Reg. Addresser 103 Fifth Ave, North Altona, Vic. Advertising: 48-6759 (Dr. J. Koce)
Published by Slovene Assoc. Melbourne Printed by
Bussau & Co., 6 Elizabeth St., Nth. Richmond
Editor: J. Kapušin Assist. Ed.: K. Kodrič
VINO DIREKTNO OD VINO-j GRADNIKA!
Če želite pravo prvorazredno' vino po zelo nizkih cenah j pišite	i
Mr. A. D. CAMPBELL, P.O. Box 44 RUTHERGLEN, VIC. { Tel. 58	i
PRIPOROČLJIVO ZA SLOVENSKI OKUS I
Vol. IX. — May 15, 1964, — No. 5.
YUGOSLAV NEWSPAPER IN AUSTRALIA
PRICE: 2/-TEARLY: 20/-
Melbourne — Sydney Brisbane — Adelaide
V GEELONGU SO SKUPSClNO PONOVILI
Slovensko društvo Ivan Cankar v Geelongu je na Anzac Day, 25. aprila, ponovilo neuspelo skupščino. Z razliko, da je bila skupščina na velikonočni ponedeljek nesklepčna zaradi premajhne udeležbe, se je ponovitev skupščine zelo lepo odvila z visoko udeležbo članstva tamkajšnjega društva, čeprav skupščina ni bila dokončana, je pa bila zèlo plodna in je prinesla gotove trdne odločitve. Drugi del skupščine se bo nadaljeval v kratki bodočnosti, kjer bodo izvedli samo volitve nove uprave.
Do drugega dela skupščine je ostala stara u-prava pod predsedništvom že dobro poznatega gospoda Ivana Mejača. Prav gotovo je bil eden najvažnejših sklepov skupščine začetek postavitve Slovenskega doma v Geelongu. Uprava je predložila ličen načrt za zidavo doma na že odplačanem zemljišču. Dom se bi sestoj al iz lične dvoranice za 200 ljudi in dveh sob ter knjižnice. Da bi sklep ne ostal samo pri besedah so postavili pripravljalni odbor in se sporazumeli vsi skupaj, da bodo iskali bančno dolgoročno posojilo, za katerega pa bo 20 do 30 rojakov jamčilo s premoženjem. Izognili so se že velikokrat "skra-hiranega" načina zidave, da bi delali sami, ampak bodo najeli kontraktorje, ki jih bodo plačali.
Rad bi še omenil, da so vsi izgledi okrog Velike noči kazali, da bo društvo propadlo, pa se je presenetljivo dvignilo. Tokrat so v Geelongu začeli skromno, toda načrtno in prav gotovo bodo uspeli. Uredništvo Vestnika želi geelongškemu društvu obilo uspeha in za- novo leto nov dom!
Jože Kapušin
Photo Studio "BOBY", Sth. Melbourne — Tel. 69-2083
gdč. DANILA BOLE iz Pascoe Vale.
Gdč. Bole je stara 20 let in izhaja iz ugledne, narodnozavedne slovenske družine Bole iz Pascoe Vale. Boletovi so prišli v Avstralijo iz Trsta pred osmimi leti. V Trstu je bila rojena tudi naša Miss Slovenija.
Gdč. Bole poseča Pascoe Vale High School ter je članica odbojkarskega kluba v Ascot Vale. Zaupala nam je tudi, da je zaročena z g. J.
PREDSKUPŠČINSKE MISLI
(OB PRILIKI X. REDNE LETNE SKUPŠČINE SDM.)
Ko sem na peti redni letni skupščini sprejemal uredništvo tega lista, prav gotovo nisem pričakoval toliko burnih let v delu za list in SDM. Pred menoj se je zvrstila kopica tromeseč-nih urednikov in še kakšen, ki je sicer zdržal nekoliko več, vendar je moral opustiti zaradi živcev. Takrat sem si ustvaril mnenje, v katerega pa nisem bil gotov, da ljudje prehitro sperjmejo svoje dolžnosti, se obvežujejo delati, nato se pa rešijo svojega površnega dela z že običajnim izgovorom: Delam zastonj in to kar naredim je dovolj, kaj pa koga briga kako in koliko naredim. Ustvaril sem si tudi mnenje, da je listu potreben človek, ki bo zagrabil, zagrabil za dolgo dobo in ga dvigoval korak za korakom, da so društvu potrebni ljudje, ki bodo delali načrtno in si privoščili nekoliko pokoja šele takrat, ko bodo svoje začetke dela, pripeljati do cilja. Po letih sem spoznal, da se nisem motil.
Kot urednik lista imam zelo neprijeten privilegij, pridobljen zaradi izogibanja pisati delikatne članke, obeležiti skupščinsko dobo SDM. Pred X. skupščino pa se mi pero zatika, ne ker se bi bal soočiti se s faktorji vseh dosedanjih napak, vseh slabih elemntov našega društva, keine bi vedel pokazati tudi uspehov. Pero se mi zatika, ker se bojim, da bo ravno ta jubilejna skupščina naše skupnosti prazna, brezidejna, brez pogleda v bodočnost,na j slabša stran naše male kronike, male zgodovine, male skupnosti, ki počasi usiha. Bojim se, ker sem spoznal, da Slovenci nismo demokrat j e in nismo zreli, da bi trezno pomislili in spoznali, kaj pravzaprav sploh hočemo !
Pa vendar piši pero, piši! Piši vse tisto, za kar si prepričano, da bi bilo bolje, da nikdar ne pride v razpravo. Napiši čisto in jasno, da ne drži: Delam zastonj in to kar naredim je dobro ... To ni častno, to je ponižujoče. Značajni ljudje, ljudje smelih oblik držijo besedo in svoje delo zastonj ravno tako opravljajo kot da bi bili zanj najbolj plačani, častni ljudje ne delajo obljub za tisto, za kar so prepričani, da ne bodo zmogli. Pod nobeno ceno ne in pod nobeno silo! Ali je to ena napak vseh naših vodstev v preteklih devetih letih, posebno pa letošnjega? Dvoumno opravljanje okrog vogalov je napaka številka dve. Nekdo, ki je pijančevanje podpiral (Dalje str. 3)
V Melbournu smo izbrali "Miss Slovenija"
Melbourne, sobota, 11. aprila. — V mestni dvorani v Prahranu smo na plesni prireditvi izbrali Miss Slovenija ter še drugo in tretjo kandidatko. Izbrali smo tako, da smo se izognili komisiji (na katero so običajno leteli očitki pristranosti) in smo glasovanje poverili občinstvu. Seveda tudi s takim sistemom ni vse v redu, kerv dvorani nastopajo fantje-agentje, kateri zbirajo glasove za to ali ono kandidatko. Kakorkoli, neizvoljena dekleta, med katerimi so bila prav čedna in prikupna, s tem sistemom glasovanja ne morejo valiti krivde na komisijo ali celo na društvo, marveč na občinstvo samo. Logično — vse kandidatke ne morejo biti izbrane.
NA TRETJE MESTO JE BILA IZBRANA
gdč. IVANKA VADNJAL iz Fawknerja.
Gdč. Vadnjal je v Avstraliji šele sedem mesecev in je med občinstvom več ali manj nepoznana. Pravi, da je semkaj prišla na obisk k sestri ter da se namerava vrniti v domovino, ker da je domotožna.
"Pa če bi se v tem času zaljubili", sem se pošalil.
"Oh, vi ste poredni", je odvrnila gdč. Vad-njalova. "Seveda, potem bi razmišljala o novem položaju".
Gdč. Vadnjalova, tipično, prikupno slovensko dekle, je rojena v Zagorju pri Pivki, kjer žive njeni starši.	(Dalje str. 3)
z MISS SLOVENIJA ZA LETO 1964
\ Z znatno večino glasov je bila med občinstvom izbrana Miss Slovenija za leto 1964:
Stoliom ter da se v decembru namerava poročiti/
Na vprašanje, česa si najbolj želi v zakonu, nam je gdč. Bole odvrnila, da predvsem dobrega, čutečega moža in otroke ter to, da bi bila tudi sama dobra žena in mati. Po mnenju gdč. Bo-letove lahko to doseže samo, če bo tudi v bodoče spoštovala vzgled svojih staršev, ki so bili vselej skromni, pošteni in narodnozavedni Slovenci.^
GROŽNJE IZ DJAKARTE
Severnokorejski prostovoljci za "zrušitev Malezije", drzne indonezijske izjave ter
malezijska reakcija na oboje
Uradna agencija ANTARA je objavila vest, da bo Indonezija sprejela dve severnokorejski diviziji "prostovoljcev", ki naj bi simbolično pomagali pri "zrušitvi Malezije". Sicer pa je tudi predsednik indonezijske skupščine potrdil vest, da je o teh divizijah "prostovoljcev" bilo govora ob priliki srečanja indonezijskih parlamentarcev.
Malezijski minister narodne obrambe Razak je izjavil, da ga ta vest ne preseneča. "Mi smo bili tudi doslej prepričani, da uživa Indonezija vso podporo iz strani svetovnega komunizma."
Indonezijski minister za zunanje zadeve pa se je istočasno potrudil z izjavo, "da bi vojna z Malezijo ne bila zgolj lokalna." Zatem je v istem govoru nadaljeval: "vtis imam, da avstralski zunanji minister Sir Barwick grozi Indoneziji z vojno, v primeru, če bi le-ta ne sprejela Avstralskih pogojev za rešitev malezijskega vprašanja. Doslej smo se skušali vzdržati na vse to, kar je bilo izjavljeno v Cannberi, toda tako ne more naprej.
KAJ JE IZJAVIL SIR BARWICK
Indonezijski zunanji minister dr. Subandrio se je v svojem govoru oslanjal na nedavno izjavo Sir Barwicka, v kateri je izjavil, da bo Avstralija še nadalje materialno in moralno podpirala Malezijo ter da. Avstralija in ZDA sprejemajo vso odgovornost za obrambo Malezije v primeru razširitve vojne na tem področju.
Umrl je generai McArthur
Norfolk (Virginia ZDA). — 19 topovskih strelov je poslednjič počastilo spomin umrlega vojnega heroja Douglas McArthurja. General se je zlasti uveljavil v II. svet. vojni, ko je poveljeval ameriški mornarici in pehotam v operacijah proti Japonski.
Pokojni general D. McArthur je po II. svet. vojni ostal s svojim štabom na Japonskem, kjer je brez dvoma v marsičem pripomogel, da je Japonska vstopila v novo ero svojega življenja, osvojila je demokratičen način vodenja države, se razcvetela gospodarsko ter se kulturno nagnila k Zapadu.
Pokojni general je vodil vojne operacije v korejski vojni, vse dokler ni bil s tega mesta odpoklican in upokojen. Namreč tedanji prezident ZDA g. Truman, se ni strinjal z generalovim naziranjem, da je treba vojno razširiti na področje rdeče Kitajske, ki je posegla v vojno proti južnokorejskim ter mednarodnim četam na Koreji. Tedaj je prezident ZDA vztrajal, da bi razširitev vojne na ozemlje Kitajske, atomsko bombardiranje le-te, pomenilo poseg SZ v vojno na Koreji, ali pa vsaj, da bi dobiček te vojne (proti nepravemu sovražniku) pripadal SZ.
Razsodba na Reki
Skupina devetih pripadnikov ustaške organizacije pred sodiščem
Reka, 18. aprila. (Tanjug) — Veliki senat okrožnega sodišča na Reki je danes popoldne izrekel obsodbo skupini devetih emigrantov, ki so se vtihotapili v Jugoslavijo z diverzantskimi nalogami, in štirim njihovim svojcem iz Jugoslavije.
Obsojeni so bil : Ilija Tolič in Josip Oblak, vsak na 14 let strogega zapora, Dražem Tapa-šnji na 13 let strogega zapora. Rade Stojič, Branko Podrug in Vlado Leko vsak na 12 let strogega zapora, Stanko Zdrilič na 7 let strogega zapora ter Miko Fumič in Krešimir Perkovič vsak na 6 let strogega zapora. Zaradi dajanja pomoči zgoraj obsojenim so bil obsojeni: Mate Tolič na 10 mesecev, Marica Tolič, Danica Fumič in Žira Perkovič pa vsaka na 7 mesecev zapora.
KAJ PA NOVA ZELANDIJA
"Nobenega dvoma ni, kaj bo podvzela N. Zelandija v primeru razširitve vojne na mejah Malezije. O tem je indonezijska vlada dobro poučena," je izjavil novozelandski ministerski predsednik Holyoake. Novozelandski ministerski predsednik je podal to izjavo potem, ko je za-vršil petdnevno misijo "razgovorov" ra rešitev spora o Maleziji v Djakarti.
SESTANEK — S ČISTIMI NAMENI
Malezijski predsednik Tunku je izjavil, da je pripravljen na nov sestanek z indonezijskimi voditelji, če le-ti predhodno objavijo svoje pogoje za uspostavitev miru z Malezijo. Vendar ti pogoji morajo biti čisti, iskreni in v duhu kompromisa. G. Tunku je obenem izjavil, da mu je sedaj prva dožlnost da bo njegova dežela sprejela zakon za odločnejšo akcijo proti gverilcem.
Bncident v Frankfurtu
Kaduk je napadel pričo Ludwiga Werla
Frankfurt, 6. aprila (Reuter) — Na obravnavi proti 22 bivšim stražarjem koncentracijskega taborišča v Auschwitzu se je pripetil dramatični incident. Eden izmed obtožencev, Oswald Kaduk, ki so mu bila dokazana grozljiva hudodelstva, je skočil s klopi in hotel fizično obračunati s pričo Ludwigom Werlom. Red v dvorani so uvedli šele na intervencijo policistov, medtem ko je občinstvo v dvorani, ki ga je vznemiril nepričakovani prizor, z vzklikanjem bodrilo pričo, naj "pretepe Kaduka do smrti".
Priča Ludwig Werl je potem navedel vrsto obtožb proti enemu izmed glavnih obtožencev, Bogerju. Opisal je pripravo, ki so jo poznali v taborišču kot "Bogerjevo kolo" in ki je bila enakovredna najbolj krutim srednjeveškim mučilnim pripravam. Izpovedal je, da je v Auschwitzu umrlo od lakote ali od bolezni, ki jih je povzročila lakota, okoli 250 tisoč zapornikov. Hrana, ki so jo dobivali taboriščniki, ni zadoščala niti za golo življenje. "Pogosto so dobili zaporniki v juhi ženke lase, zobe, ali ostanke umetnih čeljusti, kakor tudi britvice", je povedal Ludwig Werl.
NOV SOVJETSKI SATELIT
Sovjetska zveza je prejšnji mesec poslala v Vesolje nov satelit, imenovan "Poljot" II. Sovjetska uradna agencija TASS je s tem v zvezi sporočila, da je izstreljeni satelit enak, vendar dovršnejši od "Poljota I" ter da nosi s seboj aparature za znanstvena proučevanja Vesolja.
Ugotovljeno je, da je "Poljot I" prestal preizkušnje horizontalnega in vertikalnega leta ter da so tudi vse aparature prestale svojo pre-iskušnjo.
Predsednik senata M. Mrduljaš je ob koncu sodbe dejal, da je obdolžencem bila krivda dokazana. Dejal je tudi, da so vsi zavestno učlanili v "Hrvatsko revolucionalno bratstvo" in so vedeli, da je cilj te organizacije nasilna zrušitev obstoječe ureditve v Jugoslaviji. Predsednik senata je ob isti priliki napadel Avstralijo in ZR Nemčijo, ker da so obsojenim nudili gostoljubije, še več, tamkaj so se ti ljudje nemoteno pripravljali za svoje poslanstvo, ki naj bi ga izvedli v Jugoslaviji.
Predsednik senata je v obrazložitvi povedal, da je sodišče upoštevalo olajševalne okolnosti, med drugimi zlasti te, da obtoženci niso utegnili izvršiti naročenih nalog ter to, da so bili prepričani, da se bodo spoprijeli z drugačno Jugoslavijo, kakor'so jo našli.
PORAVNAJ NAROČNINO!
'wwwvwuifiAniwwwwwwwwiivvwwvwniv a/vwvwwvwwv\#wwi
Kavo v Avstraliji
ZVIŠANJE OKTANSKE VREDNOSTI STANDADNEGA BENZINA V AVSTRALIJI
(in znižanje statičnih obresti za nova motorna vozila — od 6% na 5J-%.) Neki višji uradnik petrol-kemične industrije v Avstraliji je potrdil vest, da je na mnogih servisnih postajah že v prodaji 87-oktanski standardni benzin (prej je bil isti benzin 85- oktanski). Izjavil je tudi, da bodo v kratkem vse servisne postaje prodajale močnejši oktanski standardni benzin.
Istočasno pa so v Sydneyu "National Roads and Motors Association Car Finance" ter "Car Credits Ltd." izjavili, da so njune firme prve znižale statične (flat) obresti na nova vozila. Njunemu vzgledu bodo morala slediti tudi druga
kreditna podjetja v vsej Avstraliji.
★
Naraščanje prodaje novih motornih vozil
Primerjalno z lanskim letom v prvem tro-mesečju je prodaja novih motornih vozil v Avstraliji ponovno narasla.
V prvih treh mesecih je bilo prodanih: Ford (vključno Falcon) 3.110, Morris 3.472, Volkswagen 2.174, Chrysler (vključno Valiant) 1.427. Največ je bilo ponovno kupljenih Holden avtomobilov — samo v mesecu marcu 6.865 avtomobilov. Seveda to so podatki zgolj za največja podjetja in znamke avtomobilov.
VELIKI NAČRT ZA CHEVRON V SYDNEYU
Novi lastniki sydneyskega Chevrona so odločeni, da bodo investirali £9 miljonov za rekonstrukcijo in obnovo hotela. Hotel je bil namreč pred kratkim na dražbi prodan.
Načrt novih lastnikov predvideva gradnjo 32-stolpne zgradbe za turistične sobe. Kompletni objekti bodočega Chevrona naj bi bili razdeljeni na 21/4 akrih zemljišča, vključno s podzemeljskimi parkirnimi prostori za 1.500 avtomobilov. Vsi dosedanji prostori hotela bodo renovirani in prilagojeni okolju novih objektov s vključno 1.200 spalnimi sobami. Hotel bo zajet v manjši park v katerem bosta dva plavalna bazena, med njimi eden umetno ogrevan.
CANBERA. — Avstralska vlada se je odločila, da pošlje svojo vojsko na del Bornea. Vojno grupo bodo sestavljali inžinjerci ter dva plovna objekta — minolovca. Taisto ba za 400 mornarjev ojačan garnizon, ki je bil že doslej na področju Malezije. Odločitev, da Avstralija pošilja svojo vojsko na Borneo, opominja Indonezijo, da Avstralija ne ostaja zgolj pri "obljubah in izjavah", marveč .sprejema stvari resno.
Zelo malo ...
Zelo malo je potrebno za odpreti hranilno knjižico, za vsakega člana Vaše družine pri E. S. & A. Bank.
Regularno varčevanje je zagotovljena in najboljša pot za pridobitev stvari, ki jih želite zase in za svojo družino.
Ustavi se še danes pri najbližji E. S. & A. banki in videl boš kako enostavno je odpreti hranilni konto.
E. S. & A. SAVINGS BANK LTD.
Prihrani danes za jutri . . . seveda pri banki E. S. & A.
Obvestilo članom SDIVI
Upravni odbor Slovenskega društva Melbourne obvešča vse svoje člane, da bo redni letni občni zbor društva 15. junija (Za uro in kraj bodo člani obveščeni pravočasno s posebno pošto). Odbor društva razpisuje
KANDIDATNO LISTO, ki jo sestavlja lahko vsak član SDM s poravnano članarino in mora vsebovati:
predsednika,	gospodarja,
podpredsednika, nač. prireditev, tajnika,	kulturnega referenta,
blagajnika,	soc. referenta
in tri člane Nadzornega odbora. Kandidirajo lahko samo člani, društva. Lista mora biti podpisana od vsakega kandidata. Predložena pa mora biti najmanj dva dni pred dnevom skupščine na naslov društva.
Opomniti je treba, da je vse društveno delo brezplačno.
Upravni in Nadzorni odbor SDM 371a Park St., PRINCES HILL, Vic.
Vseh vrst najmodernejšega pohištva, TV, Hladilniki, radiogrami, električne svetilke, posteljnino lahko udobno nabavite pri
Warta Home Supplies
206 Barkly Street, Footscray Tel. 68-3991
UGODNI KREDITI	TRADE-INS
(Nadaljevanje s str. l )
Predskupščinske misli
>><:~ÌYlióò iStoVenija« V ^ITleiboumU (Nadaljevanje iz 1. str.)
PABERKI
Peter Finch je izjavil: "Danes ni dovolj, če si dober igralec. Popularnost dosežeš šele, ko prevaraš zakonskega tovariša, izdaš državno tajnost, narediš samomor ali pa knockoutiraš fotografa."
- * —
91-letna Jacqueline Geotte iz francoskega departmaja Yonne je takole odgovorila na anketno vprašanje, kateri film ji je bil najbolj všeč: "Najbolj mi je ugajal .Poškorpljeni zali-valec rož', ki sva ga leta 1896 videla v Parizu, ko sva bila na poročnem potovanju." Ta nekaj minut trajajoči film bratov Lumiere sodi med prve v zgodovini kinematografije.
pet let in to tisti, ki prav tega ne bi smel delati, se je sedaj užaljen nekoliko umaknil, ker mlajši nočejo barve (prefinjeni izraz za politično pripadnost), in zmiguje z rameni, češ mladi vzganjajo pijančevanja po piknikih. Pozablja pa, da je bil soudeležen sam ob vzspostavitvi takšnega načina za pridobivanje gotovine na račun odplačevanja Slovenskega doma. Kam plovemo rojaki? Quo vadiš Domine?
Gospodje, ki so gradili načrte za Slovenski dom, ki so ga začeli s črno na belim ugotovljenimi načrti, kje so? Od zaupnikov prav gotovo, kakor so dosedaj pokazali, ni nobeden vreden biti zaupnik, če izvzamemo g. Maksa Hartmana in še enega zaradi preteklih prizadevanj. Maine bi vsi skupaj najdli dobrega izhodišča, ne da bi mlatili prazno slamo? Seveda, delo se upira vsem. Rekli bodo spet tisto staro: Zastonj več kot toliko ne more nihče zahtevati od mene. Vendar, kje je Vaša čast gospodje, kje so Vaše obljube? Zavedajte se, da bo slovenstvo šlo naprej le na podlagi časti, na podlagi obljub, pa ne tistih obljubljenih, ampak tudi tistih izpolnjenih.
Poglavitna napaka našega dela pa je, da si ne prizadevamo pridobiti društveno avtoriteto, da nam manjka stalnih in trdnih načel, da pre-velikokrat mečkamo in kar je najvažnejše, vse premalo pazimo na moralo našega dela. Zdrav rod bomo obdržali le skozi zdrava načela, skozi demokratične odnose, skozi demokratično osnovane perpire, kajti tudi brez teh ne gre, ker smo pač ljudje, ljudje svobodne volje. Ravno mladi so bili tisti, ki so bili proti pijančevanju po raznih piknikih, pa so jih okoliščine prisilile to delati, ker so bili brez opore, ker so jim farizeji pljuvali v obraz. Seveda uspelo je, prišlo je do razbitja.
Na lanskoletni skupščini je nekdo prav piskajoče zakričal: "Kdo je tukaj, ki ni katoličan?" Večje neumnosti prav gotovo ne bi mogel izustiti. Sam sem prepričan katoličan, vendar prav tako sem prepričan, da vprašanje ni bilo umesno na skupščini slovenskega društva, dvomim celo, da bi bilo po krščanskih načelih umestno, na skupščini slovenskega katoliškega društva, če bi obstojalo.
Dobrih stvari ne bom našteval. Saj jih itak slišimo v poročilih. Velikokrat pa nam zmanjka besede za te vrste samokritike, ki je po mojem mnenju glavni vzrok vsemu našemu propadanju.
Kot sem že omenil, na skupščini bi bilo bolje pustiti te stvari, jih pa upoštevati vnaprej. Pogovorimo se raje o bodočnosti in preračunajmo skupno možnosti, ki nas bi pripeljale k večjim dosežkom v naši pozitivni dejavnosti. Kasneje pa vsi zapnimo v delo, obljubimo in naredimo, pa samo toliko, kolikor zmoremo in nič, prav nič več, da se rešimo starih napak.
Jože Kapušin
DRUGO MESTO JE ZASEDLA gdč.
Gdč. Vanda je stara šele 15 let. Verjetno je v tem vzrok, da se ni bolje plasirala. Poskusiti bo pač morala še v prihodnjih letih. Držalo pa bo, da ima gdč. Vanda vse tiste vrline, ki pridejo v poštev pri izboru Miss Slovenija. Z gotovostjo lahko rečem, da me je izmed vseh najbolj impresonirala s svojim živahnim in inteli-
Photo Studio "BOBY", Sth. Melbourne — Tel. 69-2083
VANDA VIODA iz Nth. Brightona.
gentnim vedenjem ob intervjuju.
Gdč. Vanda je prišla v Avstralijo iz Ljubljane pred petimi leti s svojimi starši. Zanima se za ples in družbeno življenje ter je navdušena za balinanje (avstral. rule). Gdč. Vando tudi odlikuje mehka, a čista slovenščina.
kk
STARI IN NOVI KAMIONI, TIPPERS & SEMI-TRAILERS
PREKO 80 NA IZBIRO.
Smo melbournška vodeča in največja tvrdka s kamioni in distributorji novih
ALBION in LEYLAND
KAMIONOV
Dela za tiperje in meddržavne vožnje lahko posredujemo tudi. Posredujemo posojila za kamione po dogovoru.
McGINNESS TRUCK SALES Pty. Ltd.
34 LINCOLN SQUARE (Off Swanston St.), CARLTON — Tel. 34-2763
DROBNE VESTI
Potres v Slavonskem Brodu
V	Slavoniji dva mrtva in nekaj deset poškodovanih ljudi.
V	zgodnjih jutranjih urah 13. aprila je Slavonija doživela kar precej močan potres. Strokovnjaki so ugotovili, da je bil potres osme stop-
SC H RÖDER ELASTIČNEJŠI ?
Bon. — Ves zahodnonemški tisk soglasno ugotavlja, da leži povdarek v ciljih Bona, ki jih je zunanji minister Schroeder prikazal v začetku aprila v Munchenu, "Vzhodna politika". Tisk hkrati ugotavlja, da Schroeder pri tem ni navedel mnogih novih stališč v debati razen tega, da se je opredelil za preusmeritev na "dolgo pot" pri aktiviranju politike do Vzhoda.
"Zdaj, ko smo sklenili trgovinske sporazume, je zvezna vlada pripravljena na razgovore tudi o intezivnejši kulturni izmenjavi s tistimi vzhodnoevropskimi državami, ki to želijo."
V Bonu imenujejo to Schroeder j evo izjavo "drugo etapo" odnosov do vzhodnoevropskih držav, s tem da imajo za "prvo etapo" odpiranje trgovskih misij na Poljskem, v Rumuniji, na Madžarskem in v Bolgariji.
Salazarja bode resnica
New York, 13, aprila. — Ameriški odvetnik R. Trehaft je izjavil, da so ga še s tremi kolegi izgnali iz Portugalske, ko so skušali ugotoviti položaj političnih internirancev v državi.
Kot poroča AP je ameriški odvetnik izjavil, da lahko na podlagi portugalskega zakona zadrži Salazarjeva policija vsako sumljivo osebo v preiskovalnem zaporu do šest mesecev. Policija v bistvu lahko zadrži osumljence v preiskovalnem zaporu celo tri leta ali tudi doživljensko.
Po izjavi Trehafta je portugolska policija ostro reagirala in mu ukazala, da mora takoj zapustiti državo, dovolili mu niso niti razgovora z ameriškim veleposlanikom v Lizboni.
Andergassen aretiran
Bolzano, 7. aprila. (AP) — Policija v Bol-zanu je objavila, da so v Benetkah aretirali profesorja glasbe iz Salzburga v Avstriji, Ander-gassena, ker ga imajo na sumu, da je vodja "Odbora za osvoboditev Južne Tirolske".
nje. Glavna rušilna moč potresa je bila v Slavonskem Brodu, Drventi in na planini Vučnjak. Potres je napravil ponekod znatno materialno škodo, na srečo pa je terjal samo dve človeški žrtvi. Nekaj ljudi (pod vplivom strahot iz Skopja) je bilo v splošni zbeganosti poškodovanih.
ALŽIRIJA PRETRGALA STIKE Z BRAZILIJO?
Alžir, 19. aprila. — Kot poroča alžirska časopisna agencija, je alžirsko zunanje ministrstvo sporočilo, da Alžirija ne bo akreditirala svojega veleposlanika pri novi brazilski vladi. V sporočilu je rečeno,do bo nekdanji predsednik Joao Goulart dobrodošel v Alžiriji, kolikor bi se mu zahotelo priti.
Kaj je Maurer opravil v Pekingu
Bukarešta, 4. aprila. — Na Plenarni seji CK Romunske delavske partije 15. aprila bo predloženo poročilo o razgovorih romunske delegacije z voditelji KP Kitajske. Izgleda, da se je romunska delegacija podala v Peking nekako brez predhodnega posvetovanja z Moskvo, da ubira neke nove vrste "titoistično" poslanstvo v Vzhodnem taboru.
BEOGRAJSKI BALET V TOKIU
TOKIO, 19. iprila. — člani ansambla Beograjskega baleta so prispeli nocoj s posebnim letalom v Tokio. V Osaki bodo sodelovali na mednarodnem glasbenem festivalu, ki se bo začel 23. aprila, pozneje pa bodo nastopili tudi v Tokiu.
SODIČŠE JE CERKEV ZAPRLO
Področno sodišče v Clevelandu je odločilo, da bo ostala pravoslavna cerkev S. Save do nadaljnjega zaprta, dokler ne bo rešen spor med obema nasprotujočima cerkvama. Izvedelo se je, da imajo namen sklicati občni zbor pod nadzorstvom področnega sodišča in lokalnih oblasti, na katerem naj bi skušali najti kakšno rešitev.
Kot je znano je povzročil razkol v srbski pravoslavni cerkvi v ZDA in Kanadi patriarh Dionizij, da bi še nadalje izkazoval pokorščino Sinodu pravoslavne cerkve v Beogradu. Potem ko je do spora prišlo, je beograjski Sinod odvzel patriarhu Dionoziju vsa pooblastila.
Tito bo obiskal Finsko
Predsednik Tito bo skupaj s soprogo Jovanko odpotoval v juniju na uradni obisk na Finsko, kamor ga je povabil finski predsednik republike Urho Kekkonen. Ni še znano, kdo vse bo sestavljal to delegacijo.
Uspel poskus
Japonska RTV je prejšnji mesec uspešno opravila prvi prenos programa iz Japonske v Evropo preko "Telstara II". Premier Ikeda je izrazil upanje, da bo Evropa lahko gledala olimpijske igre.
BRITANCI RAZPRAVLJAJO O NEDELJI Odbor bo predlagal preklic starih zakonov.
S posebnim ponosom in poudarkom naštevajo britanski potovalni uradi tradicionalne posebnosti svoje dežele, med drugim lične, s slamo krite hiše, razvaline gradov v slikovitem okolju ter stražarje v rdečih bluzah in v kučmah iz medvedjega kožuha. Nekaj pa spretno prezro, namreč tisto tradicijo, ki je obiskovalec s kontinenta, kakor pravijo Angleži ljudem iz drugih evropskih dežel, nikakor ne more povsem doumeti, še vedno namreč velja zakon o "sveti nedelji", ki ga je objavil Jurij III. leta 1780.
Tako se zgodi, da ob nedeljah dobiš v Angliji na pol kuhano govedino, nikakor pa ne njihove znane jedi "fish and chips", pečene ribe z krompirjevimi rezinami, kar ti med tednom na vsakem vogalu zavijojo v časopisni papir; zmrznjen grah dobiš, vloženega ali drugače konservira-nega pa ne. Na televizijskem zaslonu lahko tudi v nedeljo gledaš gledališko predstavo, toda gledališča so zaprta.
Zakaj se to še ni spremenilo? Med drugim zato — povzemamo po nekem angleškem listu — ker si niti britanski zakonodajalci niso povsem na jasnem, kaj je v nedeljo dovoljeno delati in kaj ne. Nekaj teh "nedeljskih zakonov" je še iz 14. stoletja, omenjeni kralj Jurij pa je pred 216 leti dodal svoje. Med drugim je prepovedal vsakršno razvedrilo proti vstopnini, seveda tudi športne prireditve; vse lokale, ki so bili ob nedeljah proti plačilu odprti za javnost, je uvrstil med zanikrne "hiše pregrehe in razvrata".
Pred tremi leti je vlada prisluhnila pomisel-kom poslancev, češ da je "nedeljska zakonodaja" vendarle malo zastarela. Vso reč je vzel v roke Crathornov odbor, ki bo letos predložil poročilo in predloge. Od tega bo odvisno, kako bodo Angleži v prihodnje preživljali nedeljo kot dela prost dan.
razvijajočih se dežel stvar trezne gospodarske računice, da je pomoč nerazvitim v bistvu tudi korist razvitih držav samih.
Zdaj je seveda na vrsti boj vseh teh načel za konkretizacijo. Zdaj bodo v konferenčnih odborih ugotavljali, na kakšen način bi lahko zagotovili stabilizacijo surovinskih cen, za katero so vsi, kako bi lahko povečali industrijski izvoz, hkratu pa zavarovali mlade industrije razvijajočih se držav, s kakšnim mehanizmom bi povečali priliv kapitala, ne da bi pri tem samo večali dohodke mednarodnih kapitalov, v kakšnih instituciaonalnih okvirih naj bi kontrolirali mednarodno trgovino in zagotovili, da bo res postala funkcija hitrejšega razvoja nerazvitih; in končno bodo morali odbori v dolgotrajnih debatah ugotoviti, ali ni že čas, da se lotimo priprav za svetovno delitev dela; ali ni že skrajni čas, da se zavemo medsebojne odvisnosti in izvjamo konsekvence.
S kakršnimi rezultati se bo lahko predstavila konferenca ob zaključku dela — o tem govoriti je že prezgodaj. Toda njen dosedanji potek in vzdušje nam narekuje optimizem. Vsekakor mora močno olajšati in pospešiti mednarodno trgovino. Ali se bodo že v juniju pokazale konkretne oblike novega reda v svetovni trgovini, pravzaprav ni bistvenega pomena: kajti letošnja ženevska konferenca je samo prva. Problemi, s katerimi se ukvarjajo v ženevi, so tako veliki, da jih ni mogoče rešiti že ob prvem srečanju.
kk
Konferenca OZN o trgovini in razvoju
Zaključena splošna razprava in s tem uvodni del konference
"Nasvidenje, gospodje ministri, ob koncu maja!" je 8. aprila pomenljivo zaključil predsednik Kajsuni. Odhajajočim delegatom je jasno povedal, da je končan šele uvodni del konference, da bo po večtedenskem delu strokovnjakov v petih konferenčnih odborih nastopil čas pomembnih odločitev, pri katerih bodo morali sodelovati tudi odgovorni politiki.
Splošna debata te konference je trajala 11 dni, od 24 marca do 8. aprila. Na konferenci so govorila 102 predstavnika različnih dežel in 13 opazovalcev. S Prebischevim uvodom in Kaj-sunijevim zaključkom je bilo torej slišati 117 govorov.
Med udeleženci in opazovalci konference odločno prevladuje mnenje, da te besede niso bile zaman. Opozorile so svet, da smo razdeljeni na tri neenake skupine: tretjina našega planeta živi dobro in človeka dostojno življenje, druga tretjina je dosegla raven, na kateri postaja življenje smiselno, zadnja tretjina, to je okrog mi-ljarda ljudi, pa živi v bedi in pomanjkanju, če je svetovna javnost, posebno v razvitih deželah, razumela, kaj to pomeni, potem je to že velik uspeh te konference — je zaključil predsednik Kajsuni.
Spoznanje samo pa ni dovolj, treba se je lotiti dela, da bi postale razlike manjše in da bi vsaj v daljni bodočnosti povsem izginile. Prav tega pa se je lotila ženevska konferenca, kajti urediti mednarodno trgovino tako, da bo pospe-
ševala razvoj v nerazvitih deželah, ne pa ga zavirala, je nujen pogoj za konkretno akcijo.
Poudariti je treba, da so razvijajoče se države ne glede na svojo politično usmerjenost ali celo določeno gospodarsko odvisnost od industrijskih držav, vendarle soglasno zahtevale, da je treba v temeljih spremeniti dosedanji sistem mednarodne trgovine, da je treba odpraviti prikrito in neprikrito neokolonialistično izkoriščanje njihove nerazvitosti, da je treba uvesti resnično, ne pa navidezno enakopravnost v svetovno trgovino. Ta enotnost razvijajočih se držav je nedvomno drugi velik uspeh ženevske konference. Tretji, ne manj važen uspeh pa je v tem, da so predstavniki vseh industrijsko razvitih dežel v načelu spoznali upravičenost takih zahtev. Seveda ti predstavniki so imeli različne pripombe in obrazložitve, vendar bolj kot vnesene besede in opisovanja moralnih težav, ki jih ima siti ob pogledu na lačnega, pa je bila razveseljiva jasno zaznavana zavest razvitih dežel, da je odpravljanje revščine v nerazvitih deželah eden izmed bivstvenih pogojev njihove nadaljnje gospodarske ekspanzije, da je povečanje uvoza iz
NOVICE IZ DOMOVINE
Kampanja za vzgojo kadrov
(ali bolje možnosti za pridobivanje štipendij)
Po vsej Jugoslaviji, zlasti v Sloveniji, so se oblasti spoprijele z nazadnjaškimi nazori gospodarskih kolektivov, ki se otepajo strokovnih kadrov, ker jim pač ni na tem, da bi se spoprijeli z najnovejšimi tehničnimi procesi v moderni proizvodnji. Lagodneje jim pač je ostati pri starem "mojstrskem" načinu v proizvodnji. V ta namen zadnja leta oblasti vlagajo ogromna sredstva za rekonstrukcije tovarn in za saniranje tistih podjetij in objektov, ki so deslej životarili ali celo poslovali z izgubo. Mnoga taka podjetja so šla zadnje leto v likvidacijo, prisilno upravo . .
Tisk v domovini se vse zadnje leto razpisuje o vsevečji potrebi novih kadrov, ki jih bo treba vzgojiti. Ko analizira proces upadanja vzgoje novih kadrov in padec štipendij v minulih nekaj letih, ugotavlja, da je do tega prišlo kot posledica racionalizacije v podjetjih in tovarnah, če so tedaj kolektivi želeli obdržati sto odstotne plače in prejemke, so bili prisiljeni, znatno znižati svoje režije, v kar sodijo tudi štipendije itd.
Odslej, pravijo, bo bolje. Odgovorni za vzgojo novih kadrov, kakor tudi gospodarske organizacije in druge ustanove, se bodo morale resno spoprijeti s problemom štipendij. Zlasti bodo morale razmišljati o materialni strani štipendistov, njih stanovanj, prehrane . . .
Vsevečji promet v Koprski Luki
Luka Koper zaznamuje v letošnjem četrtletju nov izreden vzpon prometa. V treh mesecih je v luki pristalo 243 ladij (od tega 68 tujih), luški delavci pa so pretovorili 199,500 ton blaga. Te številke pokažejo primerjalno z lanskim četrtletjem vzpon za 87%.
Redkokje je na svetu na tako majhnem prostoru, kot je Slovenija, nakopičenih toliko raznovrstnih naravnih lepot in znamenitosti. Ob njih ostrmi presenečen še tako razvajen in razgledan svetovni popotnik. V enem samem dnevu lahko uživaš zgodaj zjutraj edinstven razgled in nepopisne prizore ob sončnem vzhodu na Triglavu, tem daleč naokoli suverenem najvišjem slovenskem vrhu, opoldne občuduješ prostrani kapniški poczemeljski svet Postojnske ali škocjanske jame na Krasu, pod večer pa se že koplješ v toplih, sinjih valovih Jadranskega morja. "ALPE — KRAS — MORJE !" mar to geslo ni obetajoče, vabljivo, razburljivo?
Biser med dragulji te razgibane in pestre slovenske pokrajine je njen gorski svet. Posebno Julijske Alpe, ta po Evropi znani najbolj vzhodni obronek velike verige Alp, s skalnatimi, ostro zoblikovanimi apnenskimi vrhovi, nazobčanimi grebeni in odrezanimi tisočmetrskimi prepadnimi stenami, ki se svetlikajo nad valovitimi in na široko razprostrtimi smrekovimi, mecesnovimi in listnatimi gozdovi globokih dolin v slikovitih barvah in svetlobnih igrah, privabljajo iz leta v leto več in več občudovalcev.
Zdi se, kakor da se je narava hotela prav z Julijskimi Alpami posebej postaviti in izkazati. Ko je gradila mogočno verigo, ji je v Zahodnih in Centralnih Alpah bilo predvsem za težo, gmoto in višino. Gradila je v glavnem s črnim in rjavim granitom, gnajsom ter škriljevcem. Splošen vtis je zaradi tega sicer mogočen, toda nekoliko enoličen in enostranski: črna kamenina z razmetanimi ledeniškimi grobljami in umazanimi ledeniki, z belimi snežišči nad živo zelenimi golimi travnatimi pobočji. Praalpe tako učinkujejo nekam strogo — kot gorska katedrala. V Dolomitih se je graditeljica odločila
Predor pod Golovcem
Namesto poglabljanja mestnega korita Ljubljanice in Gruberjevega kanala imamo drugi načrt, ki predvideva gradnjo odvodnega voda z barja, in sicer predor pod Golovcem. Ta predor bi bil dolg kaka dva kilometra, vodo do njega pa bi morali speljati po novem prekopu. Le-ta bi moral biti ob vstopu v predor globok skoraj 15 metrov. Realizacija tega projekta s poglobitvijo Ljubljanice od Vrhnike, gradnja predora, dodatnih kanalov na obeh straneh Golovca do Fužin bi veljala 8.5 milj arde dinarjev.
Mestni možje ljubljanske občine so z navdušenjem sprejeli ugotovitve, predloge in načrte inž. L. Kerina. Izrazili so prepričanje, da so ti načrti najbolji način, kako se lotiti tega starega izsuševanja, vendar da bodo do ponatankosti še enkrat proučili načrte, katera izmed inž. Kerino-
Ljubljansko barje, razsežna krajina na jugu Ljubljane, krog in krog obdana z vencem hribovja, obsega 16.000 hektarjev plodne zemlje s povprečno morsko višino do 290 m. V pretežni večini je ta zemlja danes mrtva, neizkoriščena. Ona je vzrok naše stare znanke, slovite ljubljanske megle. Z izsušitvijo tega zemljišča bi se bistveno spremenili klimatski in drugi pogoji življenja v naši slovenski metropoli.
STARE IZKUŠNJE
1882. so bila zaključena zamiselna dela iz prve etape izsuševanja: Gruberjev kanal. Leta 1955 je bila izdelana zatvornica pri stari "Cuk-rarni" in odstranitev jezu pri špici. Rezultati teh del pa še zdaleč niso bili zadovoljivi, saj Ljubljanica že pri 200 kub.m. vode/sek. (vodo-
za najbolj divje oblike in strmine, vse je vložila v vertikalo, ni pa pazila toliko na temelje in podnožje. V Julijskih Alpah pa je narava z gradnjo Alp pri koncu; ni imela sicer več obilo težkega masivnega gradiva za visoke in obsežne zgradbe, zato pa ji je ostalo od vsakega nekaj. Vse to je uporabila za to da je v malem — pa podrobno in nagosto — uporabila vse, kar je drugod raztresla le posamezno in redko. Tu je porabila in ponovila prav vse oblike in vse barve, kar si jih je v tisočletnem snovanju in ustvarjanju izmislila. Zgradila je v miniaturi skladno podobo svojih najlepših stvaritev v vseh podrobnostih in elemntih. Ta zgradba ne pritiska
k tlom, ne grozi, ne veže. človeka navdaja z vedrino, veseljem do dela in življenja, ga tesno navezuje na prijazno naravo in soljudi, prežema ga z odličnim življenskim optimizmom.
Znameniti svetovni popotnik in slavni osvajalec premnogih himalajskih snežnikov, med njimi prvega nam znanega sedemtisočaka Tri-sula, dr. Tom. G. Longtaff, je napisal dr. Juliusu Kugyju, temu nepozabnemu pesniku in opisovalcu Julijskih Alp:
"Sprašujete me, kakšen vtis so name naredile Julijske Alpe. Odgovor je težak. Resnica je, da so po štiridesetletnem čaščenju gorskega sveta ostale moje največje hrepenenje. Obiskati jih še enkrat — tega si bolj želim kot ponovno videti katerokoli pokrajino Alp, bolj kot si želim še enkrat videti ledeni Kavkaz, Himalajo ali gore Kanade in Aljaske ali pa nepopisno nežno rumeno luč nizko stoječega sonca na fantastičnih vrhovih Arktike. — Ali je še kaj drugega v Alpah — vštevši tudi vso vrsto Julijcev — kar bi se moglo primerjati s skrivnostno pravljičnostjo Martuljkove skupine? . . . Prav gotovo ni nobene druge gorske pokrajine, ki bi bila tej enaka."
vih variacij bi bila najprikladnejša z ozirom na finančna sredstva, ki bi jih bilo treba preskrbeti v etapni dobi kakih deset let.
Torej, veliko upanje za Ljubljano!
TRG ZA MESTO NOVA GORICA
Občina N. Gorica se je odločila, da zgradi modern živilski trg za svoje prebivalstvo in za prebivalce podeželja. Dela za ta trg so pričela pomladi. Doslej je z deli najbolj napredovalo Splošno gradbeno podjetje N. Gorica, ki je v grobem že dokončalo moderen trgovinsko stanovanjski objekt, v katerem bodo v spodnjih prostorih trgovine, zgoraj pa 60 družinskih stanovanj. Tudi druge četrti tega novega mesta so zadnja leta znatno porasla in, kaže, ne bo dolgo, ko bo novo mesto popolnoma nadoknadilo nekdanjo Gorico, ki je bila središče za vso Vipavsko, Brda, Tolminsko in del Krasa.
merna postaja v Mostah) preplavlja bregove na barju.
NOVE VARIANTE ZA IZSUŠEVANJE
Prva varianta predvideva nasipe za Ljubljanico, namesto poglabljanja le-te. Nasipi bi morali biti na obeh bregovih, in vključno tudi na nekaterih pritokih Ljubljanice. Višina teh nasipov bi morala biti na vseh mestih ne nižja od 1 metra, ponekod pa tudi več. Inž. L. Kerin ob tem načrtu podrobno analizira omrežje kanalov in nadsipov ter kako bi morali biti speljani, da bi preprečili dotok vode na barje z bližnjih hribov. Vrednost teh del bil znašala po njegovem predračunu 2.5 miljarde dinarjev in dela naj bi bila v kakem desetletju etapno dovršena.
Več novic iz domovine str. 8.
V teh gorah in njihovih razgibanih dolinah najde vsak častilec narave popolno zadovoljstvo. Največ je planincev in izletnikov, pa tudi tabornikov, plezalcev in smučarjev.
Naše Julijske in Savinjske Alpe niso visoke. Vrhovi so povprečno le okrog 2000 do 2500 metrov nad morjem, samo Triglav sega čez 2800 metrov, škrlatica čez 2700 metrov, nekaj jih presega 2600 metrov (Mangart, Jalovec, Visoki Rokav, Oltar, Razor). Najvišja koča, Dom na Kredarici, leži le 2515 metrov nad morjem. Toda severna stena Triglava je tretja najvišja stena v Vzhodnih Alpah (1200 m) takoj za Watzmannovo in Hochstadlovo. Drugih impozantnih severnih sten (špik, škrljatica, Kanjavec, široka Peč, Travnik itd.), ki so visoke 800 do 1000 metrov je na desetine. Najzahtevnejši alpinisti najdejo tod polno izbiro raznovrstnih plezalnih užitkov.
Bogati in skrbno negovani revirji, v katerih se pasejo številni tropi gamsov in ob pomladnih mrzlih jutrih plešejo po snežnih robovih divji ruševci, visoko nad prepadi pa jadrajo v parih orli, privabljajo številne visokogorske lovce. Ne daleč od tod v prvobitnih gozdovih in globelih Snežnika lomasti rjavi medved, rije za želodom divji merjasec, v septemberskih nočeh ruka mogočni jelen in v zmrzjeni zimski lakoti krvoločno gospodari med sernjadjo in košutami samotni volk.
Bistre planinske potoke in reke oživljajo rdeče-pičkaste žlahtne potočne postrvi in lipani, medtem ko v ledeniških jezerih na Bledu in Bohinju ropajo požrešne ščuke in tolsti somi. Kdor je samo enkrat poskusil ribiško spretnost v zeleno modri Soči, v kateri dosežejo znamenite soške postrvi težo tudi do 20 kg ali v Bohinjski Savi, v Radovni in tesnem Vintgarju, v raznih bistricah, v Savinji, ta nikoli ne more pozabiti veličastne gorske pokrajine ob teh kot brušeno steklo prosojnih in bistrih vodah, ki se živahno prelivajo čez beli pesek in zglajene skalne pragove od tolmuna do tolmuna v najčudovitejših sinjih, modrih, zelenih in vseh drugih mavričnih barvah.	(Pripravil E. Polanar.)
200 let boja za Ljubljansko barje
Inž. Lojze Kerin, direktor Zavoda za vodno gospodarstvo, je predložil najpraktičnejši načrt za osušitev barjanske zemlje.
O naši domovini
(Izvleček iz knjige "Svet med vrhovi")
ŽENA IN DOM:
KAM S STARIM KRUHOM?
Skrbna in varčna gospodinja ne bo nikoli vrgla ostankov starega kruha ali žemelj v smeti, ampak jih bo uporabila na najrazličnejše načine.
Najenostavneje je, če ostanke posušimo in zmeljemo za drobtine. Lahko pa iz ostankov kruha pripravimo najrazličnejše jedi.
Iz manjših koščkov naredimo kruhove ali žemljene cmoke, ki jih zakuhamo v juho ali pa jih priložimo mesu v omaki, divjačini, pljučem, vampom, segedinskemu golažu itd.
Stare večje kruhove rezine lahko pripravimo kot prilogo k mesu ali zelenjavi, serviramo same s solato ali jih predelamo v sladke močnate jedi.
Morda najdete med naslednjimi napotki tudi kakšnega, ki bo vam všeč.
REZINE S SIROM
Tanko nerezane kruhove rezine pokapljamo po obeh straneh z vodo, ki smo v njej razmešali nekaj jušne kocke.
Posebej razžvrkljamo jajca, dodamo na vsako jajce vsaj 5 dkg neslanega tršnega nari-banega sira in vsako rezino namažemo s to zmesjo. Po obeh straneh namazane povaljamo še v drobtinah inocvremo. Sirove rezine serviramo z dušeno zelenjavo.
REZINE Z JABOLKI
Trd kruh namočimo v mleko, ga čez pol ure ožmemo in z vilicami stlačimo.
V skledi umešamo 10 dkg margarine, 2 rumenjaka in 3 velike žlice sladkorja. Pridenemo ožet kruh, cimet, 2 stolčeni nageljnovi žbici, limonino lupino, pecilni prašek, pest rozin ali nekaj vkuhanega sadja: češenj marelic ali kutin, 2 žlici ruma in po želji še pet debelejše narezanih orehov ali lešnikov. Končno primešamo še narahlo trd sneg beljakov in razdelimo zmes na pol. Denemo je v dobro pomazan model, naložimo najno sadje, ki smo ga pridejali kruhu, če pa smo ga opustili, lahko za srednjo plast uporabimo gostejšo marmelado ali dušena jabolka s cimetom in pokrijemo z drugo polovico kruha. V pečici jed popečemo in ponudimo toplo ali hladno.
REZINE Z MARMELADO
Kruhove in žemljene rezine v pečici opečemo jih pomočimo in pomažemo z dobro gosto marrrmado in zlepimo po dva koščka skupaj. Povaljamo jih v raztepenem jajcu in po želji tudi v drobtinah ter ocvremo. Ocvrte posipamo z vanilije vim sladkorjem in pokapljamo z rumom.
REZINE Z DROBNJAKOM
Pol centimetra debele kruhove rezine napojimo z mlekom, vendar le toliko, da so sočne, in vsako potresemo z jušnim prahom, pa ne preveč, da ne bi bile rezine preslane.
Jajce razpenimo z vilicami, dodamo veliko drobno nasekljanega drobnjaka, premešamo in vsako rezino z obeh strani povaljamo v jajcu. K zlatorumeno ocvrtim drobnjakom rezinam se poda mešana solata: rdeča pesa, endivja ali radič, stročji fižol in kumarice.
REZINE Z MAKOM
10 dkg zmletega maka skuhamo v mleku, ga posladkamo in dodamo poljubne dišave: cimet, limonino lupino, vanilijo, rum ali namesto sladkorja med.
Kruhove in žemljine rezine v pečici opečemo, jih pomočimo v malo osoljeno in posladkano mleko, ter jih naložimo v pomazano posodo. Pomažemo jih s plastjo maka, naložimo spet rezine, mak in nato rezine. Vse prelijemo s četrt litra sladke smetane in 2 razmešanima jajcema ter v pečici prepečemo.
CONTINENTAL SMALL GOODS
JO UN HOJIIK
213 ST. GEORGE RD., NTH. FITZROY Tel. JW 6656
Vam nudi najrazličnejše mesne izdelke!
HRENOVKE, KRANJSKE KLOBASE IN
SPECIALITETE : STRASSBURGER, GALIC, LEBERWURST, ITD.
Svojim znancem ali prijateljem, ki govorijo srbo-hrvatsko priporočite
NOVOSTI
LIST ZA NASELJENCE IZ JUGOSLAVIJE
NASVETI
Steklo in zrcalo lepo očistimo s surovim krompirjem, nato pa z vodo, ki smo ji prilili kisa.
Barvane zavese namočimo v mrzli vodi, ki ji pridenemo nekoliko soli.
Verižice in zapestnice iz srebra, zlata ali drugih kovin čistimo tako, da jh ovijemo okrog roke in jih ščetkamo z mehko ščetko, namočeno v vroči milnici. Nato z vročo, čisti vodo splak-nemo. Po čiščenju moramo nakit dobro posušiti. Zato ga položimo v segreto žagovino, ki izsrka vlago.
Poškrobljeno perilo namočimo v mlačni vodi, da škrob laže odstranimo.
Nakit, ki ga nosimo vsak dan, hranimo v šatulji za lepotičje. Stvari, ki jih redko nosimo, zavijemo v svilen papir, ki ne vsebuje klora ali žvepla, ker kovine razjedata.
Umivalne gobe kdaj pa kdaj umijemo v vroči vodi, ki ji dodamo nekoliko sode.
ZA SMEH -
ŽELITA SE LOČITI, PA . . .
"Ali je res, da se hočeta Cilka in Tine ločiti. Pa saj sta se komaj pred tremi tedni poročila?
"Res je. čakata le še na zapoznela poročna darila."
SANJAL SEM O VAS
"Danes ponoči sem sanjal ovas, Zinka." "Tako. In kako sem bila oblečena?"
DENAR, DENAR . . .
"ženiška, zakaj pravzaprav ne shajaš z denarjem za gospodinjstvo?"
"Tega so krivi sosedovi, ker si vedno kaj kupujejo, kar si mi enostavno teško privoščimo"
V ŠOLI
Profesor: "Kisik je element, brez katerega človeštvo ne bi moglo živeti. Odkrili so ga pred približno stodvajsetimi leti."
Dijak mu seže v besedo: "Toda kako so ljudje prej lahko živeli?"
MORDA...
Dekle (že nekoliko v letih) zakliče stražniku: "Primite takoj tistega moškega. Hotel me je poljubiti!"
Stražnik: "Nikar se toliko ne razburjajte, no! Morebiti pa bo prišel kdaj še kakšen drug."
Zdravniški kotiček
iminmniniiinimnnniiHiininnuHHiHHnHHBniiiHnHniii
ČREVESNI KATAR
je vnetje črevesnih sluznic.
Vzroki: zaradi dražljajev hrane na črevesne sluznice; včasih je vzrok neprimerna hrana, prehlad, infekcija ali pa tudi neredni krvni obtok. Znaki: driska, pa tudi zaprtje, včasih bole-
čine v trebuhu, krči (kolika) itd.: celo vročina 38—39 stopinj C.
Kje: v dvanajstniku, tenkem in debelem črevesu.
Zdravljenje: poleg zdravnikovih navodil priporočamo zlasti pri kroničnem črevesnem katarju čaje kot: borovnice, brusnice, česen, gri-ževnjak, hmelj, kadulja, kamilice, komarček, krčnica, oreh, pelin plahtica, steznik, sretena.
če je vodena stolnica: hrastovo lubje in krvomočnica.
če je kronična driska: brošč, sretena, mrač-
nica. če je še kolika: bazilika.
- ★ —
DRISKA
je pogosto, pomnoženo izpraznjevanje redke stolnice pri črevesnem katarju, griži, legarju, gripi, prehladih, zastrupljenh, pa tudi pri močnem razburjenju in pri nerednem krvotoku.
Zdravila: poišči pri primernih boleznih. Priporočamo čaje iz brusnic, česna, dresna (ptičji in poljski), gabeza, gloga, gosje trave, hrasta, islandskega lišaja, janeža ,jebehike, kadulje (žabelj), kamilic komoljke, kopinjaka, koprive (mrtva), koriandra, kostanja (divji, pravi) kra-vojca, krčnice, kutine, lisičnjaka, malinjaka, maka, mlečka (krvavi), medvejke, mete (poprova), plešca, redkve, regrata, rmana, sleza, sle-zenovca, svišča (rumeni), vrbe, vrtnice (med). S krvavo stolico: krčnica, malinjak, mrač-Z zdravljenjem: gosja trava, niča, vratič.
Novodilo: steznik, gabez in hrast (lub) kuhaj in daj piti požirkoma eno skodelico. — Ali: gosja trava, hrast, desen (poljski), kostanj (divlji), plešec. — Ali: melisa (listi), oreh, regrat, meta (poprova), kamilice. V obeh primerih kuhaj in daj bolniku piti 2—3 skodelice požirkoma.
I	ZA VSE BOLEZNI NA TELESU	J
t t $	VAM LAHKO POMAGA	J
Mr. F. G. ROBERTS
J	in njegovo polno kvalificirano osebje	*
* i -k	3f
Zdravljenje naravnim potom in	*
I
-K
*	z ostepatijo.	,
*
*	289 MALVERN RD., SOUTH YARRA, VIC. J
$	TEL.: 24-5508, 24-5887.
0102020202010000010002010201010001020100
IZ ZNANOSTI IN TEHNIKE
STROJI POSTAJAJO NORI
Motiti se je človeško? No, najprej morate videti, kaj počenjajo naši slavni računski avtomati!
Motili bi se, če bi si zamišljali jutrišnji svet kot svet brez napak, da bi ga vodil mrki klik-klak nezmotljivega elektronskega robota. Elektronski "možgani", ki so nas premotili s svojimi uspehi od svojega rojstva do smrti, ki nas skušajo degradirati v številke, lepo zapisane v celicah magnetskega spomina, kažejo znake nervoze, neodločnosti, muhavosti in upijanjenosti; mnogo jih je celo ponorelo.
V tehničnem inštitutu v Massachusettsu, ZDA, in v nevrološkem inštitutu Burden v Angliji je več duševno neuravnovešenih ovtomatov, ki od časa do časa popolnoma ponorijo. Skonstruirali so jih, da bi se hranili z odvečno vročino in lučjo in s tem zadovljili zahtevam svetlobnih celic, toda prevelika množina svetlobe jih upijani in premajhna spravlja v slabo voljo, če naletijo na oviro na svoji poti k cilju, takoj zelo stvarno pokažejo svoje razočaranje, ali pa se popolnoma izročijo boleči tesnobi negotovosti, ko jim okoliščine omogočijo dve enako možni poti.
Precej znanstvenikov je naletelo na popolni živčni zlom računskih strojev. Klasičen primer za to je slučaj stroja, ki se je preveč ukvarjal z nemogočo nalogo. Vso noč je brnel in ropotai, ob zori pa se je ujezil in polomil vse svoje pogonske zobe, ne da bi našel rešitev. Končno so pregorele cevi in zaklopke in zapadel je v "šok". Vso noč je namreč poskušal deliti z nič (0). Kakšna nevednost!
Obstajajo stroji, ki se skoraj zaljubijo. William Dersch, pri IBM, je izdelal enega, ki more slišati. Reagiral je na določene številke, ko so mu jih razločno narekovali. Nekega dne pa se je revček zaljubil v neko filmsko kamero, ker je nekoč slišal, kako so jo poleg njega navijali, in histerično je začel klopotati. Sicer je postal spet normalen, toda brž ko je zaslišal, kako navijajo kamero, je ponorel.
Pristaši teorije, da bodo svet nekoč upravljali avtomati, krijejo njihove napake za trditvijo, da napake povzročijo tisti, ki jih izdelajo. Res je, da operaterji včasih dajo strojem napačne podatke in od njih zahtevajo, da opravijo nemogoče in napačne naloge. Od velikega avtomata lahko pričakujemo, da se zmoti več ali manj kot enkra.t na mesec, kajti tudi stroji niso nezmotljivi. Napake imajo najrazličnejše vzroke, tako pokvarjene cevi, ohlapne vezave, tuje snovi, ki padejo v stroj, ali preveliko ogrevanje. Tako so posledice včasih groteskne.
Lani je neki avtomat, ki ureja preskrbo ameriškega polka v Orleansu v Franciji, pozabil svojo računsko umetnost in je odšteval, ko bi moral seštevati. Uradniki oddelka so, ko so videli same znake minus, ki so oznajali kritično napako na oseh, nemudoma zaprosili za 9,4 milijona dolarjev nadomestnih delov. Več kot dva milijona dolarjev so že razpečali, ko je neko človeško bitje odkrilo napako in našlo krivca: napačna električna vezava.
Teoretično se tem napakam lahko izognemo, če istočasno uporabljamo dva računska stroja namesto enega, da drugi nadzoruje in popravlja delo prvega, čudovita ideja ... pa se ne obnese vedno.
Omenjeni ameriški oddelek je res instaliral to kombinacijo avtomata in avtomata-popravljalca, da ' bi tako obdržali stalen priliv materiala v Evropo. Nekega dne je neki uslužbenec prišel v sobo avtomatov in prosil za pošiljko 300 zabojev materiala za svoje enote v Evropi. Operator stroja, ki je, se razume, bil človek, se je zmotil in je na karto, ki jo je izročil avtomatu, perforiral številko 30.000.
Avtomat je seveda vključil svoje trakove in naročil 30.000 zabojev. Naročilo je šlo do aparata — popravljivca, ki je nemudoma prižgal svojo rdečo luč: vedel je, da bi s tako veliko zahtevo izčrpali zaloge, ki jih je oddelek imel v Evropi. Takoj je naročil iz Združenih držav 30.000 za-, bojev, da bi obnovil zaloge.
če imajo usulžbenci težave z avtomacijo, se ljudje razburjajo in protestirajo. Poštni urad v mestu Providence, Rhode Island, ki je popolnoma
mehaniziran, se je spremenil v splošni ljudski posmeh. V času okoli božiča, na primer, pošta odpove, ker avtomat ki naj bi vladal svetu, ki ga uravnavajo stroji, ne zna ločiti navadne poštne znamke od okrasne božične.
Prebivalci Seattla, država Washington, se pritožujejo nad avtomatom, ki deluje v uradu mestne pošte. Ta muhasti aparat je neko karto z vsoto osebnega premoženja mestnega denarnega mogotca štel dvakrat in tako je končni rezultat mestnega imetja presegel resnično vsoto davkov za 28 milijonov dolarjev. Vsi očarani od tolikšnega bogastva so birokrati tega okoliša začeli kupovati vse, kar so potrebovali ali želeli že dolgo. Nekdo je le odkril napako in tedaj so gospodarstveniki zaprosili vse urade, naj jim predlagajo, kako zmanjšati stroške. Odgovorili so jim: "Prihranite 150.000 dolarjev, ki so potrebni, da nabavite drug avtomat za vašo pisarno."
Napake avtomatov so povzročile resne probleme v sodstvu; na sodiščih je polno primerov, ki jih je treba rešiti. Komu naj se pritoži tisti, ki je v banki vplačal ček, pa mu ga avtomat v svoji zmoti vrne s pripombo "ne zadostuje"?
Chester Wrobel, uradnik telefonske družbe v Chicagu, je prejel opozorilo, ki ga je napisal avtomat, naj za svoje predolgo parkiranje na letališču O'Hare na prostoru štev. NA 2488, plača globo. To ga je zelo presenetilo, saj svojega avtomobila ni nikoli puščal na letališču, spomnil pa se je, da je številka njegovega šoferskega dovoljenja NA 2489, torej tudi to ni bilo popolnoma točno. Tedaj je vrnil opozorilo in razložil, da gre za pomoto, in na vso stvar pozabil.
Avtomat pa mu je poslal drugo naročilo, naj se zglasi pri sodniku, ker ni ubogal prvega poziva. To pot je Wrobel poklical svojega advokata in mu rekel, da se bo pritožil zaradi napačne obsodbe. "Ne", mu je dejal advokat. "Morate se javiti pri sodniku. Pri avtomatu se ne morete pritoževati."
Kljub vsemu nam še vedno ostane zaupanje vase, v zastarele smrtnike. Pred šestimi leti se je neki izdelovalec ladijskih motorjev odločil, da bo instaliral popolnoma avtomatizirano montažo; toda bolj ko so o izdelavi odločali avtomati tako ali drugače, vedno je ostala neizpolnjena naloga: stroj ni pobiral odpadkov, ki jih je puščal za seboj rezalni stroj.
Po nekaj tednih preizkušanja različnih vrst avtomatov in povpraševanja pri drugih tovarnah, ki so imele isti problem, je glavni inženir priporočil to rešitev: "Najemite vendar nekoga z vozičkom ! "
Mali oglasi
ŽELI SPOZNANJE — Slovenec, star 50 let, želi spoznati Slovenko v svrho ženitve. Poseduje hišo in ima tedenski dohodek 40 funtov. Služba v rudniku. Naslov: Jože Cunder, 5 Seventh Ave., Mt. Isa, Q'land.
ZEMLJA NA PRODAJO — V prodaji je parcela zemlje (103 ft. krat 20 ft. krat 166 ft. krat 170 ft.). Vodovod, elektrika napeljana, daljša stran (170 sežnjev) ima že ograjo. Odličen kup zaradi nujnosti prodaje vrednega zemljišča za samo 950 funtov. Parcela leži na: Lot 163 Reilly Court, Croydon, Vic. Samo ìn-teresanti za gotovino ali 200 funtov depozita in ostalo v 60-ih dneh se lahko obrnejo na uredništvo Slov. vestnika, kjer bodo dobili vse nadaljne informacije.
SLOVENSKA ZABAVA — Slovensko društvo Melbourne prireja dne 16. maja zabavo v North Melbourne Town Hall. Začetek ob 7.30 uri zvečer. Odličen orkester in glavna atrakcija plesa bo izbira Kraljice nageljčkov. Vabljeni!
OTVORITEV BALINIŠČA — V Slovenskem domu, 371a Park St., North Carlton, Vic., bo Slovensko društvo Melbourne otvorilo široki pu-1964 ob 2 uri popoldne. Balinarji pridite! bliki balinišče. Otvoritev bo v nedelju 17. 5.
ČESTITKA — Poznani slovenski delavec iz Syd-neya, g. Marjan Kovač, por. z Jill r. Starkey, je dobil 19. decembra prvorojenca Pavla. 22. aprila pa je svečano promoviral po petletnih študijah na univerzi New South Wales ekonomijo (B.Ec.). Doma je iz Palčja pri Postojni. Bil je sodelavec Slov. društva v Sydneyu in Zara. Rad je sodeloval tudi pri igralski družini.
HRANA IN STANOVANJE — Slovenska družina vzame na hrano in stanovanje poštenega slovenskega fanta. Informacije na uredništvu.
MOTORNO KOLO NA PRODAJ. — Na prodaj je motorno kolo v odličnem stanju za privatno prodajo. Za vse informacije se obrnite na uredništvo.
SLOVENSKI VESTNIK je odprl MALE OGLASE za široko publiko in drobne stvari, ki jih lahko oglašate. Cena je minimalna. Vsaka beseda 6 penijev, beseda tiskana z velikimi črkami en šiling, minimalna cena oglasa 10 šilingov. Poslužujte se MALIH OGLASOV za sto in sto drobnih stvari, morda Vam bodo pomagali. Vsi oglasi morajo biti poslani na uredništvo najkasneje vsakega 6. v mesecu s priloženo gotovino .
ALI SI PRISPEVAL-A ŽE V TISKOVNI SKLAD SLOV. VESTNIKA ?
ZA VSA POTOVANJA V AVSTRALIJI IN INOZEMSTVU
se obrnite na
"ITALVIAGGI"
31 SWAN ST., RICHMOND, VIC. — TEL. 42-2043, 42-6203
Stavba postaje Richmond — Tram stop št. 8
Kamorkoli — s kakršnimkoli sredstvom in preko vseh problemov pomagamo ♦ Smo opolnomočeni zastopniki emigracijskega urada za vstopne vize v Avstralijo + Vsi potovalni dokumenti BREZPLAČNI + Pomagamo s financiranjem pri potovanju za Vas ali Vaše pri prihodu iz inozemstva ♦ Uslužimo pri obračunu dohodkov (Tax), polnomočij, prevodov itd. ♦ Poslujemo tudi ob sobotam dopoldne.
Za vse informacije se obrnite do Mrs. Mira Sacerdoti Assistant Manager (Zagrebčanka)
PRIJATELJEM, ZNANCEM IN SORODNIKOM (BEGUNCEM) LAHKO
POMAGATE PRI PREHODU V AVSTRALIJO IZ ZAHODNIH DEŽEL!
NOVICE IZ DOMOVINE
ITALIJANSKI STROKOVNJAKI BODO REŠEVALI METALKO
Ljubljana. V dneh, ko naj bi se uslužbenci podjetja METALKA preselili v svoj novi nebotičnik v Dalmatinovi ulici, so strokovnjaki po ponovnem pregledu nenadoma opazili, da so bile v statičnih računih za to poslopje storjene neke napake, čeprav za zdaj še neznatno, se stavba vendarle nagiva v smeri jugozahod.
Trenutno ni bilo mogoče storiti ničesar, razen da je investitor zaprosil mestni svet Ljubljane, naj izkoristi dobre stike z italijanskimi mesti ter pokliče na nujen posvet vse tiste ugledne italijanske strokovnjake, ki se ukvarjajo s proučevanjem sondiranja tal ob vznožju zgodovinskega poševnega stolpa v Pisi. Italijanski strokovnjaki so vabilo sprejeli.
Stare hiše bodo podrli
V Lenartu v Slovenskih goricah sta med najstarejšimi zgradbami poslopje banke ter zgradba Cestnega delovodstva. Obe zgradbi sta dotrajani, zato so se odločili, da jih bodo podrli. Na tem mestu pa bodo še letos zgradili novo poslopje, v katerem bo dobila prostore LM ter podružnica Narodne banke. Na prostoru za to zgradbo pa bodo letos začeli graditi trgovinski paviljon.
RDEČI PETELIN V KOPRIVI NA KRASU
4. aprila je prišlo do požara v hlevu Erneste Zega v Koprivi pri Dutovljah. Hlev je do tal pogorel, rešena je pa bila živina.
Do požara je prišlo, kot navaja tamkajšnji tisk, v noči. Namreč 67-letni upokojenec Justin Vrabec iz Koprive je večer prej popival po gostilnah, nato pa je šel spat na seno v hlev. Ker je pač bil pijan, ni bil dovolj previden pa si je prižgal cigareto pred spanjem.
DRAŽJI PREVOZ Z ŽELEZNICO IN Z AVIJONI
S 1. marcem naprej stopi v veljavo nov cenik za prevoze potnikov v zračnem prometu in po železnici. Tanjugovo poročilo v jugosl. tisku navaja, da se oboje cene zvišajo za približno 20%.
»WWVWVMWlilMVMWWWWVWMWWtAJWWVVVWV^^
Darilne pošiljke in letalske ter ladijske vozovnice
je najbolj naročiti pri tvrdki
Dr. J . KOCE
37 Heidelberg Rd., Clifton Hill, Vic.
TEL. 48-6759 ki je najstarejša, največja in najboljša
slovenska tvrdka v Avstraliji. Darilne pakete pošiljamo: kamorkoli,
kadarkoli in karkoli. Vozovnice preskrbimo hitro za bilo kam. Za vpoklic deklet (zaročenk) in sorodnikov dajemo najbolj točne informacije!
POSREDUJEMO VAM Z NAJBOLJŠIMI POGOJI VSEH VRST ZAVAROVANJA (ŽIVLJENSKO ZAVAR., HIŠE, AVTE, ITD.)! OBRNITE SE NA NAS, ZADOVOLJNI BOSTE!
ZASTOPNIK ZA VIKTORIJO: Mr. J. V AH, 2 Kodre St., St. Albans, Vic. — Tel. 65-9378 ZASTOPNIK ZA N.S.W.: Mr. R. OLIP, 65 Moncur St., Woollahra, NSW — Tel. 32-4806
Politični dogodki skozi mesec
MOSKVA. — Sovjeti so izdali odlok, da se novinarska agencija DPA, ki je izdala lažno vest o smrti Hruščova, takoj izseli iz Moskve.
WASHINGTON. — . . . v strahu pred morebitno vojno se je v ZDA pojavil nov plan, kako zaščititi svobodni svet:
—	zračni tokovi smrti.
—	biološko in kemijsko orožje, ki ne ubija, marveč onesposablja sovražnika.
—	izpopoljeno nuklearno orožje.
SAIGON. — Vietnamski gverilci Viet Cong so 1. maja minirali in razstrelili 15 tisoč tonski ameriški plovni objekt — letalonosilko.
NIKOZIJA. — NATO se maje zaradi dogodkov na Cipru: Napoved o prekinitvi diplomatskih stikov med Ankaro in Atenami.
VIETNAM. — V Laosu so imeli vojaški puč. Oblast je prevzel "desničarski revolucionarni
odbor". Patet Lao je izjavila: "Dejanje ameriškega imperializma."
ATENE. — Nekdanji vodja protibritanskih teroristov na Cipru, grški general Georg Grivas je podal izjavo, da je pripravljen ponovno prevzeti vodstvo grške teroristične organizacije EOKA na Cipru, če ga za to pokliče premier Makarios.
BON. — Odpoklic ameriških okrepitev. Obrambno ministrstvo ZDA je sporočilo, da je odpoklicalo tiste ameriške vojne enote, ki so jih v času berlinske krize leta 1961 poslali v ZR Nemčijo kot okrepitev enot ZDA. Takrat so se te enote povečale za 5.100 mož.
PORAZ PORTUGALSKE
Conakray, 11. april. — Neuspeh portugalske vojske v poizkusu, da bi razbila odpor in zavladala na otoku Como, ocenjujejo kot doslej največji poraz Portugalske v njeni kolonialni vojni v Afriki. Portugalske enote so že 70 dni bore na otoku Como, vendar brezuspešno.
gMciJSISMSJöl^^
SLOVENCI !
Če hočete res okusiti prvorazredna vina (burgundec, klaret, rizling, Barossa Pearl itd.), obrnite se na tvrdko
Flotta Lauro
Za najfinejšo vožnjo med Avstralijo in Jugoslavijo priporočamo najbolj poznani italijanski ladji
ROMA IN SYDNEY
Obrnite se na agencijo in g. GREGORIČA.
FLOTTA LAURO LINE
35 William Street, MELBOURNE Tel. 61-2941
Filmski paberki
Ugo Tognazzi bo tudi režisiral film, v katerem bo igral glavno vlogo: "Velike sitnosti" (po zgodbi Tina Buzzatija). Verjetno bo z njim igrala Marina Vlady, s katero se je Tognazzi odlično "ujel" v filmu "Matica".
V	Dassinovem filmu "Dnevna svetloba" bo razen Meline Marcouri nastopila tudi 16-letna režiserjeva hči Julie.
★
Jean Marais je pred kratkim praznoval petdeseti rojstni dan in posnel svoj petdeseti film. ' ★
V	varšavskem kinu prikazujejo nedokončan film Andrzeja Munka "Popotniki". Münk, ki je umrl pred dvema letoma, je posnel prizore o srečanju Nemke zrelih let, ki na potovanju z čeozoceansko ladjo sreča Poljakinjo, za katero je mislila, da je umrla v Oswiecimu.
GINA PRED SOFIO
Po prireditvi, na kateri je skupno s 36 drugimi filmskimi igralkami nastopila kot manekenka — prostovoljni prispevki so šli v sklad hoolywoodskega muzeja — je izvedla Gina Lolo-brigida za podatke, ki jih je objavil neki pariški tednik. Seštel je vstopnice, ki so jih prodala francoska kinematografska podjetja v obdobju 1955-63 za petnajst njenih in prav toliko filmov s Sofio Loren v glavni vlogi: 5.42 za Ginine in 3.24 milijona za Sofijine filme.
TROTMANS
ki dobavlja pijače tudi za Slov. društvo.
Telefonirajte in dobavili Vam bomo brez naknadnega doplačila vsa Vaša naročila solidno, poceni in kvalitetno!
TROTMANS
Vogal Moreland & Melville Roads WEST BRUNSWICK, Vic., Tel. 36-6015
ISMSJčiliJSIEMi^
Prodajate? Kupujete? ■	Hišo? Zemljišče? ■
Obrnite se na poznano tvrdko
Eden Real Estate
4 Pascoe Vale Rd., Moonee Ponds
Tel. 37-5104
in zahtevajte slovenskega zastopnika MAKSA HARTMANA Po urah kličite 36-6432
V VESTNIKOV TISKOVNI SKLAD SO DAROVALI PO:
Po £1/0/0: Dr. E. Miglič, Arch. J. Jez, Franc Purgar, J. Mihelin, E. Polanar, E. Novak; 10/0: Neimenovani.
VSEM DAROVALCEM SE LEPO ZAHVALJUJEMO IN SE TUDI PRI OSTALIH PRIPOROČAMO!
SLOVENSKO DRUŠTVO MELBOURNE
Vas vljudno vabi na
PLESNO ZABAVO
ki bo v soboto 16. maja ob 7.30 zvečer.
v North Melbourne Town Hall, Queensbery Road, North Melbourne
Vstopninski dar: 10/--Vabljeni!	UPRAVNI ODBOR