PREDLOG PRAZNOVANJA OBČINSKEGA PRAZNIKA
27. aprila 1980 v Horjulu
Takšen predlog je posredovalo predsed-stvo OK SZDL vsem trem zborom občinske skupščine tudi v potrditev.
Že v času NOB so se splošnemu odporu proti okupatorju aktivno vključili vsi napre-dno misleči krajani tega področja. Precej jih je odšlo v partizane, saj v spomin na odhod 30 fantov 6. julija 1942 ta krajevna skup-nost praznuje svoj krajevni praznik.
Na področju med Koreno in Samotarico je deloval šolski center, čez to področje pa so potekale tudi pomembne kurirske vezi. Navzlic množici belogardističnih postojank so Ijudje zavestno in stalno pomagali parti-zanom in njihovim borbenim enotam. Oku-pator pa se je prav zaradi tega maščeval tudi s požigi vasi Ljubgojne in Korene ter bom-bardiranjem Horjula, Zaklanca in Podol-nice.                                               -
Naj povemo, da je bila krajevna skupnost Horjul ustanovljena leta 1962 in da danes združuje dvanajst naselij z 2800 prebivalci,
da pa je po površini največja v naši občini. Pomembna prelomnica v razvoju tega ob-močja je pomenila otvoritev obrata »Raši-ce« in »Iskre« (v letih 1956 odnosno 1957), razmah v razvoju te doline pa je pomenilo asfaltiranje ceste Dobrava-Horjul-Vrzde-nec. Vsekakor so skupna prizadevanja in organizirano delo samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in drugih ob-čanov te krajevne skupnosti bistveno pripo-mogla k izboljšanju družbenega standarda.
Splošna in zobozdravstvena postaja, nova sodobna šola, napeljani telefonski priključki prav do vseh naselij, vzgojnovarstvena usta-nova, nova podružnična šola v Šentjoštu, asfaltno povezavo z Vrhniko - so torej le najpomembnejši   dosežki   tega   obdobja.
Družbenopolitično in društveno življenje v teh krajih je zelo razgibano, zlasti še preko vaških odborov krajevne konference SZDL, omeniti pa velja tudi aktivnost društev in še posebej kulturnoumetniškega, katerega de-javnost v tem kraju predstavlja že tradicijo.