i he Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni UJME XXII. _ LETO XXII. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, (SREDA) JULY 26, 1939. ŠTEVILKA (NUMBER) 172 RAZDEJANJE NA KITAJSKEM Ubeglo Velmo West in njeno pajdašinjo so prijeli v Dallasu, Tex. Preživljala se je kot pocestnica in aretirana je bila v trenutku, ko je hotela v družbi nekega moškega vstopiti v hišo, kjer je stanovala. stanovala, v družbi z nekim moškim, katerega je "pobrala" na. Market Streetu ter ga odvedla s seboj, ker se je preživljala kot pocestnica. Ko so jo pričeli detektivi iz-praševati, jim je najprej zabrusila v obraz, da naj se pobero v pekel, ko pa ji je nato neki časnikar dal zavojček cigaret, je postala bolj zgovorna. Ženska je duševno popolnoma propadla. Vprašana, zakaj je u-bila s kladivom svojega moža, se je surovo zasmejala in rekla, da je bil mehak in da "he couldn't take it." Samo malo ga | je "pošlatala" s kladivom po glavi, norec pa gre in umre! ™ci poročajo o Potopu ruske podmornice i ■■ pariške oblasti v Moskvi j r Pravijo, da ničesar ne jedo ° Pogreznjenju kake |Uske submarinke. |RLIN- 25. julija. — "Voel-|er Beobachter", Hitlerjevo jr° glasilo, poroča v poro-|j Moskve o pogreznjenju |sovjetske podmornice, ki Piani Murmanska kolidira- j 1° ladJ'o ter se s 34 možmi ff0v« potopila. »Moskovskih uradnih krogih j I da ne vedo ničesar o |u kake sovjetske podmor- 1 J ®e°bachter pravi, da so j T1 mesto, kjer leži pod- i ica-da so že pričeli z reše- j jF1 deli ter da je neki po-j f ze ustanovil zvezo s po- j ieijWli mornarji s tem, da | I s kladivom po stenah ! pnice. j |om.prinaša nemški list vse i f Vlte Podrobnosti, pa sov- i K°rnariŠki uradniki deli aJo ter majajo z glavo. kultura I . Seja 1 Etli°b 8" uri zvežer se vrši 1 llo7^Ce Slov. del. doma na ? I Rd. v navadnih pro- 1 HI 1 11 f °ma iz bolnišnice ' l!3^ bila pripeljana do-! iVo Ue bolnišnice si l|QVatmbulanco Mrs- Fran" L; ' 793 East 154th St. Pur30 lahko obiščejo. L?? R°ad bolnišnice je |L, Jena domov s Svetko-LJ^o Mrs. Mary Erde- ||°biščejQ Prijatelji jo IŠni J belimo obema |rje okrevanje. IQvkovna Unija fc* slovenskim de- : \h l eCer Se vrši ta 2 1Je v Slov. del. \U\TrRd- Seja -H K) Stavka J« P»*ta Ker ^ vseh delavcev | L Pridite vsi na j pKV^ vr«l shod unije j Ihoda ' mu na st- Clair lilo je U(Joležilo veli-hivin7Str in poveri so j [ravii t dober govor kal p KrizskY. od In-Kri^ arment Workers [a jn dy -ie Pijonir stro- hi in t^Skega gibanja 1 V svojem L^ilL sedanjo" si-tva ^ J D°J ameriškega P ie Jf gOVoril o stav- , Kffi-vspomin |staiim J la" ki se Je izne- Pr0(3alenajstim aposto- aj sreh ®M°jega voditelja :šk^iiot OV in Povedal, šel doJ po storjenem či- Cr'viCn Sp07'nanja, da'je II ' vzel vrv in se 'k°kali0ti 80 ^di današ-ft *®.tudi nje bo pelje a« slej _ in rD«?je le Si bodo ^di ti ^ 1 n« 2. str.) Murray naznanja, da se bo pričelo z organizacijo delavcev v "Little Steelu"i —.— .....i Murray pravi, da je Bethlehem Steel kompanija največja nasprotnica organiziranega delavstva. — "Little Steel" je edina skupina, ki nima nobenih kontraktov z unijami. CHICAGO, 25. julija. — Phi-* | lip Murray, predsednik C. I. O. ] Steel Workers' Organizing komiteja, je danes izjavil, da pri-i de kot prihodnji glavni objekt j 'organiziranja na vrsto Bethle- j i hem Steel korporacija, največja i ameriška neodvisna jeklarska tvrdka, kateri bo veljala v prvi i vrsti kampanja, da se organizi-: ra jeklarje v tako zvanem "Lit-| le Steelu." ! Murray je še pripomnil, da i jeklarski organizatorični odbor I in jeklarski delavci v splošnem 'smatrajo bethlehemsko jeklar-i sko družbo za največjo in najtr-! dovratnejšo sovražnico organi-| ziranega delavstva. Murray je rekel, da unija ne ; pričakuje nobene stavke v "Lit-i tie Steelu" in da se bo mesto k 'stavki zatekla v postavi. Tako zvana "Little Steel" skupina sestoja iz neodvisnih neunijskih delodajalcev in je e-dina skupina v jeklarski industriji, ki nima podpisanih z unijo nobenih kontraktov. Glavne " • J tvrdke, ki pripadajo v to skupino, in ki niso podpisale z' unijo kontraktov, so: Bethlehem, Republic, American Rolling Mill, t Youngstown Sheet and Tube in t |Inland Steel. Id I - . !z Vaje angleškega in ' i r ! francoskega zračne-1 ga brodovja j. - k Daljnosežne posledice skup-k nih vaj. — Angleži so pre- f leteli Francijo ter se pre-lj ko Sredozemlja vrnili na- < zaj v Anglijo. 1 _ i PARIZ, 25. julija. — Angle- ] ška in francoska zračna sila, ki 1 trenirata, da bi v slučaju vojne < delovali kot skupna letalska edi-nica, sta imeli danes skupne i zračne manevre nad Francijo. s Angleški bombniki s skupnim i številom tisoč mož posadke so ! odleteli davi z zapečatenimi po- i velji s svojih letališč. Visoko v ; zraku so poveljniki zlomili pe- ] čate ter odprli povelja, in takrat 1 i so šele izvedeli, da imajo polete- I S ti nad Francijo. | Ko so se pojavili angleški j bombniki nad Rokavskim prelivom, se je dvignila v Franciji j v zrak jata stotin francoskih^ • bombnikov in lovskih letal, ki so 1 poletela "sovražniku" nasproti.1 Angleška letala so priletela • nad Francijo v posameznih boj- | ■ nih formacijah, kakor bi prile- ; tel resnični sovražnik. Večina - angleških letal je nato odletela l nad Pariz, od tam nad Lyons, I 'zatem preko Biskajskega zaliva ' t 'ob Pirenejih nad Sredozemsko - morje, od tam pa nazaj v Angli- . II jo. Polet se je izvršil brez vmes- - i nega pristanka. 1 Pozdravi Iz Paraquette Lake, ki litži v J i Adirondacks gorovju v državi New York, pošiljata pozdrave - slovenski mladenki, Miss Helen e Lah, znana slovenska bolničar-e ka, ki je uslužbena pri dr. Per- metu na Waterloo Rd- in Miss i- Angela Mlakar. Miss Lah, ki se !- je odpeljala iz Clevelanda z av-n tom, ki ga sama vozi, sporoča, ti da je v gorovju krasno, toda zelo mrzlo. *-—--i NOVI DAVKI SE OBETAJO Ako ne bo uvedenih nobenih izprememb v Federal | Emergency Relief zakonu za leto 1939 in če se hoče zaposlitev pri WPA ustano- j vi vzdrževati na sedanji vi- j šini, tedaj se morajo cleve-landski davkoplačevalci pripraviti na "švicanje", kajti I prihodnje leto bodo morali prispevati k temu 10 do 12 milijonov dolarjev, mesto štirih milijonov, ki so jih prispevali letos. Tozadevno izjavo je podal včeraj Frank E. Bubna, federalni relations komisar, ko je razlagal podrobnosti konference županov, ki se je vršila te dni v Washing-tonu, na kateri je odbor a-meriških županov apeliral, naj' kongres amendira nove relifne in WPA odredbe. Kitajsko prebivalstvo se vrača po napadu japonskih bombnikov na razvaline svojih domov. ZOPETNI MANEVRI J ITAL. MORNARICE g Rim. — Včeraj so odplule i- I talijanske bojne ladje iz svojih \ baz na svoje postojanke v Sre- !l dozemskem morju, kjer se bodo t zepet vršile mornariške vaje. Vajam bodo prisostvovali tudi j nemški mornariški častniki. i --i Moštvo za mornarico Mornariška postaja za nova- j čenje moštva v Clevelandu nam ( sporoča v objavo: Za mesec av- ] gust znaša kvota mornariških ] novincev 36 mož. Tisti, ki se bo- j do priglasili in bodo potrjeni, bodo poslani na vežbanje na mornariške postaje v Newportu, Rhode Island ali pa v Great ^ Lakes, 111.; vežbanje bo trajalo , dvanajst tednov. Službovanje v ameriški mor- ( narici traja šest let. Prosilec ne ' sme biti manj kot osemnajst in ^ ne več kot pet in dvajset let 'star. Vse nadaljne informacije dobite v starem poštnem poslopju v Clevelandu ter v poštnih j poslopjih v Akronu, Ashtabuli, Cambridgeu, v Cantonu, Marietta, Sanduskyju in v Youngstow-nu. Državljanska šola V četrtek večer ob sedmih, 3. j avgusta se odpre šola za državljanstvo v prostorih javne knjižnice na E. 55 cesti in St. Clair ^Ave. Kdor želi začeti ali nadaljevati s poukom, naj se vpiše | v četrtek 27. julija, ali pa v četrtek 3. avgusta ob 7. uri zvečer. Učitelj bo znani slov. advokat Wm. J. Kennick, ki ima mnogo izkušenj v državljanskih zadevah. — Vpišete se tudi lahko vsak dan ob 5. uri v njegovem stanovanju, 982 E. 63rd St. Cleveland, O. Zaslužena kazen Italijan Frank Caterino, ki je I dne 11. maja napadel, pretepel I in izropal nekega slepega reve-jža, ki se je preživljal s prodajo metel, je bil obsojen v državno jetnišnico od deset do pet in dvajset let. Obtoženec se je pri-'znal pred sodnikom Sethom Hur-! dom za krivega ropa. Lopov je i udaril ubogega slepca s kladi-■ jVom po glavi in mu vzel denar, , nezavestnega slepega reveža pa • pustil ležati na nekem samotnem lotu CIO BO PRIČELA Z ORGANIZIRANJEM DELAVCEV V STAVBINSKIH STROKAH i John L. Lewis pravi, da se bo organiziralo pod okriljem CIO organizacije 3 milijone stavbinskih delavcev, ki jih deloma kontrolira Ameriška delavska federacija. WASHINGTON, 25. julija. — * John L. Lewis, predsednik CIO j organizacije, je nocoj izjavil, da se bo CIO obrnila sedaj na novo j polje, da organizira delavstvo v j gradbeni in stavbinski stroki, , katero stroko zdaj dominira A- 1 meriška delavska, federacija. V formalni izjavi j&*Lewis izjavil, da bo CIO organizirala 3 milijone delavcev, ki so zaposleni v stavbinskih strokah. ■ Ta pokret, ki bo najbrže izzval novo trpko vojno na novi fronti med Federacijo in CIO organizacijo, bo izvedel posebni organizacijski odbor, kateremu bodo stali na čelu Lewisov brat A. D. Lewis in nekateri najvišji voditelji CIO organizacije. Ime nove unije Nova unija bo poznana pod i-menom United Construction Workers Organization. Poleg Lewisa bodo v štabu te unije še sledeči delavski voditelji: Philip Murray, predsednik CIO organizacije in načelnik Steel Workers Organizing komiteja; R. J. i Thomas, predsednik CIO United Automobile Workers unije in na-| daljni predsedniki drugih industrijskih panog. Lewis je izjavil, da bo nova organizacija stremela za tem, da se odpravijo mnoge krivice v 10. OBLETNICA SMRTI EDWIN A PRIMOŽIČA Danes je minilo deset let, odkar je umrl Edwin Primožič, dijak medicine na Western Reserve univerzi, učitelj mladine v šoli S. N. Doma, prvi urednik "Cleveland Journala" in eden najbolj nadebudnih mladih mož, kar jih je kdaj imela slovenska naselbina v Clevelandu v svoji sredi. Nit življenja mu je pretrgala tragična usoda baš, ko je stal na pragu izvoljenega poklica in še širšega in plo-donosnejšega dela za ljudstvo. S smrtjo Edwina Primožiča je napredni slovenski živel j izgubil mnogo; vrzel, ki je nastala, ko je odšel, se čuti in se bo še čutila. Bodi čast njegovemu spominu! *--r tej industriji ter da se izboljšajo delavcem mezde in splošne . delavske razmere. Gledalo se bo, . da se odpravi oziroma prepreči ^ vse neavtorizirane stavke ter * juridične spore in delavske iz- r pore. t Arabski Beduini so izpustili ugrabljenega pastorja Ob razhodu se je pastor poljubil na obe lici s svojimi odvajalci, nakar so si t medsebojno prisegli več- £ no prijateljstvo. JERUZALEM, 25. julija. — ' Rev. Gerould R. Goldner, pastor ki so ga ujeli arabski Beduini in : ga zadržavali zaradi odkupnine, 1 je bil izpuščen nato, ko je sel 1 Beduinov odnesel v gore $2,500 1 i kot odkupnino. Pastor pravi, da ; se je v velikem prijateljstvu poslovil od svojih odvajalcev. Ob 1 slovesu se je pastor poljubil na 1 obe lici s svojimi odvajalci, ka- 1 terim je podal roko, nakar so si prisegli večno prijateljstvo. — Goldner jim je od svoje strani obljubil, da ne bo povedal imen svojih odvajalcev niti ne imen I krajev, kjer so hodili in se zadrževali. Pred slovesom je glavar Beduinov segel v svoj burnus, potegnil iz njega pastorjevo uro ter mu jo z graciozno gesto vrnil, češ, da je noče obdržati, ker je ura darilo njegove (pastorje-ve) žene. IZKOPANJE OGROMNEGA j ZOBA Florissant, Colo. — P. J. Singer, tukajšnji rančer, je našel v okamenelem gozdu v bližini tega kraja ogromen, 12 funtov težak mamutov zob. Seja in zabava Vsem članicam in ženam članov od Fisher Body lokala št. 45 se naznanja, da se bo vršila v petek večer ob 7:30 v Slovenskem domu na Waterloo Rd., seja, po seji pa zabava. Podrob-nosti bodo priobčene v jutriš-I njem dopisu. V MOSKVI SE SKLEPAJO ODLOKI, KI BODO VAŽNI ZA VES TRPEČI SVET V Londonu se naznanja, da bo še ta teden razglašen podpis važne vzajemno-obrambne pogodbe. V MOSKVO BOSTA ODPOTOVALI ANGLEŠKA IN FRANCOSKA VOJAŠKA MISIJA LONDON, 25. julija. — Angleški zunanji urad naznanja, da se bo še tekoči teden v nižji zbornici razglasila definitivna vzajemna obrambna trozveza med Anglijo, Francijo in Sovjetsko Rusijo. Anglija in Francija sta pristali na 95 odstotkov vseh ruskih zahtev. LONDON, 25. julija. — Vladi Velike Britanije in Francije sta nocoj obvestili sovjetsko vlado, da bosta poslali v najkrajšem času v Moskvo svoje vojaške misije, ki bodo izdelale z generalnim štabom sovjetske armade načrte za skupni nastop proti vsaki agresivnosti. Tozadevna izjava, ki jo je po-1 j dal angleški minister zunanjih | zadev Halifax, je odstranila bojazen izjalovitve pogajanj z Rusijo, ki more v slučaju kakega napada nemudoma postaviti na bojišče dva in pol milijona iz-borno izvežbanih in opremljenih mož. London in Pariz sta se odločila, poslati svoje vojaške misije v Moskvo po trdovratni zahtevi ruske vlade, da je treba nemudoma skleniti in podpisati vojaško konvencijo, ne pa ča- kati, da postane prej učinkovita pogodba trozveze. Rusija prodrla na celi črti PARIZ, 25. julija. — Iz tukajšnjih diplomatskih virov se poroča, da. je sporazum med tremi velesilami malone dosežen in da se bo vsak notranji puč v kateri koli izmed baltiških držav in takega značaja, da se jo bo vsaka notranja reforma, ki bo smatralo za agresivno napram kateri koli treh držav, smatralo za povod, da se skliče posvet treh velesil, ki naj določijo svoje tozadevne nadaljne korake. Velma West, ki je dne 19. junija pobegnila iz ženske pobolj-ševalnice v Marysville, O., kjer je bila v dosmrtnem zaporu, ker je pred dvajsetimi leti s kladivom ubila svojega moža, je bila sinoči aretirana v Dallasu, Texas. Ž njo vred je bila aretirana tudi 23-letna Mary Ellen Richards iz Cincinnatija, ena izmed ostalih treh kaznjenk, ki so z Westovo vred pobegnile. Detektivi v Dallasu pravijo, da so že pred nekaj dnevi izvedeli, da se nahajata begunki v mestu, toda so šele zadnje dni dognali njiju naslov. Ženska West je bila aretirana j v trenutku, ko je hotela vstopi- j ti v "rooming house," kjer je KNJIŽEVNOST: — CANKARJEV GLASNIK Izšla je 12. številka "Cankar- j jevega glasnika, ki ima sledečo vsebino: Zedinjene države evropske — E. K.: Oče je v Ameriki — Iz preteklosti človeštva — Zvonko A. Novak: Prevaran je — O vrzeli, ki še zmerom strmi v nas — E. K.: Julkina zmota (nadalje- j vanje) — Eskimi — M. Medve-šek: Kratka skica o ženstvu — E. K.: Drejčetova pot (nadaljevanje) . Nov grob Kakor smo včeraj poročali, je nenadoma preminil rojak John Oblak, star 50 let, stanujoč na 365 East 161 St. Doma je bil iz Idrije. V Ameriko je prišel leta 1909. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Antonijo. Pokojni je bil član društev Janeza Krstnika, št. 37 JSKJ, Lunder Adamič, št. 20 SSPZ, Doslužencev in Painters Local Union, št. 867. Bil je tudi delničar Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Naročnina za Zedinjene države: Na leto $3, za pol leta $1.50, za 4 mesece $1. Za inozemstvo $4 na leto. Naslov reviji je: 6411 St. Clanr Ave., Cleveland, O. — Slovenski narodni dom. —Naročnino sprejema tudi uprava "Enakopravnosti." Dne 1. marca se je pričela kampanja za razširenje kroga naročnikov "Cankarjevega glasnika," ki nudi izredne ugodnosti naročnikom in agitatorjem. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 8:15 iz August F. Svetkove-ga pogrebnega zavoda na 478 E. 152nd St. v cerkev Marije Vnebovzetje in potem na sv. Pavla pokopališče. — Naše soža-Ije! Seja dem. kluba Jutri, v četrtek, dne 27. julija, se bo vršila v Turkovi dvorani na Waterloo Rd:. seja demokratskega kluba. Seja se bo pričela ob 7 '20 zvečer. ŠTRAtt 2 ENAKOPRAVNOST ____ UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by XH* AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312 Issued Every Day Except Sundays and Holidays I Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto.................................>5 SO sa 6 mesecev....................13.00; za 3 mesece......................$1-50 ?o pošti v Cievelandu, v Kanadi in Mexici za celo leto............-.,...$6.00 » 6 mesecev....................$3.25; za 3 mesece......................$2.00 la Zedinjene države za celo leto ........................................J4-50 ta 6 mesecev....................$2.50; za 3 mesece......................$1.50 Za Evropo, Južno Ameriko In druge inozemske države: 'A celo leto.......................$8 00 za 6 mesecev....................$4.00; intered as Second Class Matter April 26th, it)18 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1379. cd@Sfc.104 CLIVEDENSKA ČAROVNICA i Splošno se priznava, da je lady Nancy Astor-danes nekronana kraljica Anglije. Na čajankah v Clivedenu ; prerokuje ta stara mati državnikom njihovo srečo iz lege; n položaja usedline čajnih listov, ki ostanejo na dnu lkodelic. Tako se ima zahvaliti svojemu velikemu super-, naturnemu talentu, da je iz čitanja čajnih listov preroko- j vala v naprej dogodke sveta, ki so porodili briljantno idejo, da se dovoli Adolfu Hitlerju, uničiti Sovjetsko | Rusijo. Lega čajnih listov na dnu njene skodelice ji je na-, ančno pokazala poti, katerih se je imel poslužiti Hitler | na svojem zmagoslavnem pohodu proti Moskvi. Toda sam j vrag je moral stopiti vmes s svojim kopitom, kajti zemlje- i vid Evrope se še ne strija z razodetjem, ki ga je videla' clivedenska čarovnica v čajnih listih na dnu svoje sko-dele. Če hoče namreč priti Hitler na strelno razdaljo do Rusije, mora najprej prebaviti in kontrolirati Avstrijo in Češkoslovaško, potem pa mora pregaziti Letvo, Poljsko, Madžarsko in Rumunsko. Izza marca leta 1938 si je ta Frankenstein stare clivedenske čarovnice že izsilil pot v Avstrijo, Češkoslovaško in Memel, toda glavni problem, namreč zavoje-; vanje Poljske in Rumunije, pa stoji še vedno nerešen, pred Hitlerjem in njegovo staro botro Nancy Astor. Skrajno dvomljivo je, da bi hoteli Poljska in Rumu-nija postati nadaljna protektorata clivedenske čarovnice in njenega Frankensteina Hitlerja, še bolj dvomljivo pa! je, če si Hitler sam sploh želi postati direkten sosed j Sovjetske Rusije. Morda bi se lepi Dolfe zadovoljil samo ! s starimi poljskimi provincami, ki so bile prej pod nemško j in avstrijsko vlado ter bi si utešil svoj apetit z rumunskim , žitom in oljem, ne da bi primarširal vse gori, prav do brloga, v katerem tiči medved, ki koraka kakor človek po dveh? . . . "Drang nach Osten" (pritisk proti Vzhodu) leta 1914 je bil začrtan preko Jugoslavije, Carigrada, Sueza, Bagdada in Indije. To je bilo takrat. Kar pa roji danes Hitlerju po glavi, je pa morda vse kaj drugega kot ono, kar je bilo razodeto stari clivedenski materi na dnu sko-dele po čajnih listih, in kar si je stara mati prizadevala in si še prizadeva, da proda Hitlerju in njegovemu generalnemu štabu. Ta stara clivedenska mati si namreč lasti zasluge, da je ona izolirala Sovjetsko Rusijo od ostalih evropskih zadev. Toda poleg te stare matere smatra tudi Adolf Hitler naj brž e Rusijo že za likvidirano in v največji strah stare clivedenske čarovnice posveča zdaj vso svojo pozornost diskreditiranim in — po njegovih lastnih besedah — umirajočim demokracijam, katerim se pripravlja zadati smrtni sunek, da se bodo laglje in brže poslovile od tega sveta. V svojem zadnjem govoru ni Mussolini niti z besedo omenil, da je boljševizem tista strašanska in grozanska nevarnost, ki ogroža mir Evrope. Kar Mussolini zahteva, je Suez, Tunizija in Džibuti, s katerimi kraji nimajo boljševiki nobenega opravka. Stara mati v Clivedenu in njeni francoski učenci se najbrže več ne spominjajo Hitlerjeve obljube v septembru, ko je dejal, da vse, kar zahteva, je sudetska dežela. Toda prej ali slej se bodo morali Clivedenčani prepričati, da je fašistični apetit nenasitljiv ter da namerava berlin-sko-rimsko osišče zavladati svetu in vsem njegovim oceanom. Z zasedbo Pirenej so rimske legije stvorile fašistični obroč okoli Francije. Francija in tudi Poljska sta danes v natančno istem položaju, v kakršnem je bila pred letom dni Češkoslovaška. Naravnost otročja je od strani francoskega in angleškega naroda- špekulacija, kaj bo Hitler zdaj storil. Hitler in Mussolini bosta tudi poslej "black-mailala" Francijo in Veliko Britanijo, in sicer vse dotlej, dokler bo clivedenska klika in 200 bogatih francoskih rodbin "ronalo" to mednarodno kabalistično komedijo. Dokler se francoski in agleški narod ne odločita, da se otreseta parazitov, ki ju izdajajo in pri živem telesu žro, dotlej naj bo ljudstvo Anglije in Francije pripravljeno, da bo nekega dne delilo usodo Avstrije, češkoslovaške in Španije. , Črv se zvije, če stopiš nanj, črve, ki vrtajo pod demokracijami ter ponižno sprejemajo klofute in brce, ki jim jih delita bivši avstrijski pleskar in bivši italijanski anarhistični potepuh, pa bo treba streti, ako si hoče člo- UREDNIKOVA POŠTA Sedmi Hrvatski dan! j !c Proslava Sedmog Hrvatskog j Dana, koja če se vršiti u nedje-' ^ ljo, 6 tog,augusta u vrtu Slo-1 z venskog Narodnog Doma, Eu- i t clid, Ohio, 207th St. i Recher^ Ave. Ne bi smelo biti nijednog! { Hrvata ni Hrvatice i dapače j Slovenca, da se ne pridruži ovoj j veliko j proslavi. Program bude vrlo bogat in I; strašno zanimljiv sa orkestrom ;, Tamburaški Zborovi i petje! i- j gre, šale itd. Najglavnije pa bu-j. de na ražnjp vruče pečene jag-j nietine "koštrunov" i mladi pra-1 „ 11 ščičev sandvice. Pive pijače. Ice j Cream zadosti. , I Tamburaški zbor, Hrvatski Si- j 'novi i Huljina famelija i Dance , .orchestra za mladež. Pjevački , jzbor crkve svetog Pavla pod u- ' j pravom P. Vaulter, pjevački . 'zbor "Abraševič" pod upravom , 'g. Stanley Altchuler, Manager ' IWJR radio stanice Akron, O. i :naše mlade krasne pjevačice | "Duet" sestre Olga i Jelka To-mich sa novima sremskima pjes-mama, mladi pjevački zbor niezda grana 55 — pomladak Hrv. Brat. Zajednice pod vodstvom Janko Kovach in više de-klamacija. Glavni govornik biti ee John D. Butkovich iz Pittsburgha, predsj. Hrv. Bratske Zajednice ; Govoriti če glavni zastupnik od Rad. Del. Organizacije (Ameri-I can Federation of Labor) i organizacije C. I. O. Ulaz je Slobodan za svakog bez razlike vjere ili politike ili 'strane, kojoj on pripada. Go-Uornici isto biti če Kenneth M. Sims, major of Euclid, O. m H. j H. Burton, major of Cleveland. Dalje predsjednik Hrv. Kato-ličke Zajednice izt^ary, Ind. — Gregur Rakich, predsj. Hrv. Seljačke strane Amerike i Cana-de. g. Paul Radich stričevih Stjepana Radiča, kcji je ubijen u parlamentu u Beogradu. Ovo je upravo uzrok proslave Hrv. Danov u Americi. — Govoriti če svečenik župe sv. Pavla Joseph Mišič i naš novi najnoviji župnik crkve sv. Nikole msgr Tomi-slav Feris. Proslava Sedmog Hrvatskog 1 Dana vršiti če se u starem ka-toličkome običaju. Sveta misa j od 10. do 12. uri u crkvi sv. Pa-> via i crkvi sv. Nikole E. 36th St. i posli je svete mise biti če parada jod 40th St. Clair direktno po i St. Clair do Euclid, O. 1 Uljudno pozivamo svu braču Hrvate, Slovence i Srbe i sve jstale narodnosti, da se pridru-že k nama ova j svečani dan! Za dobru podvorbu i prijaznost jamči vam odbor! Uz bratski Hrvatski pozdrav i kličemo vam svima dobro došli! j Odbor za štampu i pomočni tajnik Hrv. Dana Stjepan Robash . i _ I O nesreči Mr. Lužerja j Girard, O. — Mr. Lužer je bil dne 15. julija, 1939, na lovu u-| streljen, 35 milj od tukaj, v bli-; žini Andover, Ashtabula, O. Zahajal je večkrat tja in kakor . tudi usodnega dne, na lov na jazbece. Bil je sam v tistem kraju in čakal v bližini luknje, > skrit v goščavi in tako neviden pričakoval, kdaj se prikaže jaz-. bec. Enega je že imel, pa bi bil rad še drugega, kot so pronašli. Med tem časom se pripelje na ' tisti prostor 5 moških, tudi lov-1 ci. Ne vedoč, da je še kdo dru-sri tam, gredo v tisto smer, kot i__________ k je bil skrit Lužer, ne da bi drug , * drugega opazili. * j Ko pridejo na daljavo 300 do j£ 400 jardov do skritega Lužerja, |J zagledajo jazbeca, ki jo pobira j tudi proti Lužer ju. Ko eden od js lovcev ustreli s puško, zadene jc Lužerja v levo stran zadaj v ^ pleče. ' Kakor so povedali, niso ve- ; deli in ne bi vedeli, če ga strel J ne bi bil dvignil v zrak, nakar je , takoj padel nazaj. Hitro se mu c približajo, a pomoči ni bilo; bil 1 je na mestu mrtev. j Takoj so obvestili policijo in : njegovo družino in pronašli so, 1 da je bil po nesreči ustreljen. i! Dne 19. julija smo ga položi- >! li v naročje matere zemlje. — ,: Rajnki je bil rojen leta 1876 v ' Zalogu pri Ljubljani. Tukaj za- ,! pušča ženo, štiri sine, tri hčere, : brata in sestro. V Ameriki je bil , 37 let in je bil član SSPZ in S. ! N. P. J. F. J. Preveč .._ i Vrtnarji med živalmi Pred nekoliko leti so na ne- ' kem vršacu v Alpah, v nepo- l sredni bližini 1927 m. visokega 1 planinskega doma odkrili bujno i rast zelo redke vrste mahu, kar j je raziskovalce presenetilo tem bolj, ker potrebuje ta mah za svoje uspevanje posebnih redil- | nih tal in rase prav za prav sa- ! mo na kosteh ter nesnagi. Kako je prišel mah v tej višini do takšnih rediv? Presenetljivi j odgovor je bil ta, potrebno j mastno prst so bile mahu pri- j pravile planinske kavke! Vsako I jutro so kavke namreč priletele j v bližino planinskega doma, da , bi se pogostile z odpadki iz nje- ! gove kuhinje. Ptice so odnašale-kosti, da bi jih lahko v miru o- j glodale, in so jih kopičile na | stalnem mestu, tako da se je tam nazadnje nabral velik kup oglo- ! danih kosti. S časoma je kosti prikrila zemlja in nekega dne je na njej 1 zrasel lep, redki mah. Takšne u-sluge prirejajo živali rastlinam j v ostalem pogostoma in živali ! razširjajo tudi njih semena. To raznašanje semen pa o- j pravljajo ptice običajno seveda j na zelo nepoetičen način, kajti samo tista semena, ki jih črevesje ni moglo prebaviti, in ki jih telo zato spet izloči, postanejo lahko klica nove rasti. V prejšnjih časih se je raznašanje semen po pticah videlo znanosti včasih zelo važno. V Paragvaju, kjer je tako zvam jernov čaj narodna pijača, so mi- : slili do najnovejšega časa, da , more seme jerbe vzkliti le tedaj, če je bilo prej v želodcu nekega fazana, in resnica je, da se trda lupina tega semena v fazanovem želodcu prej razkroji nego v zemlji, kjer vzklije seme pogostoma šele po mesecih. Toda kali-tev jerbovega semena nikakor ni odvisna cd fazanovega želodčne-[ ga soka, poskusi so pokazali, da more vzkliti tudi breb take pri- ■ prave. Da prenašajo ptice rastlinska • semena čcsto le na. kratke razdalje, je pokazal neki švedski ['raziskovalec, ki je opazoval si-. , 'cer samo ptice pevke. Ugotovil i i je, da prenašajo drozgi semena I jelše in brinja kvečjemu 200 do j 300 m daleč, slavci pa včasih [ komaj 12 m. Zelo dobro razšir-j jajo semena borovnic gorski i ščinkavec in snežni strnad. Še ■ boljše usluge delajo rastlinam ■ vodne in močvirne ptice, ki se ; na njih perutih in nogah nabere- jo pogostoma znatne množine najrazličnejših semen. Tudi jerebice raznašajo mnogo semenja. Darwin je nekoč z noge ne- F ke jerebice odstrgal kepico zem- n lje in je našel v njej 100 semen- f skih zrn, izmed katerih jih je r potem 82 vzkalilo. k Včasih pa more to raznašanje t semena po pticah povzročiti tu- t !di veliko škodo. Ko je holand- \ sko-indijska družba za dišave v 117 stoletju monopolizirala moš- \ katne orehe in dišavne klinčke, i 'je dovolila pridelavo obeh ra- s ' stlin samo na določenih otokih, v ' drugače jo je strogo prepoveda- t la. Ni pa računala z golobi, ki so r te oreške in klinčke zobali brez* I ' skrbi in prenašali semena na 1 prepovedane otoke, kjer so vzklila seveda tako kakor drugod. Ker Holandci niso vedeli ali ni- i so hoteli verjeti, da bi bili golo- ; bi tega krivi, so pustošili po o- 1 tokih, kjer so ugotavljali to ne- 1 zakonito rast in so požigali ne- < srečnim domačinom domove. i 1 j Razširjanje rastlin po pticah ^ je vedno nekaj slučajnega, kajti nobena ptica ne vse je kakšnega semena zavestno v tla. So pa tudi živali, ki zavestno se-jejo, gojijo in žanjejo rastline. 1 j To so mravlje. Seveda se mrav-! lje udejstvujejo tudi nehote kot, | razširjevalke semen, in to pred- j . vsem tedaj, kadar zbirajo seme-' ! na nekih rastlin, ki so jim za hrano, pa žrejo samo oljnato te-jlo iz semena, ostanek pa spravljajo spet iz svojih gnezd. Ti o-1 | stanki semen morejo vzkaliti tu-| di brez oljnega telesa, zato nalepimo v bližini mravljišč pogo- , stoma na cele nasade takšnih ' rastlin, ki so jih mravlje spra-1 . vile tja. To bi ne bilo še nobeno pravo vrtnarstvo. Toda neke vr-! ste mravelj pripravljajo v svo-1 I jih gnezdih posebne oddelke, v j 1 katerih gojijo glive, ki jim rabi- j ! jo za hrano. To gojitev oprav- 1 V ljajo delavke z veliko skrbjo. ' j Opazovali so celo to, da so mrav-1 j lje s takšnih nasadov spravlja-1 le tuje, nerabne jim glive in da | so te vrtove gnojile s svojimi ; odpadki. Gojitev gob ima v življenju mravelj celo veliko vlogo, kajti živali, ki zapuščajo domače gne-Izdo, se založijo z gobami, da bi jih mogle v novem domovanju i takoj vsaditi . —- j LETOŠNJI MANEVRI ITALIJANSKE VOJSKE Veliki jesenski manevri italijanske vojske se bodo letos vršili v nižini Pada in se prično 3. , 'avgusta. ' | Tri velike, popolnoma motorizirane edinice bodo imele nalogo, da v hitrih pohodih absolvi-1 rajo vso nižino od Benečije do iPiemonta. i Močni "sovražni" zračni oddelki bodo imeli spet nalogo, da ta pohod preprečijo, dalje bo ar-imada v pohodu naletela na polno namišljenih ovir v obliki razdrtih mostov in cest. Preizkusiti hočejo vse možnosti gibalne vojne. Sodelovali bo-L do tudi oddelki fašistične milice, in sicer v velikem obsegu ter deloma z o^ganizatornimi poseb-( nimi nalogami. i j OBSODBA MORILCA • ' EILIZABETTHOWN, 111. — I-1 "ra Scott, 29 let stari farmski L ; delavec, je bil včeraj obsojen na ' 114 let zapcra, ker je podtaknil 1 dinamit v truk, na katerem se ; je peljal Earl Austin, hišnik 1 bližnje šole, katerega je eksplo-5 zija ubila. Scott je nastopil kot 1 državna -priča ter izpovedal, da sta ga najela Austinova žena in " neki scsed, med katerima je vladalo liubavno , razmerje in 3 katerima je bil Austin na pctu. 1 Vsi trije so bili obsojeni vsak . na 14 let ječe. veštvo v resnici ohraniti in zaščititi še tisto, kar je ohrane in zaščite vredno. Dokler se to ne zgodi, bo človeška družba še nadalje tavala brez moči svoji propasti naproti. STAVKOVNA LINIJA H (Dalje s 1. str.) [ poiskali "štrik" in se tako izog- | nili svoji slabi vesti. Nekje v J Pennsylvaniji je unijska vrvar-na in mogoče se bodo ti stavko-kazi v skrajnem slučaju vsaj o-besili na unijsko vrv in tako zakrili svojo grdobijo napram človeški družbi. Delavci, tukaj je vprašanje vesti in težko je prenašati očitke skozi življenje. Neki bivši stavkokaz je izjavil, da bi dal vse svoje premoženje, samo da bi si izbrisal to slabo ime, ki ga j mora nositi že toliko let. Torej ? pazimo, da si ne nakopljemo ta--, ka imena. —:— i Davi ni bilo posebnih nered- j nosti na stavkovni liniji. Polici- < ja je aretirala enega pike ta in j to brez vsakega vzroka; vsi na- 1 vzoči so protestirali, ker nobe- : den ni videl, da bi dotični storil kaj proti redu. Gotovo je bil a-retirani na policijski postaji ta- ;; koj izpuščen. V petek popoldan ob 4 uri se vrši masni shod pred Fisher Body tovarno. Stavkarji in delav-' stvo v splošnem ste vljudno vabljeni na ta shod. I - ! Razboriti Homer Martin. — Sinoči je nameraval govoriti na radio postaji na "Voice of La- j bor" času, razboriti Homer Martin, ki je gotovo mislil udariti po 'sedanji stavki pri G. M. družbi. Radio uro ima naročeno Cleve- 1 landska del. federacija, katera pa ni dopustila, da bi Martin go-, voril, ker ni predložil odboru fe- j 1 deracije svojega govora. Zgleda, ) da imajo pri A. F. of L. malo , zaupanja v H. Martina in ga i- j majo bolj v kvarantini. r — -I ! Dobra novica za delavce pri i Cleveland Dental Manufacturing Co. — Delavci pri omenjeni družbi so zmagali po enajst-te-'denskem boju in dosegli priznanje unije in podpis pogodbe z ,UAW local št. 217. Čestitamo! 1 Pozor! — Prosimo pridite na ' piketno linijo in pomagajte do hitrejše zmage. — Stavkovni odbor L ___ ZGODBA O NASLANJA-NJU NA LOPATO CINCINNATI, O. — Vladimir Posvar, časnikar in poročevalec časopisa Cincinnati Post, si je dobil delo pri WPA organizaciji, da bi se z lastnimi skušnjami prepričal, kaj in kako delavci ■ delajo in kaj mislijo. Pri delu je ■ prenašal opeko in vihtel lopato. • Drugi dan svojega dela, je v ve-» liki vročini prenehal za hip z delom, se naslonil na lopato ter si otrl potno čelo. Toda že je bil pri njem "foreman," ki ga je "kvital", češ, da ni dovoljeno sloneti na lopati. ŠK1A1 \ Oče: "Kaj ne, Jakcc- z postal častnik, da bi Is r gim ukazoval kakor t1 r major Rudi?" j Jakec: "Ne, očka, 1)J 2 rad mamica. Potem bi fc in stric in sploh vsi 1 c i storiti le tisto, kar bi J8 p - . P Tujec pride v neko* g stilno prav v hipu, kol p ničar pometal svoje Ž1 §| prag, in reče začude" (j ikaj naj to pomeni? pač v drugo gostilno, jj Gostilničar: "O, karls] To so bili le moji staji Ži Ti so tega že navajeni' jr - . S Neki Amerikanec j® d; doval, kako hudo vrl jmeli v Ameriki. "Pri tako vroče, da so se m"1 la posmodila." >< j Pa ga zavrne prem6'1 )< "To ni še nič. Pri rali lani kokoši krm® ?( drugače bi nam bila ® ■hana jajca." ^ - K Gospa ravnatelji^ '( ;dan pripravljala ju^ revno bolno deklico. ^ dneyzopet pride boln1®3' !po juho, pravi gospa! |>< j "Toda slišiš, ti še*j' diš po jed za svojo bo'1 | co, a ta je vendar že f, 'sem jo videla včeraj j šču." >] j Bratec: "Da, zdravi a !da je še vedno." g JAPONCI PRETEFlJ jč ' AMERIŠKEGA VOJA* > { Šanghaj. — R. A- a 'mornarja na ameriš^' a ki Guam, so japonsk' I Hankovu strašno pre« 3 I držali štiri ure zaprtij .'so ga na protest amet) lasti izpustili.__J , (1 Zakrajsek F^ Home, H 6016 ST. CLAIR Tel: ENdicottj p »»i—tir—m->-■-1-r~————■■ -- J0S. ŽELE IN SINOVI POGREBNI ZAVOD .1 6502 ST. CLAIR AVE. ENd'C'J Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki url na i'aZ™ Mi smo Vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. J COLLINWOODSKI URAD: 452 East 152nd Street Tel.: KEnii>»f ~ - ^__^__A___ifii I>I i>I A A Oi I Ti *■- •*- -*- PRAV POVSOD Naša posluša je na razpolago vsem, ki jo hočejo. Milje - j pomena — Mi postrežemo povsod. ——- O m i m uXirr.Li m >< . I €0fTON ^j ■f.....CLUB.....JSP] oranžna [i"i pijača mm Imate družbo Mjjffiffig nocoj? 1 Ser vira j ie A ^tfe^SfflSa&Bffl Cotton Club in ne boste raz- ^^^JiCgj^iSj veselili samo fj^^^^^^^farjggffl vaše goste ampak bo- j^^^KggJRKmf/lin ste pri- >1 WwM^a JK^BrM/lim hranili Htl^M'S/^^fj^^^mKM tudi denar fi.K^M^^MiW/fff£F9Hll\ ^LOiiut Kirmsume cel auart 32 oz. OHIO n ri~n~ I 11 il mi I H 11— Zamenjate zamaške za Eagle znamke. Zavarovalnino proti ognju, taivini, avtomobilskim nesrečam itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 Schade Ave. Pokličite: ENdicott 0718 ■s**® ~ perfect for cooking! © Kmft American has a mcflftw, fu!'-flavorer sandwiches. And for cooked then i tKe ^ I Vofr I be no ^ I J u» and you'll this wUchWlth 115 w°rld too! 26. julija, 1939. ENAKOPRAVNOST STRAN 3 ■ ,■ : D. Ravljen: Rodbina Pogrebna svečanost je bila opravljena. Minula je tudi sedmina. In razdeljeni so bili daro-Vl> ki jih je gospa Strnadova še na smrtni postelji namenila siromakom in dobrodelnim društvom. Zunaj je venomer sne-zj|o. Nenehoma, v drobnih, gostih kosmih, kakor da hoče zasuti Žalost zadnjih dni. Gospa teta je ždela v naslanjaču. če'ni prebirala ilustrira-njh modnih revij zavoljo črnih 0 . ' J'e nekaj pletla. Gospod stric je stal pri tistem velikem oknu, ki ga je za pol stene ter je Sledal na zasneženi vrt in na obrise gozdov, ki so se izgubljali! v zimski sinjini. Zdaj pa zdaj je zaklel; "Hudiča, da človek še "a,lov ne more!" Svak je tiščal oke v hlačna žepa, si poprav-Jal fčipalnik, potem pa lenobno ^mišljeno, kakor vsi gosposki rezposelniki, stopil do omarici natočil čašico konjaka ali nov« cigareto, "že zo-J Je karajoče vzdihnila nje-! Va mlada žena in šla iz salona Ravnat frizuro, da le bi poslu-a soprogovega godrnjanja in 0 a°misljavih ugovorov. atanko je sedel zgoraj v svo- 1 sliko « °gledoval je materino "žive -e nasmejana, vse '■'in bile n->ene prijazne oči Segel fna S° bila njena usta" e 3r j ■15 v miznico in vnovič pre- m' tar mu J'e bolna mati Pisala 0%. 0 za opombo in izpodbu- 1« , )od" r bo® sam, sin moj, ei )e 1 na j močnejši! Premaguj se-„ 'pPa obvladaj tudi druge . . . 4osn° fopnicah je prištorkljal ,5 ' pod stric, potrkal in vstopil: ^dt?'PS' daj Si Vendar d0" ie k * Stanko: nič drugače a r°dstvZe'+ kak°r da Prevzameš h°Tist tovarne v svoje roke! t ,Volst?dije, pa tisto inženjer-iič )0siiJe Še 0Praviš. Prvo je, da v • Com ne bo zastoja. Vsi ti bomo - lagali. ioJ ^ Dobro, odloČil sem se. Z, arno ? je Stopil v očetovo pi" ■> lani \ . del je v usnjeni na-lh J10,111 si dal prinesti knjige. va 'droben fantek je še bil, ko če' Lr? tu pestoval. In ko je ' ihče m Je fant doraščal, ga [jfasi ftVKec ni uJčkal: Le mater je 4>v0 n P°citnicah našel za oče-* { Pisalno mizo: bledo, za-L' *Jen°' Pogosto pozno v noč *> a;7a30č0. Zdaj je prišla vrsta j etC! Win1111 S° tedni — že davno je 'te|rin l snežiti. Gospod stric je 116 >a w gorenjske revirje, go-' - 'cila * -Je sPrejemala obiske, ^ : o|JŽ^j in v'rtela radio. Zelo W>hcert °Vala' da ne more na frpod ' m V gledališče. Mladi ajlpei | Svak je podnevi polegal, ■m, Sa6 za kroničnim glavobo-Bll'fo nm°v ponoči se je spreve- BdovolV ajal proti jutru pravi 1 členilen ?°m0V- Mlada gospa je a' da je zdaj že vseeno, Ip^aeto hodila k Šivilji po- pravljat črno obleko in plašč. Dala si je ukrojiti še novo obleko ,nabrala je nove klobučke s črno kopreno in nove pare če-1 veljčkov. To ji je bila v žalova-• nju edina uteha. Mladi tovarnar je bolj in bolj lezel v usnjeni naslanjač, računal, pisal, brisal, se grabil za glavo in bedel in bledel. Ko se je gospod stric vrnil z lova in je bila spet vsa rodbina zbrana pri kosilu, je gospa teta pobožala Stanka po glavi in rekla: — Zboliš nam, kaj bi se toliko gnal! — Saj, saj! je pripregel stric. Povrhu pa še vsa briga figo pomaga. Kupčija gre navzdol, ne vem, kako bomo izvozili . . . No, ' nič ne rečem. Stanko, ti si mlad, le preizkusi se, nemara pa le izpelješ! — Tudi v kupčiji so potrebne bravure, fant moj! je dostavil gospod svak in si sredi kosila prižgal cigareto. Njegova mlada žena je molčala. Molčal je tudi Stanko. Redkokdaj sta menjala besedo, sestrske ljubezni je bilo komaj za ščepec. — Preseda mi vse skupaj, je sam vase zašepetal Stanko, zbežal od mize in se znova zgrban-1 čil v starem usnjenem naslanja-1 ču. — Mlad je, naj le gara! je složno sklenila rodbina. Prišla je pustna nedelja. Spet je snežilo. Rodbina zbrana v salonu, mladi tovarnar pa pri svojih knjigah v pisarni. Gospod stric je odločil: — Ker zaradi žalovanja ne moremo nikamor, napravimo doma veselico. Saj smo ljudje... Alo, teta, radio boš naravnala, da zaplešemo in zapojemo. Dobro kapljo na mizo! Po telefonu je gospod stric povabil nekaj znancev, gospa teta je navrgla znanke, gospod j svak je priklical še svojo družbo, vesele gospode in gospodič-) ne. Pustno rajanje je hrumelo! v noč. Opolnoči je bilo toliko ropota: in vriska, da se je Stanko zdrz-i nil v naslanjaču. Zastrmel je v j podobo svoje matere, potem je potegnil njeno zadnje pismo iz predala: Neme ustne so govorile: Sin moj, sam bodi najmoč-, • v. , nejsi! . . . Sunkovito se je dvignil s sto- J la. Kri mu je zaplala po vsemi telesu. Desnica je segla po pasjem biču na steni. Ko je stopil v salon, je nenadni prihod razdraženega človeka prestrašil vso družbo, da je onemela. Stric je pristopil s časo konjaka. Stanko je udaril, črepinje so se zamolklo žvenketaje razpršile po parketu. — Stric, opravila sva! Jutri poiščeš drugo stanovanje. Čemu kupujete led, ko lahko kupite dobro ohranjeno, rabljeno električno ledenico. Za več pojasnila vprašajte na 819 East 185th Street. Gospa teta je zaprla radio, prekrižala roke in zaihtela. Gospod svak je hotel rešiti zadrego z grohotom. — Menico boš plačal, fant! je odsekal Stanko. Zdaj je zaihtela še mlada gospa: — Doto hočem, na kant te poženem ! — Dobiš svoje, smrklja! Od-računam ti stroške! . . . Ven, tolpa! Stanko je stal z bičem v desnici sredi salona, ki se je naglo praznil. Zagospodovala je tišina, kakor v začaranem gradu. Minul je pust, minula je pe-pelnica, obrnilo se je leto. Stanko nima več rodbine, dobil bo novo. Najprej je plačal dolgove, potem pa povečal tovarno. ("življenje in Svet.") NEVIDNA VLADA La Follettov odsek za zašči- : t.o civilnih svobodščin je objavil imena dvanajstih korporacij, . glede katerih je dognal, da so : se skozi več let posluževale zakulisnih sredstev za boj proti organiziranemu delavstvu in po-1 pularnim reformam Roosevelto-ve administracije. Ta "nevidna' vlada" sestoji iz sledečih velikih; družb: American Telephone and Telegraph, Bethlehem Steel, E. | du Pont de Nemours, General Electric, General Motors, Good-; year Tire and Rubber, Inter-! national Harvester, Irving Trust,' Standard Oil of New Jersey, | United States Rubber, United I States Steel, Westinghouse man- ( ufacturing in neka velika new-' yorška banka. Najemniki se upirajo deložaciji Z lopatami, z burkljami, barikadami in truščem so stanovalci Landaleske ulice na londonskem vzhodu sprejeli oddelek policije, ki je bil prišel s sodnim i izvršiteljem, da bi deležiral mnogoštevilne družne te ulice, ki ni- __ i so bile že mesece plačale najem- | nine. i Stanovalci so bili^pravočasno zvedeli, da prihaja policija, pa so se zaprli v stanovanja, kakor ; so- mogli cesto, tisoči radovednežev so se gnetli za njenim kor-donom in gledali ter z vpitjem sodelovali pri boju, ki je nastal 'med policisti ter najemniki. Policija je skušala z drogi in dru-'gim crodjem odpreti zabarilta-jdirana vrata, ljudje pa so jo ^prejeli s kuhinjskimi priprava-, mi in sunki. Dvanajst minut je !trajalo, preden so mogli možje i' postave, ki so morali pozvati o- j' jačenja, prisiliti pet družin, da j so se izselile. Več oseb je bile i J i ranjenih, mnogo vrat in oken i; razbitih. Ostale družine so dobile še 42 ' ur milostnega roka. Med tem so se ljudje z Landa- |i feske ulice obrnili na pristojna ji mesta z odločnimi protesti in o- i žigosali razmere, da skušajo hiš- i ni lastniki iz uboštva izbiti viso- 1 ke najemnine. Za naslednje dni so napove- j i ,dali množestveno stavko najem- ji ni kov in na javnem zborovanju, : , ki se ga bedo udeležili tisoči j i prebivalcev londonskega vzho- j: | da, bodo zahtevali, da se upo- ] i števa njih položaj. Rešitev za ceno dveh; V« 1 • • življenj Pri Bialystoku na Foljskem, : se je v reki Narvi zgodila velika j nesreča. Iz Zabludova je bila večja skupina moških in žensk . priredila kolesarski izlet do reke. Po dolgi vožnji v pripekajo- j čem soncu so se nekateri izlet- | niki hoteli osvežiti v vodi. Nenadno je neka mlada žen- ] j ska zašla v globoko mesto in se j \ potopila. Na njene klice je hitro priplaval tajnik iz Zabludova, ki se je tudi kopal, in po daljšem iskanju mu je uspelo, da je mlado ženo pod vodo dobil ter jo spravil na suho. Komaj pa jo je položil na kop-[no, se je sam zgrudil nazaj in izginil v valovih. Neki drugi moški, klavec, ga je poskusil rešiti. Našel ga je, toda tajnik je bil že mrtev. Ko je priplaval s truplom do kopnega, je bil tudi sam tako izmučen, da so ga valovi potegnili | s seboj in je utonil. Ohčinski j tajnik je bil umrl zavoljo srčne | kapi. Mlado ženo so po daljših poskusih z umetnim dihanjem vendarle spet oživili. 10* nvicKi^movrorHmt-THIS CAN wff ' locirtM&fm LAHKI NIZKI POGOJI. Vprašajte vašega Maytag prodajalca, glede' majhnega naplačila in nizkih lahkih pogojev, ki vam omogočujejo imeti vaš MAYTAG SEDAJ. Obiščite vašega maytag prodajalca Razprodaja pralnih strojev J Sedaj imamo razprodajo Maytag pralnih strojev, katere dobite po znižani ceni. Poslužite se te prilike in j si nabavite enega. , NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE CO, j 6104 ST. CLAIR AVE. in 819 E. 185 ST. NOVICA... i i ki jo izveste bo gotovo zanimala tudi druge. Sporočite jo nam pismeno ali pa pokličite HEnderson 5311 — HEnder-son 5312. Lahko jo sporočite našim zastopnikom--- JOHN RENKO 955 East 76th Street JOHN STEBLAJ 1145 East 169 Street KEnmore 4C80W JOHN PETERKA 1121 East 68 Street ENdicott 0653 gffWWfB. 1.1 M Ji. M. W. fl* J?V !Wr' 1 Vf/tV+S WW t1 t iT r f. ^ t WnV V v^-r WfyfV r» rrVr r^rTrTT^frrr-^^^^TVTV Wrr?«^ Lično delo Kampanja za "Cankarjev glasnik" sedaj v teku... CANKARJEV GLASH1K mesečnik za leposlovje in pouk ima sedaj kampanjo za nove naročnike! AKO ŠE NISTE NAROČNIK TE VAŽNE j REVIJE POSTANITE ŠE DANES! NAROČNINA JE: za celo leto $3 — za pol leta $1.50 — za 4 mesece $1 Kdor tekom kampanja pošlje en dolar direktno na urad Cankarjevega glasnika mu bo naročnina kreditirana za pet mesecev. CANKARJEV GLASNIK j 6411 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio ~ \ Ri-fisvored CSIT. , h L.. rL. STRAIN SLI ENAKOPRAVNOST 26. julija, 193" III. Andrej Možina je bil bistra glava, za ravenske prilike cel pismouk; v svojem prostem času je neprestano hiščal glavo v knjige, ki jih je dobival od učitelja in iz čitalnice v bližnjem trgu. Karkoli si ga vprašal, na vse ti je vedel odgovor, ali pa ga je poiskal, preden je minil teden dni. Nihče ni umel tako dobro razložiti vaščanom, kako kaže politika, kaj se godi po širokem svetu, kakšne blagre in kakšne nadloge obeta prihajajoči čas. Cital je časopise, ki jih njegovi znanci niso naročali, da si ne bi nakopali župnikove jeze. Dobival je celo "Jutro",'prekucuško "Jutro", ki je bilo tako zelo prepovedano, da je gospod Vojska kričal in klatil z rokami, kadar je moral govoriti c njem. Z eno besedo, kovač je vedel marsikaj, česar "Slovenec" in "Domoljub" nista pisala. Zato je bilo ob nedeljah popoldne za kovačnico vselej polno fantov in mož, ki so prišli na modrovanje. "Možina. je rekel, Možina ve!" Njegcvo ime je bilo kakor žig na zlatu. Gospod Vojska se ga je loteval počasi in z opreznostjo, dobro vedoč, da slovi kovač kot poštenjak brez primere. Najprej je bilo treba uveriti ljudi, da poštenje ni zmerom tisto, kar vodi v nebeški raj. Ko je imel ženske in nekaj mož na svoji strani je odredil splošni napad. Skoro vse matere, žene, tetke in botre v Ravnah so mahoma zagnale krik: ai onkraj morja. Bog nas varuj domačih prepirov!" A kdor zataji človeka napol, ga zataji tudi do kraja. Večina tistih, ki so se dali oplašiti, je našla, ta po ovinku, drugi naravnost, pot v župnikovo gardo. In ko je kovač nekega dne pre-j štel svoje zveste, je z začudenjem videl, da jih ni več kakor pet ali šest. Trpek nasmeh mu je zaigral pod brki. Toda eden izmed prijateljev, Blagajev Krištof, jeklen dečko pri tridesetih letih, ga je prijel za roko, kakor da mu vidi v dušo. "Ne, Možina, za nas te ne bodi strah! Zame ne! Midva ostaneva, kakor sva, ali pa naj se svet podere na naju." In tako so rekli vsi, vsak s svojimi besedami. Andrej Mo-ižina ni ostal sam in svet se ni podrl. Nedeljski pomenki za kovačnico so bili od tistih dob manj glasni, zato pa tem bolj ; prostodušni. Kovaču in njegovim tovarišem se je celo zdelo, da šele zdaj lahko govore o tistem, kar so si cd nekdaj hoteli povedati in o čemer so ves čas molčali. Veliko, premnogo je bilo stvari, ki nisi mogel vpričo vsakogar govoriti o njih! "Kdo je hujši od Turka? Kovač! Kdo ne veruje ne v Boga ne v pekel? Možina! Kaj moraš storiti, da pcgubiš svojo dušo? Pajdašiti se z liberalcem, s svo-bodomislecem, z brezvercem Andrejem ..." Vpitje razjarjenih avš se je razlegalo prav do njegovega praga. Brezverec, on, ki bi se zlagal na švojo lastno glavo, če bi zinil brezbožno besedo! Kdo jo je kdaj začul iz njegovih ust? Toda bojevnice velečastitega niso mirovale. Ob nedeljah popoldne so prihajale k njemu po sinove in može ter bevskale čez vrtni plot, dokler ni drug za drugim ostavil družbe, ki je bila tolikanj nevarna zveličan ju. Možina ni zadrževal nikogar; še prigovarjal jim je. "Pojdi zaradi ljubega miru," je rad ponavljal odhajajočim. "Poštenjak pozna poštenjaka tu- i Najzvestejši izmed vseh je bil Krištof BI a gaj. Ne le zaradi globokega prijateljstva, ki ga je čutil do kovača. Mcžina je že kdaj opazil, da Krištofu ni obstanka, ako Lucije ni doma, in da je hči nemirna, kadar Krištof dolgo ne pride. Zalotil jih je, kako skrivaj gledata drug drugega in kako po-besita cči, kadar bi se morala srečati s pogledi. Enkrat je hotel govoriti o tem z Lucijo. Njen preplah in njeno strmenje sta mu takoj pokazala, da je res tako, a da nima za ka,] skrbeti, ker hranita svojo skrivnost vsak zase in je ne izdasta nikomur, niti drug drugemu ne . . . Ta sramežljiva molčečnost ni izvirala samo odtod, ker je bila Lucija dobro dete in Krištof značajen fant. Njen drugi, ena- j ko tehtni vzrok je bil ta, da Kri-štofove domače prilike niso bile ugodne ženitvi s kovačevo hčerjo. Andrej Možina je imel svoje pošteno ime, svoje delo, ki ga je dobro preživljalo, svojo hišo, majhno posestvo in kupček denarja, ki bi ga bil marsikateri ženin vesel, toda stari Blaga j je bil gotovo sedemkrat imovitejši od njega. Imel je najlepšo hišo v Ravnah, ki je bila od nekdaj Blagajeva in malin, ki mu je o-stal po rajnki ženi; njiv, travnikov in gozda sam Bog ve koliko. Bolehni oče Blagaj je bil poštenjak, toda bogataš; dober človek, tcda strog in trd; pameten mož, toda pristaš Jakoba Vojske. Čeprav je le izlepa nagovarjal sina, da bi se ravnal tako, kakor župnik želi in hoče, je bilo pri Blagajevih vendarle dokaj mrke napetosti in užaljenega molčanja, odkar je Krištof očitno pokazal, da misli ostati kovaču do konca zvest. Treba je bilo pomisliti, da bo oče Blagaj delil svoje imetje med dva sinova: med prvorojenca Krištofa, s katerim je bil nezadovoljen, čeprav ga je vsak blagroval za takega sina, in med grbastega zelenca Aleša, ki ga je bilo malo prida in ki bi vse v zlo obrnil, čeprav je bil izmed prvih, ki so se postavili gospodu Vojski ob stran . . . Krištof ni smel izku-šati očetovega potrpljenja; moral je sam potrpeti, čakati in gojiti svoje upe na tihem, ako je hotel, da pride boljši del domačije v njegove krepke roke. Kovač mu je pritrjeval, kakorkoli je v mislih obračal to stvar. "Uredilo se bo," je časih mrmral sam pri sebi. "Nesloga bo minila kakor kislo vreme. Župnik je vendarle človek, ni vrag, da se ne bi ugnal. Vse se bo u-redilo." Tcda Možinov up je bil zmoten. Nič se ni uredilo, nesloge je bilo čedalje več in župnik se ni ugnal. Kovač ni pomislil na to, da zmagovit vojskovodja ne more odnehati. Njegova lastna vojska ga omamlja s svojim krikom in ga nese naprej kakor val; če ji on ne ukazuje novih dejanj, najde sama priliko zanje . . . IV. Baš tisto spomlad leta 1912, ko so nekateri že mislili, da se nad Ravnami jasni, je razburil vso vas dogodek, ki ga je proglasil Vojska za strašno pohujšanje, Krištofov oče pa za sramoten madež na časti Blagajeve hiše. starosta iz Ljubljane je imel ta- j ko krasen govor, da si je kovač trikrat obrisal oči. Popoldne je bila telovadba, za njo veselica; trojica iz Raven se kar ni mogla odpraviti domov. Tako dobrodejno je bilo gledati toliko zdravih, krepkih in navdušenih ljudi, zbranih v imenu iste drage stvari, istega ta j-nega hrepenenja po luči, razmahu in svobodi; toliko sreče in radosti je bilo v misli, da ni sam in zapuščen, kdor ljubi svoj dom in rod po moško, z voljo do borbe in zmage; da bije širom domo-lvine na tisoče vročih src, ki so naveličana hlapčevanja in se nestrpno pripravljajo na veliki, gospodski dan, ki pride . . . Zakaj vse to in še marsikaj je bilo skrivnostno namignjeno v besedah govornikov, izraženo v vihranju praporov in v zvokih j godbe, tajno žapopadeno v žar- j ki barvi sokolskih srajc in v prožnih okretih silnih mladih teles pri telovadbi. Vsaka stvar je imela svoj veliki pomen, ki ga je bilo treba samo uganiti; vse skupaj pa so pomenile tisto, kar se je duši nejasno bledlo v razsanjanih samotah in v svetlih mesečnih nočeh. Vzdignili so se pozno zvečer. Prvi krajec je komaj dovolj o-svetljeval steze med njivami. Ne- ikaj časa so snovali načrt, kako 'ustanove tudi v Ravnah sokol-sko društvo, ako ne prej, pa tedaj, ko postane Krištof sam svoj gospodar, Blagaj na Blaga-jevem . . . Nato so utihnili in so mislili samo še na tisto. Mehka noč okoli njih se je jasnila v igri domišljije, širila se v dalje, proti katerim je žvenketal junaški pohod. Trombe so pele na boj, belci so prhali, vihrali so rdeči plašči vitezov, v vetru so "trepetala sokolja peresa čelad; bliskale so se dvignjene sablje, svetla kopja so se pobešala sovražniku naproti. Vse to je dobivalo čedalje bolj novodobno lice: topovi so v skok drevili na postojanke, nepregledne vrste i pehote so se razprostirale z iztoka na zapad; obzorja so bruhala blisk in grom, vse širom je žvižgala svinčena toča. Vsi so se gnali nekam naprej, zadevali ob sovražnika, gazili ga, padali in umirali, ne da bi umrli, z vzvišeno slastjo čuteč rane v prsih in kri, ki je vrela iz njih. Naposled je bila zmaga dobljena. Bel prestol se je dvignil sredi polja in vojska, s slavo odeta je ven-čala. svojega kralja ... "Tako bodi, amen!" je rekel kovač kakor iz sanj. "Amen!" sta odgovorila Krištof Blagaj in Medved Boštjan, ne da bi vprašala kovača, kaj 1 misli . . . Toda Boštjan še ni utegnil zapreti ust, ko ga je treščilo v til-!nik poleno, da je omamljen pal J na obraz. Izza žive meje, streljaj pred vasjo, je molče navalil trop | temnih postav in udaril po presenečeni trojici. Kaj imajo v rokah, se ni razločilo. Po izdatnosti udarcev pa je sodil Andrej Možina, da bi utegnile biti ročice ali koli. "Ho, ho!" se je zagrohotal. "Kovača bi radi kovali? Nu, počakajte." In prvi, ki je bil pred njim, je dobil tri stote pesti na čelo, da je telebnil kakor pod kijem vol. Če jih ne bi bilo za njim planilo šest na samega Andreja! — Če ne bi bil Krištof začutil noža v mišici leve roke! Ni jima o-stalo časa, da bi oklevala. Zaletela sta se kakor dva tura. Še trenutek in sta imela vsak svojo stvar v rokah: tako, kanalje! Pravica kladiva hoče, da se po nedolžnem tepsti ne daš! Napad se je izpremenil v be? ' Preko travnika, po cesti, čez pl°! in jarek in drn in strn je šlo to kor turška vojska. Take dirke še ni bilo na sv« tu, ne v Ravnah, ne drugod! Enega je Krištov v skoku uj® za kuštre. Ko je izvil nepridip^ __ vu pipec in mu je pri mesečil _ pogledal v obraz, je spoznal sv« jega brata Aleša . . , "Tak tako!" je ostrmel. "Brs na brata?" mi In mu jih je v sveti jezi $ ložil okoli ušes; bile so zaslu^ ne, kakor le kdaj katere. Natfe ga je sramotno zapodil spat. Boštjan, ki se je med tem1 svestil, je počasi prikrevsal' tovarišema. Nobeden izmed ®f " ni bil znatno poškodovan in ® -štof Blagaj je menil, da je!1; tem takem vse v najlepšem *1 du. Drugačnih misli je bil if vač. (Dalje prihodnjič) | II O o o razprodaja pralnih strojev in likalnikov___ pralni stroji in likalniki $54.50 KOMPLETNO D O D O o Pripetil se je takole: Kovač Andrej, Blagajev Krištof in Medvedov Bcštjan so šli v nedeljo dopoldne v Bukovico na razvitje sokolskega prapora. Slavnost je privabila veliko sveta; godba je igrala bistre koračnice, rdeče sokolske srajce so j vriskale v majevem solncu in' a. malnaIr 1001 East 74th Street ENdicott 4371 CEMENT WORK" BB O p o o II VI PRIHRANITE $25.45 na tej kombinacijski ponudbi Vsi beli 1940 modeli POGOJI NIZKI 77c NA TEDEN ACME HARDWARE 7002 ST. CLAIR AVENUE ENDICOTT 38^ (3) ta kupon z ostalimi za tekoči teden, s 49 centi, opravičijo osebo do velikega 13 inč krožnika in ene skledi^ za sadje. Zamenjate lahko te kupone, v naše«1 uradu. Nobenih naročil ne sprejemoma po poŠti- IME_____________________________________ Naslov--------------------------------- Mesto ----------------------------------' "professor noodle" _/YOUR excellency! *MY GOVERNMENT PRESENTS it's compliments, and Wishes to inform \oo THAT WE EXECUTED Si* OF Your spies this mormin^! J I AM t— / overwhelmed i with happiness! I MY OjOVERNME NT Sloves your GRACIOUS nation". b' a. Bear Professo*' a diplom^ I underst^j is one s •ay s what 5 don't Where ca*11 1 earn th^ art so 6x3^' Oh, where I some knO*J ledge Perciv^1 Kadar imate svatbo, krstijo, piknike ali najsibo že kakoršno veselico ali prireditev, se Vam toplo priporočamo s našim vsakovrstnimi mehkimi pijačami, ker Vam jamčimo, da boste dobili najboljše in najčistejše kar je sploh mogoče dobiti. , . Imamo tudi več vrst pive, Ale in Half & Half. Uljudno vas prosimo, da pokličite HEnderson 4629, in bomo pripeljali najsibo na dom, v dvorano, na pikniški prostor, ali kamor želite. DOUBLE EAGLE BOTTLING CO. 6511-6519 St. Clair Avenue you will just watch carefully two Indies who are. bitter foes, you then, will learn diplomacy in'oei^hts sucKr as no mere, man Knows! YOUR PRESS PERFECT^ j STUNNING, Prof. Noodle 010000010001000100020100020101000201000100010001020101010200 01000101020101000201020102010001000201020100020102000201020201 Y555555555555555555555555555 == Vladimir Levstik: 2 ^ 1 PRAVICA KLADIVA | H POVEST H Ravnokar je izšla ... velepomembna knjiga "THE SLOVENES: A SOCIAL HISTORY" spisal Dragotin Lončar prestavil v angleščino Anthony J. Klančar Ta knjiga bi morala biti v vsaki hiši kjer je tu ' rojena mladina, da se mladina seznani z zgodovino Slovencev. -•-- Knjiga je vezana stane $1 —•— Dobi se v uradu Enakopravnosti, 6231 St. Clair Avenue