-krat. nemiko ia kranjsko uglaSene kakor tudi kromatične in pa korčeke. Harmonike so najhoUiega dela tn opremljene s xaporo ta zapreti. Imam t zalogi tndi te rabljene harmonike vsakovrstnih izdelkov po nizkih cenah. IMAM V ZALOGI IMPORTIRANE STAROKRAJSKE NA ROKO KOVANE KOSE im najboljier« jekla, dot«« od 25 do 35 inčev. Posamezna kosa stane It.00 z rin-ko in ključem vred: lest ko« skupaj ali ved po I1.S0: imam tudi troje vrste klepalno orodje po SI.00 garnitura in BERGAMO brusilne kamne po 60c. Pri vseh teh cenah J« poštnina I« "všteta. ALOIS SKUU, 323 EPSILON PL-BROOKLYN, N. Yf KAKOR NAJDENO ZLATO. Tritedenska poekudnja jo je prepričati. Ura Mary H. Thomas. Box MS West Point. Ca. piie: "Jaz sem rabila nI čudoviti Bolgarski zeliščni čaj samo trt tedne: v tem kratkem času sam s« prepričala vaše trditve, da j« U tej i zboren sa ielodec. ledice. Jetra ia aa ojačenje krvi. Teli ko Ha ie zdrava, da naročam ie eno Ikatljo Bolgarskega čaja; v resnici Je t« flao zdravilo zdaj ga bo rabila tudi vsa moja drniina ki pravi, da Je kakor najdeno zlato. Bolgarski selttčul tej vam naglo prežene prehlad, »ko pljete gorkega Pred počitkom. Naprodaj v vseh 1 sten ah p* Ste.. 7Sc. in <1 SS. Opomba: Ako hočete imeti veliko drtjiia-sko ikatljo mojega tej«. ki »» zadostoval za pet maaeeev. pošljite mi »1.2». Naslov: H H. Von Sehiiek. 47 Marvel Building, Pittsburgh. Pa. 1 SKUPNO POTOVANJE V JUGOSLAVIJO PRIREDI SLOVENSKA BANKA ZAKRAJŠEK & ČEŠARK 70 Ninth Ave. New York, N. Y hi sicer z najboljšim parnikom francoske linije "Paris-om", ki od-pljuje iz New Yorka na 25. aprila. S potniki bo potoval tudi uradnik naše banke, ki bo skrbel za čim udobnejše potovanje potnikov tega potovanja. Ako ste namenjeni v domovino to pomlad, ne zamudite te prilike! Vedite, da so MRetour-karte" za potnike III. razreda znatno ceneje kakor so bile, istotako so ztoatno cenej! jugoslovanski potni listi, ki so sedaj veljavni za eno leto. Poleg tega dobijo nedržavlja-ni poseben "PERMIT", na podlagi katerega se lahko v teku enega leta nemoteno vrnejo v Ameriko. še danes pišite po nadaljna pojasnila. Kadar pošiljate denar v stari kraj, bodisi v dolarjih, dinarjih, lirah ali v avstr. kronah, se vselej obrnite na našo banko. Mi imamo direktne zveze z največjimi bankami v starem krajo. A. Grdina & Sons TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD 6017-19 St. Clair Ave. - 1053 E. 62. St. Cleveland, O. Telefonska služba dan in noč: Randolph 1881 ali pa Randolph 4550. Podružnica: 15303 Waterloo Rd.' Eddy 5849. (Nadaljevanje) - Pred cerkvenimi vrati ga na-]ja Svetec v prihodnji delavnici svojega brata in pogledala še enkrat vse, Jcar je tu stalo, viselo in ležalo. Tukaj divan ob govori. Njegovo krasno prgla-nje ji je izdalo, da je gospod učitelj — ona pa da je Marija Svetec, sestra novega breškega podolžni steni med oknoma, kaplana in da je hotela napra- spredaj pa miza s preprostimi, viti svoj prvi obisk cerkvi in okusno narejenimi stoli — da, broški Materi božji. to je dobro! Stena na cesto Matija Kamenšek pove dekli-1 ima samo eno veliko, bolje reci svoje ime in Valterček ji po-|čeno, široko okno; od tega na da ročico z lahko tleskajočim in pogumnim udarcem. Deklica ni več otroka spustila in tako so stopali ti trije navzdol po cerkvenih stopnicah in proti šoli. Pred vrtičem pred k.»planijo je že stal voz za pohištvo, v katerem so bili najnujnejši pohištveni predmeti. Voz jtf obkrožilo polovico vaške mladine in zdaj pa zdaj je postal pred njim tudi starec s pipo v usjtih ali deklica, ki je šla po vodo s škafom ob boku. Marija Svetec je ostala če* noč v šoli. Že tisti večer se je sprijaznil ž njo Valterček in jo ponosno izpraš&val, če zna pri-' povedovati lepe zgodbe. "Najrajši poslušam," je menil Valter, "o angelu varihu, potem o Jezuščku, potem o treh kraljih in o lepi zvezdi in o luninem godcu. Ali znaš tudi ti take zgodbe?" vpraša odkritosrčni deček. Ko je potem še enkrat začel: "Take o angelu varihu in . . ." so stopile Mariji .Svetec solze v jekleno višnjeve oči. Tedaj odvzame Valterjeva mati dečka iti ga spravi k počitku. V večerno molitvico je dodal še očenaš za "dobro gospodično." Marija Svetec si izprosi še pomoči učiteljevih za drugi din: videla bi tako rada, če bi dobil njen brat takoj ob prihodu prijazno stanovanje. Nato je omenila še na kratko njegovo bolezen in odšla k počitku. Vendar pa tisto noč ni zatis-nila očesa do jutra. Uro v cerkvenem zvoniku je slišala biti četrti, pol in cele ure. In v svojem bdenju je nepre-stano molila za dva človeka: za enega, ki je imel priti, in za drugega, ki je odšel za njo, kakor je ona odšla od njega. IX. Kaplanija na Bregu je ne daleč od čerkve ob široki vaški poti kot vse druge hiše na Bregu. Na zunaj tudi ni mnogo drugačna kot druge kmetske hiše, samo da ima dve nadstropji kot šola in županova hiša. Mora se iti najprej skozi majhna vrata zraven velikih vrat, ki vodijo na dvorišče, da se najde na levi vhod v hišo. Zvonec naznanja hiši, da želi nekdo noter — morda kmet, ki ropoče po starih, cvilečih lesenih stopni-cah do kaplanove sobe, da naznani poroko, krst ali smrt; ali šolar, ki je zbral nekaj drobiža za sveto detinstvo in ga hoče izročiti; ali stari pofttni sloga, ki prinese gospodu, sporočilo, da je umri v vojski kak Brežan, da obvesti kaplan o tem starega očeta ali ubogo mater ali nesrečno vdovo. Tistega dne pa, ko je prišel voz s pohištvom in se ustavil pred kaplanijo na Bregu, ni bilo treba nikomur zvoniti. Ghfv-ni vhod, vratca in vrata so bila od jutra do večera na stežaj odprta za vse pohištvo in opravo, ki so jp znosili v kaplanijo. Sosedje so zvesto pomagali. Šolski otroci so dvigali, vlekli in nosili, ko je minul pouk. Učitelj je vodil vse, da so dobili pridni dečki in deklice kqmaj časa, do so si zašepetali kak "ah" ali "uh" ali "ejej," če so zagledali njihove široko odprte oči zope$ kaj svetlega, gladkega, pozlačenega, žarečega, odsevajočega. > jr Zvečer je bila hiša urejena. Bleda ia trudna je stala Mari- levi stoji harmonij, na desni pi-salnik — tudi dobro! Ob tretji steni je vhod v kaplanovo spalnico. Na desni, nasproti di-vanu ft stojala za knjige. Nato prjde peč z zelenimi pečnica-mi. Ob četrti steni, nasproti cesti, stoji pa klečalnik z velikim križem med pečjo in vrati, ki peljejo na ozki hodnik in cvi-leČe stopnice. Majhne, prijazne in nekaj večjih slik visi na steni, nad di-vajiom ogledalo, ob oknih vise na svetlih medenih drogih preproste zavese, iz sivega platna. S koliko ljubeznijo si je Marija vse izmislila in uredila! Vse naj bi sprejelo brata kot domača hiša, ki jo ljubi in ji je že od nekdaj navajert. Zaradi skoro prevelike utrujenosti se usede za trenutek in zre sanjavo v večerno zarjo. Ko bi oče in mati zdaj še živeta! Misli in misli. Popolnoma tiho je v sobi, samo ura na steni nad pisalnikom moti z lahnim tiktakanjem tišino. Marija nasloni trudno glavo na divan in zadremlje. "Ce bi oče in mati zdaj še iivela," je bila njena zadnja misel .. . . Vrata se odpro in oče vstopi. Marija se hoče dvigniti, da bi ga pozdravila, piine more. "Oče, dragi oče, odkod prihajaš? . . . Saj si vendar . . ." Hotela je izreči, pa ni mogla. Pa ji tudi ni bilo treba izreči. Oče, ki ima svečano, črno obleko, jo takoj nagovori in pravi: "Da, da, Marija, imaš že prav . . . tudi ne smem pri vama ostati; hotel sem ti samo reči. Skrbita dobro drug za drugega!" Nato nasloni resni mož roke na mizo pred divanom, se skloni malo k Mariji in pravi šepetaje, skoro boječe in plašno: "Zdaj naj ne hrepeni više!" Nato izgine. Toda zakaj poje zdaj harmonij ? Saj ni nikogar tukaj/ da bi igral! Z neizrekljivo težavo se obrne Marija k harmoniju . . . Za božjo voljo! Za božjo voljo! . . . mati sedi tukaj in igra . . . igra in poje. lahno, čisto lahno. "Nekoč . . . vse pravljice tako začno se. In nato? — Nato." "Za božjo voljo! Za božjo voljo!" ' vzdihne Marija. Pa prav .tako se ne more dvigniti kot prej, ko je prišel oče. "Za božjo voljo!" pravi še enkrat in tudi matere ni več. Harmonij pa vedno še poje. Pesem igra do konca. Sveti Bag! Sveti Bog! Kdo pa igra? Zdaj, zdaj vidi: Požar Mirko sedi tam in igra* Kot bi nekaj zažarelega. Kar'vstane — in žar ugasne« Mirko Požar se zdaj. obrne in pogleda Marijo ... O Bog, to vendar ni Mirko Požar . . . to je vendar Bogdan Jelovec . . . in žalostni jo gleda, potem pa pravi, počasi in z glasom, ki ji reže srce: "Jaz ubogi pohabljenec!" In še enkrat, "Jaz ubogi . . . pohabljenec!"-- Marija Svetec zavpije in se zbudi iz sanj. Zvonček zapoje po samotni hi&i. Marija lahko odpre kar iz sobe. Učiteljev Valter pri-caplja akozi majhna vrata poleg glavnega vhoda. Šopek kras-nis aster drži v roki. S tem leze po stopnjicah, ko splazi najprej z desno nogo na stopnico, nato pa potegne levo