List 29. Tečaj i gospodarske, obrtniške narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za ěetrt leta 1 gold. 30 kr. za eetrt leta 1 gold.; pošiljane Ljubljani v sredo 21. julija 1880. 0 b s e g : 0 prostem pridelovanji tobaka v deželah avstrijskih Saj spodarske Ne odlašajmo dalje naprave založnic izvrstno dober vrtnarsk gnoj pa kedaj ? Go- Koperskemu gospodu dr. Jerneju Legatu Poziv za spominek veleč. rajncemu škofu Tržaško Mnogovrstne novice. Naši dop Popotovanje po Bosni. (Dalje.) Obravnave deželnih zborov Novicar Gospodarske stvari prostém pridelovanji tobaka v deželah avstrijskih. Ker pridelki žita, vinogradi in živinoreja dandane3 ne zadostujejo več, da bi si kmetovalec mogel na bolje pomagati nasproti velikim bremenom davkov, ki ga ta-rejo, začelo se je misliti na to: ali ne bi s pridelova-njem kupčijskih rastlin, in med temi posebno to baka Možje Tudi na Štajarskem nam okolica okoli Furstenfelda so leta 1683., ko so Turki prihruli v , ondi to spncuje, ta kraj, zač* ustanovila cesarska tobačna fabrika dandanes. li tobak pridelovati in se je leta 1701 y katera je tam Še Upajmo da kakor na Ogerskem tako tudi kmetovalci v naših deželah pridejo pod enacimi pogoj i do pravice pridelovati tobak. , da shod av- Naj dodamo tem vrsticam tudi še to strijskih kmetovalcev (Agrartag) na Dunaji je decembra meseca leta 1879. tudi tobakovo pridelovanje v svoje si naši obožani kmetovalci pomnožili dohodkov. obravnave vzel in se izrekel za to ki so tobakovo pridelovanje sprožili kažejo na • I TCIVA IU OV 1^1 JU CM tu y Iiaj , J/UU lOtlUJl kakor na Qg.ejrs.k.e tudi v naših deželah 9 pod istimi po nekatere nemške dežele, ki so si s tobakom zeio opo-mogle, in pa na to, da iz našega cesarstva vsako leto blizo 12 milijonov gold, za nakup tobakovega perja gré vtuje dežele, ki bi se vsaj deloma lahko prihranili dopušča prosto pridelovanje tobaka. domá. Pri vsem tem pravijo mozje bi se tudi državi ne kratil dohodek, ako bi se tobakovi pridelki obložili s primernim davkom. Res je, da uže sto in sto let si naša vlada tobak pridržuje za svojo samopro-dajo (monopol), al zakaj to, kar v deželah Ogerskega sme biti, bi ne smelo biti za naše dežele zunaj Ogerskega ? Vprašanje je po takem: ali se dá tobak v naših deželah cesarstva s pridom pridelovati? — ali sta pod- škoda pa se odvrne, če se saje v vodi raztopijo. Gospodarske skušnje. Saje izvrstno dober vrtnarsk gnoj pa kedaj? Saje ne smejo suhe biti, ampak v vodi raz to p-ljene. Ce s suhimi sajami vrtnar gnojí, izgubé prav veliko svoje redivne moči, posebno se izgubi veliko amonijaka, ki iz njih izpuhtí in se v zraku izgubi. Vsa ta "1 • 1 ê r>i sa- nebje in zemlja tobaku ugodna? jami navdano vodo posrkajo korenine prav lahko. gorke. Skušnje kažejo, da se tobak dá dobro pridelovati tako sajasto vodo se rastline z velikim pridom polivajo; veliko veselejše potem rastejo, pa so tudi prav zdrave tudi v takih krajih, kjer imajo leto in dan mesece naših deželah je tacih mesecev m tudi na » JV VMW.U U.VWVVVI v »«»» v. Xi d pogled. - XliCO JO OlV/Ol , VI CJb OKj OajO UO UAVIV ICtXXXVV/ Pri nas je od meseca maja do konca septembra skor raztopiti v vodi. Najbolje se to opravi, če se polijejo z Res Je sicer da se saje ne dadó lahko povsod toplote tolike, kolikoršne nimajo v Nemčiji, kjer vrelo vodo, kateri se je nekoliko sode (Soda) pri-pridelujejo tobak. dobro mešalo; potem se pa še vode přilije. Premoćna pa ne Kar se z emlj e tiče, raste tobak, ako se mu njiva sme ta sajasta voda biti, sicer je preostra. Na 15 litrov A rxvJr^QTTi* ir, nrimprnn rmornm'i y ySakÍ Zemlji, ka---1 1/ A,«*« pripravi in primerno pognoji, pa tudi ne prav tera ni prav težka ilovnata lah ka pešena. Na njivah, kamor se pozneje pše nica, ječmen z deteljo itd. seje, se dobro obnaša. Sicer je pa še to posebno dobra lastnost tobakova več let zaporedoma more pridelovati na isti vode zadostuje funta saj Gospodarske novice. y se Na Holandskem kažejo to skušnje. njivi. Vrh tega je dosti tacega delà pri obdelovanji tobaka, ki ga celó otroci lahko opra vij o. Leta 1869. in 1870. so v doljni Avstriji uže naredili mnogo srečnih skušinj s pridelovanjem tobaka. *) * Kako francoski in angleški vrtnarji cenijo krote, kaže nam to, da v Parizu je vsak teden enkrat tržni dan, kamor pripeljejo krót na prodaj. Dotični trgovci spravljajo krote v sodcih, ki imajo na dnu več lukinj, da živali, med vlažen mah spravljene, morejo sopsti. Francoski in angleški vrtnarji, ki kupčujejo z zele-njavo (kakor v Ljubljani Krakovčanke), prav radi ku- Pri nas na Dolenjskem nam je potrdil tudi to rajnki pujejo krote, da jim na vrtih pokončujejo crve, go grof Barbo, ki je za poskušnje dobil vladno dovoljenje. Vred. senice in druge take mrčese, in 100 velikih krot pla- čajo po 70 do 80 frankov frank po našem denarji 232 44 krajc.). Učimo se od njih po vrednosti ceniti krote, kakor doslej, tako tudi odslej, brez vsacega vspeha, ako se pri pozivu samem ostane. Po naši misli treba je de- katere so tom ko korist čeravno tudi prav grde, in nikar jih ne ubijajmo, saj so nam dobrot- lavnosti iz središča — iz Ljubljane — kajti marsikak nice na vrtih. domoljub na deželi, kateremu je sicer na blagostanji kmetijskega stanů veliko ležeče, ustraši se prevelicega * Letina v Avstriji. C. kr. ministerstvo poljedel-stva je objavilo na konci junija uradno poročilo o let ini tako-le: Pšenica se je zadnji čas močno popravila, zlasti kaže lepo in debelo zrno. Na Ogerskem v To-rontalski in Sopronski županiji jo nadleguje snet. Isto velja zastran rži, ki obeta veliko več in boljšega zrna, kakor smo mislili ob konci maja. Zimski ječmen so večidel uže poželi; plenja dobro. Tako tudi jari ječmen. Izvrstno kaže oves. Tega bodo letos veliko přidělali; zrno mu je vrlo lepo. Koruza je v planinskih deželah zaostala, listke ima žolte in slabe, ter je precej redka, na Ogerskem, Hrvatskem in Erdeljskem delà pri sestaví pravil (štatutov) za založnico, in dobra ideja zopet zaspi. Izvolite toraj sprejeti na znanje, da za olajšanje ustanovljenja založnic z neobmejenim poroštvom smo sami izdelali náčrt pravil, tako, da jih pri nas vsa- kdo lahko dobi. Isto tako smo pripravljeni, vsacemu odboru, ki bi se kjerkoli „ad hoc osnoval z na- . . ? . 77^^ vouvtoh , u l_l a sveti in dejanjem biti na pomoč. Gledé na to ia ker banke kar je glavna pripomoć vsaka založnica od » Slavije přejme kapital za početek svojega delovanja, nadejamo se, da se bode po naši domovini pa si je opomogla. Prosó kaže v Istriji dobro Gališkem slabo. Lan je lep na ) na mnogo enacih koristnih zavodov osnovalo, ako nas boate Kranjskem, v spodnji podpirali journalistika in vlada 7 nad in gornji Avstriji, v Sleziji in Bukovini. Isto velja o konopljah. Krompir, repajn zelje kaže povsod še mimo u cemer pa ne dvo- dosta dobro, le iz spodnjega Stajarskega poročajo, da krompir zopet gnjije. Rdečo deteljo so težavno na spravljali; s pridelki so povsod še zadovoljni Ogerskem ne. Detelja nemška se pa ni tako dobro ob-nesla. Isto velja tudi več ali manj o senu. Vinogradi kažejo pa slabše, nego ob konci maja Trs Je Nanašaje se na domoljubni ta poziv in zagotovilo dejanske denarne pripomoći, obračam se iznova zaup-ljivo v našem listu do rodoljubov in prijateljev kmetijskega stanů po deželi z iskreno prošnjo, naj takoj gredó na delo, da se po nekaterih krajih Gorenjskega, Dolenj-skega in Notranjskega ustanovijo kmetijstvu toliko potrebne založnice ? to je > b agajnice, kjer kmetovalec imel o cvetenji neugodno vreme. Mnogo kabrnkov se je kmalu po cvetu začelo osipavati. Vkljub temu pri-čakujejo v Dalmaciji, Goriškem, Istriji, Hrvatskem, Er- more v potrebi dobiti denarja. Možje v snovanje založnic pred vsem poklicani so častiti naši deželni poslanci in pa predstojniki deljskem srednjo vinsko letino S a dj a je sploh malo, le drugod je slabo. da sami če češnje so se obnesle nekoliko ) kmetijskih podružnic, goče, se vstopijo na čelo založnici, ali pa da iščejo ia jim je mo- tu pa tam imajo tudi malo češpelj, nekaj orehov in ja- belk. Okoli Dunaja, v Briksenu na Tirolskem, na Hr- vatskem, deloma na Ogerskem, posebno pa na Erdelj- sadú dobij o mož, ki to napravo v svoje roke vzemó. Ivan Hribar, cenjeni glavni zastopnik banke vije Gosp. Sla- ) skem veselijo se ker jim zori mnogo in lepega jim bode v vsem rad na pomoč Dr. Jan. Bleiweis. na drevesih. Drugod pa ne bodo imeli nič ali celó malo sadja. Oljke v Dalmaciji kažejo manj dobro nego pred enim mesecem. Svile přidělali so še dokaj v Goriškem in južnem Tirolskem. Domaće stvari. Ne odlašajmo dalje naprave založnic! Poziv našim gospodom deželnim poslancem in gospodom pred stojnikom kmetijskih podružnic. Poziv za spominek velečastitemu rajncemu škofu Tržaško-Koperskemu banke Od častitega glavnega zastopa vzajemno-zavarovalne teremu srčno želimo gospodu dr. Jerneju Legatu. Od gosp. Antona Zarnika, župnika v Náklem, je po gosp. dr. Jan. Bleiweisu došel sledeči poziv f nam ka- > da imel dober peh Poziv 77 Slavije' í ki rodoljube na8e opominja, naj ui urea uaijiiega uuior ia* uuc Dvo^aua jji.oiciviv je uzíg *j šanja začeli, kakor po Českem, Moravském in Štajar- mila smrt vzela nam visokočastitega škofa Tržaško Ko « * m A » 'W V A 1 % . ^ i V v Ljubljani je došel „Novicam" dopis, se tako naj brez daljnega odla- 12. dne svečana preteklo uze let kar Je ne- skem tudi po Kranjskem, Primorskem itd. na po- perskega, gospoda dr. Jer n ej a Legat > našega od moč kmetijstvu snovati založnice ali zaklad- ličnega rojaka, čegar zibelka je tekla v preprosti kmet-nice (Vorschusskassen). Navedeni dopis med drugim ski hiši v Náklem, prijazni gorenjski vasi moje fare nad Kranjem. Kdo tedaj more mojim faranom zameriti, ki pravi : Tudi „J.UU1 naše uouiuijuue po uezeii je u&e puzivijai ua u i v »vuji íarm tcuvvi iaui ilucu opuuiiuoa, m Vaš cenjeni list, naj snujejo založnice, ter je opozoro- bi tudi potomcem kazal, da v njihovi vasici se je rodil domoljube po deželi je uže pozivljal da bi v svoji fa kvi radi imeli spominek val vai, da je banka „cuavija" pri prav ij eu», ueuar aa pu- luuzi , ivi je pu ©vujclu vcnaom laicutu, 8viw" četek poslovanja vsaki taki založnici posoditi. Žalibog! nosti za slavo Božjo in po svojem živem patriotizmu do domovine svoje in habsburške monarhije, dokazanem 3, dospěl málokdo doseže, odlikovan Sla vij a pripravljena, denar za moz ki je po velikem talentu po svoj goreč ostali so ti pozivi vsi brez vspeha in zdi se nam, da vsled tega, ker se med nami ne nahaja dosti podvzet- tudi v jako razburjenih časih na obalih Adrij nega duha in vztrajnosti. poslednjem času pa je sl. na visoko mesto, katero ministerstvo obrnilo pozornost na stan poljedelcev, kajti od s v. očeta papeža samega in od presvitlega cesarja sprevidelo je, da mora kmetijstvo čedalje bolj propase mu spo- mora širiti, ako dati in se proletarijat med njim na kak način ne pride na pomoč. Vsled tega je n j e m res naš Koseski 7 kar o sinovih naših deželanov poje Mit kinči modro 77 a© JULUOcorv.1 . „JJJ.XI ^"^J1 j^« «.v.«-*-, v.. nico do vseh c. k. deželnih vlad, v katerih jih pozivlje, se toliko zaslužnega gospoda podoba ohrani v spo naj ustanovljanje založnic za poljedelski kredit po svo- minku, stavljenem v cer kvi njegovega rojstnega kraja? lih področjih podpirajo. Al taki pozivi ostali bodo Ker pa njih denarna moč ne zađostuje, da bi se pre 233 blagemu škofu postavil dostojen spomînek iz marmeljna, zato se z vij udno prošnjo obraćam do vseh prijateljev in častiteljev ranjcega škofa v škofiji kranjski, tr-žaško-koperski in goriški, pa tudi drugod biva-jočih, naj blagovolijo z doneski pripomoći do tega, da kmalu dobimo za cerkev in državo našo zaslužnega škofa vreden spominek. Ko se bode po doneskih, ki jih bodem rad razgla-šal, videlo , da je naredba spominka gotova, bode se volil poseben odbor, ki bode to stvar v roke vzel, da se dostojno in kmalu reši. Toplo tedaj prosim dobrovoljnih doneskov! Dozdaj po mi za spominek izročili ti-le gospodje: P. Herman Vene dig 2 gld., Janez Klapčič, župnik v pokoji 2 gold., Jakob Aljaž, župnik na Dobravi 1 gold., R. Frank, župnik v Tržiču 1 gold., Jurij Krašovic, župnik v Smartnem 2 gold., Matija Z arnik, kaplan v Smartnem 1 gold., Franc Tav car, kaplan pri sv. Joštu 1 gold., Franjo Kregar, kaplan v Kranji lvgold., Jan. Grcar, kaplan v Kranji 1 gold., Tomaž Slib ar, župnik v Dupljah 1 gold., Alojzi Si-mec, posestnik v Tržiču 50 kr., Franc Bohinc, župnik v Križah 1 gold., dr. Jan. Bleiweis v Ljubljani 5 gold* in 5 gold, dodaja tudi podpisani Anton Zarnik, župnik v Náklem (Naklas, Post Krainburg.) Ozir po svetu. Popotovanje po Bosni. Iz Zagreba v Sarajevo. (Dalje.) Iz Bušovače pelje cesta 2 uri po nizkem gozdu, v katerem ni prebivalcev in tudi polja ne. Tu je bilo uže od nekdaj zavetje bosanskih roparjev, zato se pa tudi večkrat opazi, kako avstrijski vojniki na konjih in pešci v tem kraji stražijo ter se na vsaki četrt ure sreća patrola. Se le, ko se pride do male vasi Jeho-vac, katera ima le nekoliko hiš, odpre se zopet krasna in rodovitna dolina, katera se razteguje do Kiseljaka. Pol ure pred Kiseljakom leži mala vas „Fojnica džubrija". V tej okolici je veliko rudnin , posebno zlata, srebra, bakra, svinca in žvepla, in pripoveduje se, da se v rudah dobi do 25°/0 srebra in 40% bakra. Od tukaj počenši odpre se lepo polje med visokimi bregovi, nad katerimi stoji malo mesto Kiseljak (turški Ekši-su, kar naznačuje „kislo vodou). V tem kotlu steka se voda Tojnica v Lepenico, in krasno bilo bi tukaj polje z vrtovi, ko bi bilo za to sposobnih ljudi. Tukaj izvira glasovita kisla voda, katera je tudi na Štajarskem znana pod imenom „Johannisbrunnen". Vir kisle vode nahaja se kakih pet minut za hišami, nekoliko obzidan in pokrit z deskami, tako , da je vsakemu mogoče piti vodo iz njega. Pokušal sem jo tudi jaz in priznati moram, da ni nič slabeja memo kisle vode v Rogatcu na Štajarskem. Ko bi se ta studenec uredil, veliko bi se lahko te vode prodalo po svetu, in prišlo bi tudi veliko več tujcev tje, kakor pa dozdaj, ko jih le malo prihaja zdravit se iz Dalmacije in Srbije. Okolica je krasna in romantična in lahko bi se na lepem polji přidělalo vse, kar bi gosti zahtevati mogli. Nekoliko korakov od izvira kisle vode zidana je lepa visoka hiša, najlepša, kar sem jih v Bosni videi. To hišo zidal je uže pred več leti neki Srb, kateri jo je pa zdaj prodal rabinarju iz Sarajeva za 20.000 gold. Hiša zidana je po sistemu italijanskem in pokrita s korci (žlebovi). V tej hiši, kjer je bilo nekoliko Dal-matincev, kateri so se zdravili, prenočil sem tudi jaz, ker drugod nisem mogel dobiti stanovanja. Posebno okusen kruh pečejo tukaj, ki je napravljen s kislo vodo; drugo jelo bilo je pa slabo in tako tudi pijaca. Drugo jutro, ob 5. uri zapustivši Kiseljak, sem se vozil tri ure na podnožji planine „Kobilna glava" poleg reke „Lepe ni ca". Cesta pelje po malih bre-govih, kateri so poraščeni z grmovjem. Večkrat opazi se kaka turška pletena hiša, v kateri čepí turčin, ter kuha kavo popotnikom. Vožnja je vedno enaka brez premene po malih bregovih, dokler se ne pride do mesta, katero navadno zovejo „Blažuj" od cerkve sv. Blaža. To je bilo nekdaj glavno mesto katoliških škofov in kapitol sv. Petra, ter je bilo imenovano „Vrhbosna". Danes je le samo nekoliko kamenja, katero spominja na ne-kdanjo plemenito in znamenito mesto. Na tem mestu se odpre tujcu prekrasen pogled na 4 dolgo Sarajevsko polje in krasno lego Sarajeva — najlepšega mesta vse „Bosne ponosne". (Dal. prih.) Obravnave deželnih zborov. Deželni zbor Kranjski. 8. seja 5. dne julija. Dovolile so se raznim občinam občinske přiklade. Gledé nove ceste Idrij a-Vrščevo sklenil je deželni zbor sledeče: 1) Cestnemu odboru v Idriji dovoli se za celi cestni okraj pobiranje 25% přiklade na vse nepo- srednje davke s tretjinsko priklado vred za leto 1881., 1882. in 1883. 2) Za to cesto od Idrije do Vrščevega, ki se mora takoj pričeti, dovoli se iz deželnega zaklada in sicer iz kredita odmerjenega za cestne stavbě deželni donesek 4000 gold, pod tem pogojem, da se tudi iz državne blagajnice naukaže znesek 8000 goldinarjev za to stavbo. 3) Z ozirom na to, da se bode 25% přikládá, ki je deloma namenjena za to stavbo, še le koncem 1. 1883. popolnoma nabrala, pooblastuje se deželni odbor, naukazati cestnemu odboru v Idriji v drugem letu, ko se bode cesta dělala, in če bode treba, na račun 25% přiklade brezobrestna predplačila iz kredita za cestne podpore. Vsled poročila poslanca dr. Po klu kar ja sprejel se je sledeci predlog dotičnega odseka : Deželnemu odboru se nalaga: brez zamude potrebno vpeljati, da se s Koroško skupna ustanova ilirska za slepe razdeli tako, da pride vsaj polovica premoženja te ustanove v izključen užitek in gospodarstvo Kranjske; nad to pa priskrbeti tudi od ces. kr. ministerstva do-voljenja, da se dohodki našega delà te ustanove iz-jemno smejo obraćati v podporo takih ubozih s lepih, ki so izučeni zapustili dotični zavod, pa si nimajo s čim kupiti orodja in priprave za rokodelstva, s katerimi bi si mogli živež služiti. Dalje je dr. Poklukar poročal o sirotinskih ustanovah in v imenu finančnega odseka stavil sledeče predloge: 1. Deželnemu odboru se nalaga, za naprej od dohodkov sirotinskega zaklada tri četrtine obraćati v podporo domačih sirot približno v enacih svo-tah za vsaki spol, — ter samo eno četrtino dohodkov nalagati v pomnoženje ustanovnega zaklada. 2. Deželni odbor naj skrbi za to, da se število prostorov za sirote deklice v tukajšnji Lichtenturnovi sirotišnici na stroške sirotinskega zaklada pomnoži, ob enem pa podpora sirot deklic na roke polagoma opusti. 3. Deželni odbor naj za to skrbi, da red usmiljenih sester v tukajšnji sirotišnici sedanjo letno plačo 100 gold, za vsaki prostor vsaj v razmeri s pomnoženjem ustanovskih prostorov primerno zniža. 4. Deželni odbor naj tudi obstoječi de-liški sirotišnici podobne naprave za dečke s tem podpira, da takemu zavodu pogoj no zagotovi primerno šte- 234 vilo iz sirotinskega zaklada plačanih prostorov za sirote dečke. — Dr. Bleiweis kazaje na iz vrstni vspeh Lich- tenturnove dekliške sirotišnice priporoča, naj se tudi ustanovitev sirotišnice za dečke kar najbolj mogoče podpira in v ta namen nasvetuje dodatek k navedenemu 4. odsekovemu predlogu, naj se takemu zavodu proti postavni varnosti dá primerno posojilo iz sirotinskega zaklada. — Poslanec Sve tec podpira ta predlog, a vitez Vesteneck, dr. pl. Schrey in Deschmann se protivijo temu. Pri glasovanji obveljajo zato po ve-Čini liberalcev le odsekovi predlogi. Dr. Schaffer nasvetuje v imenu finančnega odseka, naj se dva zmožná štipendista iz Kranjskega po-Šljeta na Dunaj v posebno šolo na obrtnijskem muzeji za lesorezce in pletenje košev in za vrborejo ter v ta namen ustanovite dve štipendiji po 400 gld. ali 300 gold. Poslanec Klun nasvetuje, naj se tudi v povzdigo lončarije, ki je na Kranjskem zeló razšir-jena, pošlje en učenec na lonČarsko šolo v Znoj m na deželne stroške. Poslanec dr. Vošnjak pa predlaga, naj deželni odbor prosi c. k. trgovinsko ministerstvo, da pošlje izvedenca na Kranjsko, kateri bi přehodil kraje, kjer so domaće obrtnije in potem nasve-toval, kako bi se važneje obrtnije dale vspešno podpi- rati in razširiti. Poslanec Dreo obljubi, da bode sam prevzel stroške za enega štipendista za lesorezje in pletenje košev. Potem vsi navedeni predlogi obveljajo, poslanců Dreo-u pa zbornica zahvalo izreče za njegovo podporo. Na vrsto pride potem poročilo finančnega odseka, kako postopati, da bi se gimnazija v Kranj i ohra-nila. Pri tej priči objavi gosp. c. k. deželni predsednik Winkler sklep presvitlega cesarja, po katerem gimnazija v Kranji ostane s pogojem, da občina skrbi za poslopje in kurjavo in za 4razredno gimnazijo daje po 1000 gld. na leto, dokler pa nima vseh štirih razredov, pa po 250 gold, za vsak razred. To objavo zbornica sprejme s trikratnimi ,,slava"-klici ter naroča deželnemu glavarju, zahvalo deželnega zbora Nj. veličanstvu tele- grafično naznaniti. Deželni glavar vitez Kaltenegger izroči zdaj predsedstvo dr. Bleiweis u, ki je deželnega glavarja namestnik, ker je sledeči predlog zadeval osebo deželnega glavarja. Potem pa vitez Vesteneck v imenu finančnega odseka nasvetuje, naj deželni zbor deželnemu glavarju vitezu Kalteneggerju z ozirom na njegove izvanredne zasluge zastran ustanovljenja in nabiranja zaklada v podporo reservistom, kakor tudi za vspešno nadzorstvo pri primerni razdelitvi teh novcev izreče z a-hvalo dežele kranjske. Ta predlog preveč strankarskega duhá je izbudil med vso narodno stranko občno nezadovoljnost. Poro-čati nam je toraj obširneje o tej točki. — Prvi, ki se je zoper ta predíog oglasil, bil je poslanec Sve tec, kateri je tako-le govoril: „Kakor vidimo iz nasveta od-borovega, so gospodje jako radodarni z „zahvalo kranjske dežele". Res je, da kranjska dežela s hvaležnostjo nikdar ne zaostaja, kjer je ista na mestu, in vedno se je hvala dajala onemu, kateremu je pristovala. Pogle-dimo pa, za kaj se ravná v tem slucaji. Deželni odbor se je ustanovil kakor odbor za podporo reservistom, ki so šli v Bosno; deželni zbor sam je dovolil znatno svoto v ta namen in začeli so se tudi po deželi nabirati darovi. Nabralo se je vsega skupaj 9800 gold.; od tega se je 8600 gold, razdelilo, 1200 gold, pa je ostalo. Gospoda, zdaj vas pa le vprašam: kako pride gosp. deželni glavar do tega, da bi za to žel „zahvalo dežele", ko vendar z deželnim odborom vred ni storil druzega, nego svojo dolžnost. Pri tako mali svoti vendar ni manipulacija prizadjala toliko truda, inče gaje, gotovo imata deželni blagajnik, ki dan za dnevom šteje na sto in s to tisoče v , ali pa deželni računo vodja, ki računa vsako leto na milijone in milijone, mnogo več posla, in vendar nikdar ni prišlo nikomur na um, tema gospo-doma zaradi njunin „zaslug" izrekati „zahvalo dežele", kajti blagajnik in računovodja izpolnujeta s tem načinom samo svojo dolžnost. Ako bi se imeli mi komu v imenu „dežele" zahvaljevati, bi nam to bila lahka stvar, kajti med seboj imamo možá, kateri je to zahvalo res in v polni meri zaslužil, in to je gosp. dr. Janez Bleiweis. Njemu je dežela kranjska v resnici zahvalo dolžna. Dr. Bleiweis je svoje dni deloval na to, da se je odpravila najdenišnica, in tako je deželi pri- hranil vsako leto 60.000 gold. Ko je šio za to, koliko bode državni zaklad doplačeval k zemljiščni odvezi, bil je zopet dr. Bleiweis , kateri je s svojo nepromen-ljivo doslednostjo stvar dognal tako, da dežela kranjska od države namesto prej nameravanih 150.000 gold, dobiva zdaj 175.000 gold. Gospoda, to hoče reči, da se ima kranjska dežela dr. Bleiweisu vsako leto zahvaliti za 85 000 gold., katere jej je on prihranil. A vendar mi ni znano , da bi se bila kdaj predlagala za dr. Bleiweisa kaka posebna zahvala. A vi uže pri tako nevažnem predmetu vihtite kadilnico želeći tam dajati zahvalo vse dežele, kjer je čisto nič treba ni. Meni se to početje zdi jako sumljivo, kajti mislim, da je vsa stvar le nekako s trte izvita, in da hoćete vi deželnemu glavarju sè strankarskega stališča vtihotapiti za-upnico. Zatorej mi je tem odločnejše temu protiviti se, ker ne vidim nobenega povoda, čemu bi se zaradi take malenkosti izrekala gosp. deželnemu glavarju zahvala. Jaz zato predlagam, da se o tem predlogu preide na dnevni red." (Živahni ,,dobrou-klici na narodni strani.) (Dal. prih.) Pojasnilo. V 159. listu „Slov. Naroda" se v obravnavah deželnega zbora dne 10. julija t. 1. med drugim poroča sledeče : „Poslanec Robič toži, naj bi se pašniki preveč ne pogozdovali, ker s tem se godi kmetom živin or ej cem škoda." Kdor te iz mojega dotičnega govora iztrgane vrstice bere, bode si mislil : no, to mora velik nasprotnik po-gozdovanja obširnih golicav dežele naše biti! Al temu nikakor ni tako. Meni to, da bi jaz po-gozdovanju pašnikov nasprotoval, ni bilo nikoli v mislih, še manj sem pa jaz tako v deželnem zboru govoril. V svojem dotičnem govoru sem le pozornost sl. vlade ob-račal na to, da se c. kr. go z dar j i preveč vtikajo v gospodarske zadeve s pašniki in planinami, posebno na Gorenjskem, in kedar na njih najdejo z gozdom zara-ščene prostore ali pa stare štore posekanega lesa, take pašnike, dasiravno so v meri cesarja Jožefa in tudi v stalnem katastru nove mere kot pašniki in planine vpi- sane ter jih dotične občine kot take od nekdaj vživajo, smatrajo za gozdno zemljišče in zahtevajo, da se ima ž njimi ravnati po gozdni postavi. Na ta način se pa kmetovalcem živinorejcem gotovo živinska paša in pašna pravica krati, ker v mlade gozdne zasade živino na pašo goniti prepoveduje gozdna postava. Kmetje, posebno v zgornji dolini na Gorenjskem, ki poglavitno od živinoreje živé, pa brez pašnikov obstati ne morejo. Nasledki tacega ravnanja c. k. gozdarjev so pa ti, da, kedar na takih prostorih kak mlad les posekán, ali kako golicavo s štori posuto in ne zasaj eno najdejo, dotično sosesko zarad uničevanja gozda politični gospóski zatožijo, namesti da bi jo ondi pohvalili, ker na svojih pašnikih in planinah tudi gozdno drevje 235 takimi zatožbami naklonijo občini pa dosti sit- plaćati 120 gold, sodbenih stroškov. m\ . nosti in nepotrebnih stroškov Tako na priliko se od st c. gozdnih or- pravdar za ušesa zapisal ! Naj si to vsak ganov v novejšem času očitalo občini Gojzd (Wald) na Gorenjskem v zadevi vzhodnje lege (Ostlehne) v Belci, da vničuje ondi gozd, dasiravno občani zarad neprilične lege in pomanjkanja poti ondi še lesa nikoli < c Naši dopisi Višegrad V Bosni 11. julija. — Predrage „Novice Naj vam tudi jaz iz južno-vzhodnjega kraja Bosne ne vlada ukazala, po lastniku tovarne Ruardove na Savi, koiiko poročam. Višegrad je malo mestice, katero ondi posekal. In dasiravno je ta lega sekali niso, in se je les ob c-.su sekvestracij y ki Je pašnik, ne pa gozd, se je potem od c. ima lepo lego na podnožji Bekovačke, Borovačke, Oko djaia ondi V politične oblasti v prepoved Hstačne, Stražistančke in Starigradske gore blizo srbské pasa ome 9 tel j e prepovedalo, ter določilo, da se kanie lesa in napravljanje meje f skozi katero modri reki Drinja in Ersava derete, menjeno zem- Obe vodi ste za pijaco jako nezdravi, a vendar nam ima kot gozd gojiti in vprihodnje kot gozd vzdr- tukaj dobre vode ne manjka. Lepi od Sokolovića ževati. Nobena pritožba, iuui na, najviše mesiu m mv> ziaani most, Ki je uze 3UU let star, veže desni in levi pomagala, in obcino Gojzd je v omenjeni zadevi vrh breg Višegrada. Ostanki trupla vrlega Sokolovića tudi na naj mesto ni nic zidani most, ki je uže 300 let star, veže desni levi tega še 30 gold, komisijskih stroškov prav po nepotreb- ležé na tukajšnjem turškem pokopališči. Na gori Beko- vački so še razvaline nekdanjega grada, kjer je po tu- nem zadelo To nam e n > b jedro mojega gori omenjenega govora, ki ima kajšnji pravljici Kraljević Marko uječen bil varovati nepotrebne nadležnosti c. kr. stopinje se še v kamnu vtisnene vidijo tudi gozdnih organov in pa nepotrebnih stroškov Luka Robič jece ubegnil. ? ko je on iz Deželni zbor Štajarski. Od Rimljanov napravljene vroče toplice, dobro uro od mesta oadaljene, so izvrstne, zdravilne, škoda le, da so tako zanemarjene. — Višegrad bi zarad svoje prijazne lege in okolice jako lepo mestice bilo, Deželni zbor je — tako poroča ,,Slov. Gosp. <4 nagle smrti umri dne 7. julija t. 1. Zanimiva bila je 15. seja, ker so takrat slovenski poslanci zlasti gosp. dr. Rađaj in gosp. Žolgar grajali, da je na vinorejski šoli v Mariboru vse nemško, učitelji in učni jezik. 16. in 17. seji razgovarjali so se o silnih stroških za ljudske šole. Nemški konservativci (možje naše stranke) so zapustili zbornico, ker hočejo, naj so liberalci sami ako bi ljudje kaj poslopja zidali Prebivalci so večidei mahomedanci ) y Turčin je prelen, drugi so Srbi in i ko je šlo za vse odgovorni. Jednako storili so kritje pomanjkljeja celih 242.894 gold., kar so se vé tudi liberalci zakřivili s svojim pometanjem z denarji. Osamljeni liberalci so imeli 2 nasveta na razpolago. španjski židje, ki se z obrtnijo in trgovino pečajo. Vseh skupaj je blizo 2000. Vsak drug člověk ima golžvo (krof); pravijo, da se od vode Drinje dobiva. Razen dveh džamij tukaj ni ne srbské ne katoliške cerkve. Katolikov ni nobenih razen uradnikov. — Življenje je jako drago; upam pa, da bode prihodnje leto bolje, ker so ljudje letos mnogo nasadili in vsejaii; ako ne pride za po- kaka elementarna nesreća, bo žetev izvrstna. Ječmen Veliko se le-sem 9 Letos so si liberalci s pomooženimi dačami pomagali iz zadreg; dolgá najeti si niso upali. 18. seji so poko- pali ribarsko postavo in v 19. seji je c. k. namestnik odgovoril na razne interpelacije večidei ugodno. Z bor- so uže o sv. Petru in Pavlu poželi. pripelje iz Srbije; ako bi ne bila colnina tako visoka bi še viša bila dohodarina. Vino se tukaj po 60 do 80 krajc. oka (to je po naše star bokal) prodaja in je prav izvrstno srbsko; tudi pivo se dopeljuje, a to je slabo. — Goveia kusra, ki je uže nekoliko mesecev tra- nim, malo zanimivim govorom je potem deželni glavar zbor sklenil. jala, je ponehala in bode meja v kratkem zopet odprta. Ako bi se naši kranjski kmetje tukaj naselili, bi Višegrad kmalu vse drugače izgledal; med naseljenci pa so Deželni zbor tirolski. sedaj sami ogerski in poljski židje. Vojakov imamo tukaj en pešpolk štev. 80 z godbo,^ki nam vsak teden tukajšnjem zboru je vrli poslanec Greuter dvakrat prijetne ure napravlja. tožil, kako so kmetje padli v mreže ode ruhom 9 in Je se zdaj delà od Višegrada do Rogatca, bode taka Se nekaj. Cesta, ki da z oštro besedo šibal Auersperg Lasserjevo ministerstvo, jej ni para na Kranjskem. 9 Danes srbski praznik katero je vsled denarnega polonia (kraha) 80 milijonov sv. Petra in Pavla — vršila se je svečanost, ki jo tukaj gold, vrglo v žrelo judov, nasproti pa za siromašnega uže Bog vé kedaj ni kmeta prav nic ni storilo. bilo; blagoslovljen je bil zvon, ka terega so tukajšnji častniki in uradniki v Beču vliti Zvon je maj hen, a dober glas ima, ter je na- * dov, Finov Mnogovrstoe novice. Solnce o polnoci. Vsako leto potuje mnogo ve- > Amerikancev, Rusov, včasi tudi kaj Nem-cev v Laponijo, da ondi 24. junija (dan sv. Janeza Krstnika) z gore Avasaksa, onstran Lukee (na Finskem) ogledujejo polnočno solnce. Al letos ga to noc niso videli, kajti nebo je bilo in ostalo oblačno. Zato se jih veliko vrnilo nazaj. Al vsi tisti, ki so Čakali 24 ur, so doživeli ogled solnca o polnoči drugo noč. Nek An-glež je v spomin te čudne prikazni z užigalnim steklom užgal v svoj klobuk luknjo s solnčnimi žarki o polnoči. Prav po angležko! dali. menjen katoliški občini, katere pa dozdaj še ni tukaj. Zvon ima na eni strani c. kr. orla — na drugi strani pa napis: ,,der katholischen Gemeinde gewidmet von den OfFízieren und Beamten der Višegrader Garnison". Ker ni tukaj katoličanov, se je zvon oddal srbski ob- cerkev zidati, za toliko v čini, katera ta mesec začne novo casa da se osnuje katoliška cerkev. Včerajšno noc so venčali prostor, kjer se je danes svečanost vršila. uri zjutraj pričela se je maša in potem blagoslov- ; iz vseh krajev prišli so ljudje gledat in Ob ljenje zvona udeležit se svečanosti. Ob uri je bila svečanost pri Na to stopi vladni zastopnik na nalašč za to pripravljeni oder in v jedrnatem govoru izroči zvon občini s pogojem, da se, ako se bode kedaj katoliška cer- kraji. * Koliko stane ena sama tozbat V ceijskem okrožji kev zidala sta se tožila dva kmeta zavoljo treh golobov, katere je zvonenje eden izmed nju^ neupravičeno ubil in tako druzemu veseljem je občina sprejela zvon, in gromoviti živio , zvon nj ej rabilo, mora vrati, — drugič, da, kedar se bo srbska občina zvoniti pustiti. škodo naredil. Clo vek, ki je to pravdo gubil ; ima kliei na presvitlega cesarja razlegali so se po mestu 236 Povabljeni so bili vsi častniki in uradniki k svečanosti in je klasičen italijanski pisatelj in nepopisljivo gladek in kobedu. Jagnjeta, kuretina, vino in pivo in slivovka in eleganten govornik. Najrazličniše predmete zna — so bili glavni predmeti pojedini; mladina nas je pa zra- bodisi pismeno ali ustmeno — tako spretno in umetno ven razveselovala z národnim plesom „Kolo a Prav obdelovati, da se mu misel in beseda udaja, kakor testó. da ne prijetno je bilo. Turčini so se pa tako ježili, da smo Ni ga skoraj izobraženega člověka pri nas, ^o, ui mislili, da se bode kaka nesreća pripetila; a hvala čital njegovih spisov. Imé njegovo slovi pa tudi daleč okrog po deželah italijanskih. Sicer govori dr. Valussi Bogu, vse se ie redno vršilo, varno bivati, ker je v okolici mnogo je premija 40 ces. cekinov našem kraji ni kaj postavljena, a ni lopovov; na enega tudi nemški, zna francoski, umé angleški in španjski pa ga mogoče tudi slovenščina mu ni tuja; latinski govori in piše prav v pest dobiti; na nečega druzega je postavljeno 10 c. lepo. Sploh sem zapazil jez pri njem gledé omike neko ▼ VVJ v V MA 1^4 ^ jíl ^ 4JI V\J V ^ v^ V4. 4 V% V ^ J W V^ VW^ w A | W M Vf A WP cekinov. Vsi ti lopovi pridejo iz Srbije. Pred nekoliko čudovito universálnost, in pri laških duhovnikih ne- dnevi so naši komisiji, katera je čez noč v Strbci pre- navadno — prostodušnost. Vendar bi novemu prostu sveto val, da naj bi prej ali slej vse slovenske okraje Dr. nočevala. 3 konje ukradli, enega konja so baš na srbski meji vjeli , druga dva pa še iščejo. Vojaki imajo naše nadškofije obhodil. Znabiti se ne bode kesal. * /% A7n 1 ii rt ni i a a a l Ain lr un 41 tt tP rl T Ci ÔCStâVOlî V tukaj jako mnogo posla. Vsak dan gre ena kompanija Valussi je pisal enkrat v „ E. d. L. po okolici in po gozdih te lopove lovit, a do zdaj niso še nobenega vjeli. — Vročina je tukaj jako velika. Po Capitulum mala bestia". rem se nahaja med drugim rek: „Canonici boni viri, No, naša doktorja mons. Zorn 30 Drugi pot več. 38% R. je uže kaj navadnega. Zdravi rojaki! * Dunaja 15. julij Pošiljam Vam košček pes- în Valussi sta nam poroka, da naš kapitelj n e bo „mala bestia". — Veliko senzacijo v duhovskih krogih je vzro- čila te dni novica, da gre g. Andr. Respet, profesor mice iz humoristično-satiričnega časnika „ Cri-Cri", **) i beró pastirstva v našem bogosl. y semenišci, k Frančiška- ki Je i ULUVJI IvJtlWUVOWUil AUllV^M) \J L4t kj UA1\UI VI 4 \/ dne t. in. izhajati zacel, da Vaši nemčurj nom. y Gosp. R. je bil 22 let bogosl. profesor, poprej kako pametni in pošteni Němci o njih sodijo. Pesmi je gimnazijski katehet in še poprej vikarij na kmetih. ime yy Deutschthiimlersehmerzen" } in začetek nj se Corpus vile, na tako-le katerem že leta in leta naši šolski go-spodarji poskušnje delajo; nekdanja normalka prestopila yy Unrs Deutschthum, weh ! iat es geschelrn, Wird weiter s o regieret, Soli es nicht wehrlos untergeh'n, Jetzt tapfer remonstriret! Je pra vij o spet v novo frazo; nemška vadnica bo za slovensko-italijansko žensko učit. izo-braževališče. Kaj natančnišega drugi pot Dne 10. julija se je končala maturitatna preskušnj a na ženskem učit. izobraževališči. Bilo „Die Bildung gehet m i t zu Grund, Wo war' sie sonst zu finden" So schallťs aus manchem grossen M und, Wer konnte das verwinden? kandidatinj y je 17 umaknila y Italijank in 9 Slovenk. Ena It. se je Slovenki ste padli, tri kand. so zrele z o dli ko (med njimi Vrocino imamo strašno: v ena Slovenka), ostale so zrele. pritiska sobi 25° R. ; suša î » y AVer Deutsch wie unsr'e Le uť nicht kann Der darf mit uns nicht sprechen, Denn nur deutsch spricht ein rechter Mann!a So kollerťs zum Erbrechen. že hudo torej memento mori! Dae 16. avgusta bodo zaceli pokopavati na našem novem pokopališcu. Tako je sklenilo m. starešia3tvo 12. dne t. m. t. In Walschland nicht. noch Frankenland y Ward je so was vernommen y Ptuji. — Mariborski gimazijci napravijo v tu kajšnji čitalnici v nedeljo 8. dne avgusta „besedo" s sledečim* programom : 2. „Pozdrav", govori Weil Niemand, weiss man, zum Verstand Durch Sprache sei gekommen. gosp. prof. Na boj", zbor A. Hajdriha. Žitek. Ja- morje", dransko jem na glasoviru dr. G. Ipavca; zbor s čveterospevom in spremljevan- Sonst gâbe mancher P a p a g e i Und manches stolze Starchen, Das spricht, als ob ein Mensch es sei Bald ab ein deutsches Narrchen. nj ah a y čveterospev A. Hajdriha. yy sladkih sa- 4. yy y s tenor-solom Fr. Vogelna. vor i gosp. M. Mur ko. in bariton-solom dr. Cigani « y 5. „Siavnostni govor" zbor > go- yy Ipavca. Domovina", zbor s tenor- ê m ro- yy Moje sanje Gorici 18. julija. Nekaj duhovskih vesti imam, in pa kakošnih!! Novega prvostolne ga prošta imamo. Rajncega prošta brat, u. umoi umuu Codelli, je předložil preč. ordinariatu g. dr. Evgenija n. gosp. Sikst baron manca Fr. Krežme za gosli s spremljevanjem glasovira (g. A. S tockl in g. A. Ip a vic). 8. a) „Sto čutiš", , „V tihi noci", čveterospev A. F ors ter j a. 9. „Petelinckova ženitev", šaljiv zbor zbor od Dav. Jen kota A. Karola Valussi-a. Dr. Valussi je rojen 11. febr. Ipavca. 1837. v vasi Talmasons (v provinciji videmski); gim- Hajdriha. 10. „Kdo je mar? " dr. G. nazijske studije je po avstrijskem sistemu z najboljšim vspehom dognal v Ilirsko-Bistriškega okraja 5. julija. Vidmu, bogoslovje pa v Gorici dok- ., Pri volitvi 27, rožnika so bili následuji gospodje za Trnovsko ob-čino izvoljeni : za župana z veliko večino (19) glasov torstvo bogoslovja je dosegel na vseučilišči dunajském gosp. Josip S am s a iz Kosez ; za svetovalce pa in přišel potem za pro íesorja (morále) v tukajšnje Josip Vrh iz Kosez; Franc Kranj c in Benigar iz centr, semenišče. Od leta 1873. je državni posla- Trnova. Bog jih živi ! nec za okraj gradiščanski; nekaj let je bil tudi ud mestnega starešinstva goriškega. Mašnik je od 12. februarija 1860. Alpi-em (kôrnim vikarijem) tukajšnji „Eco del Litorale našo Podhruške 1. julija. Pri volitvi županstva za Dr. Valussi vreduje z g. Dom. bušak občino bili so izvoljeni: za župana Jernej Tre- posestnik v Zobejevem za svetovalce pa *) Bode dobro došlo Î Vred. Casnik „Cri-Cri" z haj in stane za vse leto 3 gold 8 gold. y Matija Pirš iz Vira in France Res nik iz Žobejevega. Ljubljane. (Iz odborové seje družbe kmetijske 18. dne i. m.) poroča se „Novicam" sledeče. Predsednik dvakrat na mesec na celi poli baron Wurzbach predlaga, naj se gospej vdovi ces. na-v posebno ličnem natisu pa mestnika vit. Kalline, prejšnjega c. k. dež. predsednika kranjskega in častnega uda družbe kmetijske, pismeno ■ izreče toplo sočutje o nenadni smrti spoštovanega so- proga ; odbor soglasno sprejme predlog. (C. SL de- Čiti tako, da bodo Žensko učitelj Uže male y marveč želna vlada je tudi družbi kmetijski poslala nekoliko iztisov tište tabéle, ki jo je c. kr. ministerstvo kmetijstva v nemškem in slovenskem jeziku na svitlo dalo in kaže z zeleno barvo zaznamovane mesece, v katerih eno leto samo drugo leto priprav Ljubljani) se ima skr sprejemali olskega leta 1881. se ne bodo več pripravnice je V se 1882 ) in Prihodnje leto bode samo tečaj, in kedar se naredba popolno > in se divjina na Kranjskem po postavi od leta 1874. ne Iz tega sledi, da bodo tečaj ) izvrši, bode a drugo bode 2. in 4. tečaj sme streljati ali drugače pokončevati ; odbor je preskušene učitelj ko drug let Ker se jih veliko topale sklenil, podružnicam kmetijskim in ljudskim šolam po sko preparandijo in izpit dostojí, bi se utegnilo eno tako tabélo poslati, katere se za njo oglasijo. da bi ne imeli služeb za DJ Prošnja gosp. K. v Trojanah, naj bi se mu naklonila nisterstvo to stvar tako vredilo za zen zgodit in zarad tega je mi } državna podpora za zgledno napravljeno gnojišče, se ni mogla uslišati zato , ker družba kmetijska uže več let ne dobiva nobene subvencije za gnojišČa. Vsled poročila gosp. Hitza o zadevah nove sirarske družbe Česniške in studorske se odbor z vprašanjem obrne do c. kr. ministerstva kmetijstva, pa tudi do družbe kmetijske tirolske. — Družba kmetijska in vrtnarska v Gradcu ste poslali odboru vabilo, naj bi se tudi kranjski kmetovalci in sadjerejci udeležili deželne raz-stave št ajar ske in pa shoda avstrijskih kmetoval-cev in gozďarjev v Gradcu meseca septembra; odbor je sklenil to vabilo razglasiti po „Novicah" in v Laib. Zeitg." — Ker je družba kmetijska za nakup Iz Reke se nam o ondašnji realni gimnaziji poroča, da je letošnje šolsko leto bilo v tej 8raz-redni šoli koncem leta skupaj 115 učencev, — v 5. razredu je bil en učenec, v 6. razredu pa tudi eden. Ali ni to prav „curiosum" solstva v mestu, katero Lahi za laško, O gr i pa za magjarsko proglašajo in kamor nek uže tudi magjarščino silijo. — Ce je to resnica kar se nam poroca in ne dvomimo f poročilo vzeto iz „Atti della scuola* očitno ( ) ker je , zakaj srednje šole. da je, potem je dosta da slovanska mladež beži iz Reške ,.xj<%iu. — jl^a jv, vu wđjv/cti i^uujoa« ^cv (Dobrodelstvo.) Preblagorodni gospod dr. vitez žlahtnih ovnov letos le 100 gold, državne subvencije Gutmannsthal - Benvenutti je tukajšnji hiralnici daroval dobila, je odbor sklenil, kompetenco za Ukviške ovne 20 gold, z namenom, naj bi se siromakom tega zavoda razpisati tako, da naj živinorejci, ki želijo ovna za po- ob posebnih dnevih v jedilih dal kak poboljšek. Hvala lovico nakupne cene dobiti, pismeno prošnjo vložijo mu za ta milodar' odboru, ki bode potem nakupljene ovne razdelil po deželi tako , da jih dobijo taki gospodarji, od katerih je Vodstvo hiralnice. pričakovati, da jih bodo za in deželi. trgovec v Ljubljani. pleme ravnali na korist sebi Za uda je bil sprejet g. Albert Češko tej seji je oskrbništvo druž- benega vrta na ogled razstavilo nekoliko Sibirske rži, in Pedigre in pa svitle ozimne pšenice. (Valvazorjeva kronika.) Presvitli cesar je na predlog c. kr. najvišjega kamornika s sklepom dne 10. t. m. krasno drugo izdajo Valvazorjeve kronike dežele kranjske „Ehre des Herzogthums Krain" blagovolil sprejeti v svojo privatno knjižnico. Ta no- vica nas veseli tem bolj ker Novomestu, marljivi založnik te zdaj popolno dovršene za Kranjsko, ampak tudi za zgodovino sploh ime- ne nitne knjige, o svojem času dobil tudi pohvalno pismo Velikanski v slami in debeli v zrnji ste res vredni, da gospodarji gredó na družbeni vrt na Poljane ogledat še na njivi stojeći krasni pšenici; gosp. Yodé jubo jim rad pokazal. Gosp. deželni predsednik Winkler se je podal 19. dne t. m. na Dolenjsko, da ogleda po toči poško- dobiti to po dovane kraje krškega in novomeškega okraja in se sam nobena dežela ne more ponašati. t vl i Y 1 • JL je gosp Krajec v na Pariški svetovni razstavi. Ker je še malo iz- tisov na razpolaganje, naj se podviza vsakdo, kdor želi vsem krasno kroniko, s kakoršno se menda osobno prepriča o škodi in tamošnjih razmerah prebi- valcev. ga je v Ko je lepo deželni predsednik došel v Krško, okinčanem mestu župan Krški gospod Iz Mengša nam je došla žalostna vest ondi 16. dne t. m. umri gospod France Kuralt da je oče Pfeifer z mnogimi drugimi župani spoštljivo sprejel; iz Krškega skozi Cerklje in Catež pripeljal se je v Koštan j evico; na vsem potu so ga ljudje sijajno in navdušeno sprejemali. Mestna občina Kostanjevica mu je podělila častno meščanstvo, a občina Cerklje častno ljubljanski judovskí lišt občanstvo. Jutri se vrne v Ljubljano nazaj g vojjvva x i auuo u. u. j ai b, pO- gospoda Franja Kuralta, tajnika sestnik v Mengšu gospodarskega društva v Zagrebu. Lahka bodi zemljica spoštovanemu rodoljubu! Namesto umrlega viteza K a 11 i n e , (kateremu v miru, ces i da je umri „am Tagblatt" še v grobu ne dá gebrochenen Herzen" zato, Gospod minister dr. Pražak je bil přišel pre- ker je bil v srcu skozi in skozi „ustavoveren", pa se tekli teden v Ljubljano, od kodar se je podal v Bled, kot tacega pod ministerstvom Taaffeovem ni s mel ka- da vidi „Svajco4 ( kranjsko. Kakor „Slov. Nar. > ; gosp. minister res občudoval lepo našo (Srednje sole in uči sklenile šolsko leto so poroča deželo. 15. dne t. m. z at i) ) se za ces. namestnika v Brn i ugibajo v dunaj- 5 mestne šole, deške in dekliške skih časnikih mnogovrstni kandidatje, tako grof Sig. drugi. Tudi o vitezu Bohuslavu Widmannu, zetu Skene- Berhtold, grof Widman-Sedelnicky in pa imajo šolo še do 24. t. m. ; sklenejo pa šole en teden pred določenim časom, ker tu in tam otroci bolehajo za kozami in davico , in iz bolniških hiš tudi zdravi otroci ne smejo hoditi. Naj nam je vprašanje dovoljeno: čemu ta razloček med končanjem šolskega leta? Odkritosrčno rečemo : mi smo preneumni, da bi ga raz-umeli. Nekateri stariši imajo fanta v mestni šoli in druzega v gimnaziji in realki. Namesti da bi pa oba prišla ob enem v Ljubljano in plačila stanovanja poravnali ovem, bivšem deželnem predsedniku kranjskem m zdaj ces. namestniku v Tirolih, je počil glas, da utegne v Reform" pravo pové, rekoč, da se- Brno priti, al — „ danje ministerstvo ne more misliti na tacega možá I ttfMMfli MH ■ bii ki prebivalcev moravskih tako malo priljubljen kakor je bil na Kranjskem, in da klic po vitezu večini Bohuslavu Widmannu je po takem siderium" nemške ustavoverne stranke. pium de (Naznanilo.) Národna društva ljubljanska pri- morajo hoditi dvakrat. In koliko neki se je zaostalec pravljajo v nedeljo 1. dne avgusta izredno veselico v Ljubljani več naučil teh par dni! novošegnega liberalizma? Je to tudi kos na vrtu čitalniške restavracije v korist ubogim po toči poškodovanim rojakom. Opozorujemo uže 238 zdaj častito občinstvo, da se takrat blagovoljno udeleži v mnogobrojnem številu te dobrodelne veselice. Program, ob8toječ iz produkcij pevskega zbora, telovadbe, loterije in godbe bode se kmalu razglasil. Odgovori vredništva na vprašanja. Gospodarju J. P. v Parad : Občina Grosup. ni še dobila svoje odškodnine, pa jo v kratkem dobi: Po prof. Heinrichu osnovano pevsko^ društvo stvar je zdaj še na Dunaji. marno „li e der tafel" je imelo v nedeljo izlet na goro, katerega pa okrajnemu glavarstvu še naznanilo mrvo Gospodarju Fab. v A. poleg Sesane : Dajte pred , potem solí; trt no uš so „Novice" uže v 1. listu m. gori m v Pri tem so se godile neke nerodnosti na Šmarni leta 1873. v podobi in s prav obširnim popisom pri- katere zdai nemškutarii po svoji nesle z druzimi škodljivimi mrčesi vred. Skusite tište J J IT _ J § / j •i4» i i i • . • i • • • t i • Medvodah navadi porabljajo v grdenje Slovencev po nemških čas- „Novice" pri kakem gospodu dobiti, ki jih spravlja, nikih. Po Ljubljani je o tem toliko govorice da ne vemo še pravega in moramo čakati, da bo po sodnijski preiskavi vse na dan prišlo. Kar se pa govori in je Novičar iz domaćih tujih dežel. tudi brati že pov časnikih, je ob kratkem to. Ko so Ljubljančani na Smarno goro prišli, so šli v cerkev na orgie, tam igrali med drugim tuđico kro gle in neka- " ~ je to res, razža- Dunaj a. Střelci vseh avstrijskih dežel so si teri so neki pred cerkvijo plesali. Ce lili so pač zeló verski čut naroda slovenskega. sleklo in so Nekaj jih po jih je neki tudi prepotene srajce drevji oběsili, da se posušé, med tem pa so hodili okoli brez srajc, le s suknjami ogrnjeni. Sploh so se, kakor se pripoveduje, na gori te dni osnovali shod na Dunaji za skupno streljanje. Prišli so res iz vseh dežel, posebno pa je bil impozan-ten prihod tirolskih, katerih v národni obleki je bilo blizo tisoč mož. rov ? obnašali tako, da so izbu- dili nevoljo pri slučajno navzočih kmetih. Z gore proti Medvodam zopet niso šli vsi zmiraj po navadnih po- Večidel so se uže zaprle zbornice deželnih zbo-a oni, ki še zborujejo, nimajo nobene važnosti ve& — Sovraštvo ustavovercev do ministerstva Iz Brna Taaffeovega sega celó namestnika viteza Kal li grob mrtvih. Pogreb ces. sta počastila s svojo pri > kajti bili so otroci in ženske med njimi tih kmetje kaj tacega ne gledajo če se škoda delà. ? radi, to vé vsak f in da posebno Medvodah je bila družba veča, a so se zopet neki tako vedli, da kmetom ni bilo všeč; neka govorica celó trdi, da so se uže pri obedu med seboj razbesedili in skavsali. Ko jih na večer prepodi dež, so vreli vsi na železniško postajo, in tu — pravijo čujočnostjo tudi ministerstva predsednik grof Taaffe in minister dr. Pražak. A kaj so storili tukajšnji za- grizenci? Ko so čuli > da prevod Kalline spremita omenjena ministra, ni bilo nobenega eksaltadosa blizo Iz Budapesta Tukaj se zopet mnogo razpravlj o zuje 7 mškem jeziku. Večina ogerskih časnikov doka da je nemški jezik na Ogerskem popolno nep sami so bili nekateri napadeni od kmečkih fantov, treben in da bi se kar naravnost moral izpustiti iz da jih je bilo petero pravijo nekoliko ranjenih. šol 7 je pre dp Mogoče je oboje , če je vse to res, kar se do zdaj v sijo peštanski Němci 7 Ljubljani vé o tem, ker naš kmet je zeló občutljiv posebno v verskib zadevah in se dá potem zapeljati do gledal nauk. Od druge strani pa pro se jim zopet doveli nemšk 7 katero je bilo zadnj čas Og so več sto let izhajali brez nemškeg odpravlj jezika ka prestopa postav, česar se ve da ne odobruje in odobravati ne sme, ampak vsak ljudo-ljub mora kaj tacega le obžalovati. Nič manj, kakor ;m zapeijau uu ^b1" ^^ ^j^nvc* , j^«,- noben rodolíub terega jim zdaj Němci vsiljujejo, kakor da bi zdaj vsem IJ 1 V I • * I • • t 1 • 1§1 narodom nemški jezik edini izveličalni bil Iz ne. Tako zvana nihilistična stranka take surovosti, je pa nasproti graje vredno tako obna- je v Rusiji popolnem ki vse to provocira. Kaj Loris-Melikovu. vničena. ŠaUje ,,uunxvc»um t , ivi »«v, «.v «.«j je na vsem resničnega, to bo že preiskava pokazala. Odločno se pa mi moramo vstavljati očitanju, ki je bilo a v torek že preklicano, omikanih" meščanov Zasluga zato gre največ J. Francosko P v pondeljek v „Laibacherci", .1 požigala in morila 7 Vsa nekdanja drhal, ki pomiloščena. Krvoločna hij kakor da bi bili kmetje k temu našuntani po narod- parjz Rochefort zdaj v Parizu zvonec nosi. Ko je došel v njakih Î ! Včerajsnji j,xa^uian v^* v pcm^u^ saur da vzrokov te neprijetne dogodbe išče celó v dežel- s^jj „Tagblatt" je celó tako predrzen 7 so mu krvoločniki hoteli z vozá konje spreči in sami se vpreči. 14. dne t. m. so obhaj ali svečanost nem zboru in zato posebno nesramno napada gosp. bila raZrušena v spomin, da. je 14. julija leta 1189. baštila Svetca V V ces, daje to sad njegovih govorov v zbornici. 7 dovladno ustavo opravlj 14. julija 1790. leta pa prisega na Iju kjy^l^c*, ««jv w «uu t aoviacino ustav« Čudno, da „Tagblattovski" ljudje vzrokov ne iščejo ni- na Francoskem Grozni časi bližajo zopet kdar tam kjer so, namreč v sebi, ampak vselej va- 7 lijo vso krivdo na narodnjake. Tako je bilo ona leta o dogodbah na Ježici in na Janjčem, tako je tudi zdaj, narod sramoti in obrekuje po do- druzih državah svetá oc! kodar se potres utegne razširiti po da se v obče naš Listnica vredništva. Sl. županstvo v Veliki Do mačih in vnanjih časnikih. To se skoro vidi, kakor da lin i: Vaš obširni „popravek " smo še le včeraj přejeli, toraj bi naši ker nemškutarji hodili ljudi na kmete nalašč dražit, ga nismo mogli v tej številki natisniti, ker bi dal skoro polovico lista. „Novice so pač odprte vsakemu opravičenemu vselej, kedar PP ' kam gredó, se zgodi kaka nerodnost, zavoljo katere trpé potem kmetje in ime dežele. odgovoru ali zagovoru, vendar, ce se vi skličujete na 19 go z du njen, v Oni gimnazijalec, ki je bil přetekli teden v tiskovne postave, ^morate tudi vediti, da faktični popravek pod Turnom" od nekih potepuhov na smrt ra- ne sme presegati ' prostora tistega spisa, kateremu ugovarja, 7)_ se živi, al, ce tudi živ ostane, brez hudih posledic ker le toliko je zavezano vredništvo zastonj sprejeti. Vaš mu ne bo udarec na možgane. Ne moremo si kaj , da pravek" je pa skoro desetkrát dalji od dopisa v predzadnjih ne bi dali našim dijakorn pri tej priliki prijazen opo- „Novicah", toraj ga homo vzeli le, če bote za vsako tiskano min, da jim sicer iz srca privoščimo, ako, kedar so sto- vrsto, kar jih bo več od onega dopisa, plaćali navadno inse- rili svojo dolžnost o študijah, veseli zapojó: „Gaudeamus ratno ceno, namreč po 8 kr. od vrste. V tem pričakujemo Igitlir , J UV^UUO UUiU OULUUO • y C41 - JLilIWU liC*J OV JLJLJ1 ' hovo razveseljevanje ne izgubi v to, da bi se ponašali s ponočnico: „Der Mond ist unsere Sonne!" juvenes dum su m u s : h( nikoli naj se nji- odgovora. Odgovorni vrednik: Alojzl Majer. — Tisk in založba : J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.