131 Letnik 42 (2019), št. 1 Ključne besede: 19. st oletje, zgodo vina f ot ogr afije, v edutna f ot ogr afija, f ot ogr afija na st eklu, s v etlopis, labor at orijsk e pr eisk a v e f ot ogr af sk eg a gr adi v a, Janez Puhar Key-words: 19th century , hist ory of phot ogr aph y , vista phot ogr aph, phot ogr aph on g lass, h y alotype, labor at ory e x amination of phot ogr aphic mat erial 1.01 Izvirni znanstv eni članek Pr ejet o: 10. 5. 2019 UDK 7.047(497.4):771.521(497.4Kr anj)«1860« 930.85(497.4): 771.521(497.4Kr anj)«1860« Posnetek Kranja na steklu – uvod v vedutno fotografijo na Slovenskem Poskus atribucije svetlobne slike iz Nadškofijskega arhiva v Ljubljani BLAŽENKA FIR S T pr of. umet . zgod. in filoz., muzejsk a s v etnica Nar odni muzej Slo v enije, Pr ešerno v a cesta 20, SI-1000 Ljubljana e-pošta: blazenk a.first@nms.si Izvleček Prispe v ek je analitična in sint etična študija o neda vno odkriti ar hi v aliji – de - k or ati vno izde lani v oščilnic i za ljubljansk eg a šk of a Jern eja Vidmarja (1860), o k ont ek stu njeneg a nastan k a in f ot ogr afiji Kr anja, v sta v ljeni v njeno čelno platnico. S v etlobna slik a na st eklu je kv alit etni primer ek iz zgodnjeg a, ek spe - rimentalneg a obdobja zgod o vine f ot ogr afije na Slo v ensk em, hkr ati pa naša najstar ejša f ot ogr af sk a v eduta. Z njo se odpir a u v odno pog la vje t eg a f ot ogr af - sk eg a žanr a, pa tudi pr oblematik a njeneg a a vt orstv a, t eh nik e in pr o v enience. K er je po s v ojih vizualnih in t ehničnih k ar akt eristik ah sor odna svetlopisom našeg a prv eg a f ot ogr af a in f ot ogr af sk eg a izumit elja Janeza Puharja, je bila pr edmet t emeljitih r azisk a v in primerja v z njego vimi deli. Anonimna v edu - ta in Puharje v e f ot ogr afije so v člank u os v etljene z r azličnih zornih k ot o v: z zgodo vinsk eg a in k ulturnozgodo vinsk eg a, r esta vr at orsk o-k onserv at orsk eg a in nar a v oslo vneg a (r ačunalnišk o v odene labor at orijsk e pr eisk a v e). Izsledki r azisk a v jo slik ajo v luči spec ifičnih ok oliščin na območju in v obdobju njene - g a nastank a t er medsebojni h r azmerij udeleženih akt er je v , pobudnik o v t eg a dr agoceneg a izdelk a. R azpr a v o spr emljajo citati iz Puharje vih izvirnih bese - dil in sočasneg a domačeg a in tujeg a tisk a. Abstract IMA GE OF KRANJ ON GLA SS – AN INTR ODUCTION T O VIS T A PHO T OGRAPH IN SL O VENIA A TTEMPT OF A TTRIBUTION OF IMA GE ON GLA SS FR OM THE AR CHDIOCES AN AR CHIVES IN LJUBLJ AN A The article is an anal ytical and s ynthetic stud y on a r ecentl y disco v er ed ar - chi v alia – decor ati v el y made car d f or the Ljubljana bishop Jernej Vidmar (1860), on the cont e xt of car d‘s origin, and phot ogr aph of Kr anj embedded in car d‘s fr ontal co v er . Image on g lass is a quality e x ample fr om the ear l y e xpe - rimental period of the hist ory of phot ogr aph y on Slo v enian t errit ory as w ell 132 Blaženk a First: P osnet ek Kr anja na st eklu – u v od v v edutno f ot ogr afijo na Slo v ensk em ..., str . 131–172 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections as the oldest phot ogr aphic vista. It opens up an intr oduct ory chapt er of this phot ogr aph y genr e and the issue of its authorship, t echnique, and pr o v enance. Since its visual and t echnical char ac - t eristics ar e r eminiscent of the h y alotypes of our first phot ogr apher and phot ogr aph y in v ent or Ja - nez Puhar , it w as a subject of thor oug h r esear ches and comparisons t o his w or k s. Anon ymous vista and Puhar‘s phot ogr aphs ar e detailed on se v er al aspects in this article: fr om hist orical and cultur al hist orical, r est or ation and conserv ation, and sci - entific aspects (comput erised labor at ory e x ami - nations). R esear ch findings ar e painting it in the lig ht of specific cir cumstances in the ar ea and in the period of its cr eation, and int err elationships betw een participating act ors, initiat ors of this v a - luable pr oduct . The discussion is accompanied b y quot es fr om Puhar‘s original t e xts and simultane - ous domestic and f or eign pr ess. Svetlobna slika Kranja – dekoracija voščilnice za škofa Jerneja Vidmarja V edutni posnet ek Kr anja – st ekleni neg ati v ozir oma pse v dopoziti v iz Nadšk ofijsk eg a ar hi v a v Ljubljani – sodi med inkunabule f ot ogr af sk e deja v - nosti na Slo v ensk em. Nastal je namr eč v u v odnem obdobju t eg a no v eg a medija, le d v e desetletji za v elikim spektaklom in z njim po v ezano f ascinaci - jo ob izumu prv e splošno upor abne s v etlobne sli - k e, dager otipije. Vihar vznemirjenja, ki je a v gusta 1839 ob ja vni r azg lasitvi Daguerr o v eg a post opk a za vršal po P arizu, je v hipu zajel v es s v et . T udi pri nas se je nemudoma vzdr amil r azisk o v alni duh in kmalu k t ej s v et o vni pr edsta vi prispe v al s v oje pog la vje. Za druščino pionirskih s v etlobnih t eh - nik namr eč pr a v nič ne zaostaja svetlopis (h y alo - tipija, puhar otipija) našeg a prv eg a f ot ogr af a in f ot ogr af sk eg a izumit elja Janeza Puharja. Kr anjski duho vnik, ek sperimentat or s s v etlobnimi žar ki in s v ojskimi k emičnimi substancami, je slik otv orne post opk e izv ajal v ist em obdobju in na ist em oze - mlju, iz k at er eg a izhaja tudi a vt orsk o neopr ede - ljeni posnet ek Kr anja. T or ej je tudi v eduta otr ok zgodnje, ek sperimentalne f aze, k o so si po E vr opi in v Ameriki drug a za drugo v vrt og la v em ritmu sledile f ot ogr af sk e in v encije in spr ožile blisk o vit r azv oj in kv alitati vni vzpon t e no v e lik o vne zvr - sti, kmalu izbrušene do popolnosti. Ali je tudi ta sijajna podoba izšla iz Puharje v e k amer e, pa je vpr ašanje, ki str ok o vne kr oge vznemirja danes, v sk or aj d v est oletni oddaljenosti od prvih posk u - so v v s v etu t e mlade lik o vne panoge. Anonimni fotograf: Veduta Kranja, ambrotipija (?), druga polovica petdesetih let 19. stoletja; vir: NŠAL, ŽA Kranj, Voščilo župljanov Kranja škofu Jerneju Vidmarju, 1860, predalnik IX/5 (Ž. 411). 133 Letnik 42 (2019), št. 1 Anonimno delo je prv a znana f ot ogr afija star eg a mest eca nad sot očjem Sa v e in K okr e in za Puharje vimi (znanimi ali zgolj pisno dok u - mentir animi) prizori Bleda, Cer k elj in gor enj - skih vr šace v prv a naslednja v kr onološk em nizu slo v enskih f ot ogr af skih v ed ut . Sijajna s v etlobna slik a na st eklu je bila leta 18 60 v delana v sla vno - stno v oščilnico za no v oizv oljeneg a šk of a Jerneja Vidmarja (18 02–1883), 1 na dunajsk em A v gu - štineju visok o izšolaneg a in zat em v sestr ansk o deja vneg a dušneg a pastirja, erudita, biblicista in polig lota, izvr stneg a pozna v alca klasične k ultur e in pr opag at or ja slo v ensk e besede. Prizor podaja njego v r odni kr aj in tamk ajšnjo župnijsk o cer k e v s v . Kancijana in t o v ariše v , z v oščilom in podpisi pa župl jani t e župnije t oplo nago v arjajo s v ojeg a nek danjeg a someščana, zdaj že potrjeneg a kne - zošk of a. Ug lednemu cer kv enemu dost ojanstv e - nik u in no v emu ljubljansk emu or dinariju se spo - štlji v o poklanjajo z izr azi prisr čne dobr odošlice in g lobok e pripadnosti. 2 1 C esar F r anc Jožef je takr atneg a ljubljansk eg a častneg a k anonik a in d v orneg a cer emoniarja Jerneja Vidmarja 6. 11 . 18 59 imeno v al za 25. ljubljansk eg a šk of a; papež Pij IX. je njego v o imeno v anje potr dil 23. mar ca naslednje let o. Šk of o v sk o pos v ečenje je pr ejel 17. 6. 1860 na Duna - ju, s v ečana umestit e v v ljubljanski st olnici pa je pot ek ala 1. 7. 1860. Prim. Dolinar: Ljubljanski škofje , str . 64. 2 Naslo vni nago v or: »Njihmilosti / prevzvišenimu prečasti- tljivimu gospodu gospodu / Jerneju Vidmer=ju / svojimu zaželjenimu novimu / knezo - škofu / farmani ss: Kocia- na in tovaršev mestne kranjske fare / serčno vošilo sreče in blagoslova k nastopu pastirstva / ljubljanske škofije .« Znotr aj modr o obarv anih čr k šk of o v eg a imena je k ot fili - gr ansk a dek or acija zajet o k omaj vidno pos v etilo: »Možje in žene / mladenči in device / tudi otročiči vsi / Obljubi- mo VAM / pokoršno sveto / vdanost z duham in sercam / čistost zvnajno in skrivno / VI pa nam bote / vedno delili in radi / svoj sv: blagoslov / nas veselo birmovali / in ka- kor PASTIR / vedno skerbni / nas oučice / Vam izročene / VODILI na potu / živlenja težavniga / v večnost presreč- no .« Gla vno v oščilo na naslednji str ani: »Vaša milost! / Prezvišeni prečastitljivi gospod! / Knezo=škof! / Čeda – brez pastirja – si je v serčnih molitvah per svojim do- brim očetu v nebesih noviga pastirja prosila. V svoji neiz- merni dobroti se je On nje vsmilil in nam je v svoji večni modrosti v Vas pastirja dal. Vsa čeda se tega zlo veseli, gospoda za to hvali, in njega ponižno prosi, de bi On iz studenca svojih gnad obilni blagoslov izlil čez Vas, in Vam težko pastirstvo nam in Vam samim v časni in večni prid nositi pomagal. Gotovo je, de vsa čeda ovčic Ljubljanske Vam izročene škofije tako misli, pa tudi to je gotovo, de imamo mi farmani Kranjske mestne fare še posebni vzrok veselja nad to modro gospodovo izvolitevjo, kjer ste Vi prevzvišeni gospod Knezoškof, rojen Kranjc! Dovolite nam torej, de, kjer zdaj še ne moramo pred Vaše obličje, de bi Vam, kakor svojimu milostljivimu Knezoškofu, vse svoje čutila do Vas naznanili, Vam nasledni podpisi naših imen pričujejo od našiga veselja. Per ti perložnosti naj Vam, našimu prevzvišenimu Gospodu! bo obljuba storjena, de Voščilnica za škofa Jerneja Vidmarja ob nastopu njegove škofovske službe, 1860; vir: NŠAL, ŽA Kranj, Voščilo župljanov Kranja škofu Jerneju Vidmarju, 1860, predalnik IX/5 (Ž. 411). 134 Blaženk a First: P osnet ek Kr anja na st eklu – u v od v v edutno f ot ogr afijo na Slo v ensk em ..., str . 131–172 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections Dek or ati vna v oščilnica je oblik o v ana k ot r ok opisna knjig a (mapa) ležečeg a f ormata; 3 tr de platnice so oblečene v fino tank o usnje k armin - sk o r deče barv e in okr ašene z vtisnjeno zlat o k artušo. Darilo za visok eg a klerik a je s t em do - bilo s v ečan, eleg ant en videz. A ne bog ata dek o - r acija – njena naj v ečja dr agocenost je f ot ogr afija na majhnem pok ončnem st ek elcu, v sta v ljenem v osr ednji izr ez naslo vne platnice. Ur bani an - sambel na posnetk u je »portr et« nek danje - g a kr anjsk eg a Mestneg a (danes Gla vneg a) tr g a s sr ediščno dominant o, župnijsk o cer kvijo s v . Kancijana in t o v ariše v . T o je bilo Vidmarje v o pri - marno ži v ljenjsk o ok olje z domačo cer kvijo k ot sr čik o t eg a s v eta; mestna cer k e v je bila os, okr og k at er e se je – k ot nek oč okr og v sak e božje hiše – vrt el v sak danjik in pr aznik tamk ajšnjih pr ebi v al - ce v . V njej je k ot otr ok pr ejel prv o duho vno hr a - no in k ot bodoči dušni pastir posta v ljal t emelje s v oji t eološki izobr azbi in past or alni deja vnosti. Dar o v alci, aktualni meščani njego v eg a r ojstneg a Kr anja ozir oma f ar ani tamk ajšnje župnije, so s pr emišljenim izbor om moti v a ned v omno zaigr a - li na pr elat o v a nostalgična čustv a in njego v o do - moljubno usmerit e v . V oščilo z dolgim nizom podpiso v je nastalo spomladi leta 1860; Vidma rje vi r ojaki, župljani mestne župnije, so g a datir ali z dnem njeneg a za v etnik a, tj. z 31. 5. 1860 (na dan ss: Kocjana in tovaršev, leta 1860 ). 4 K er je bil naslo vnik in sla - v ljenec takr at na Dunaju, kjer je 17. junija pr e - jel šk of o v sk o pos v ečenje, so mu t o izvirno darilo poslali tja; v dedik acijsk em besedilu so jasno na - v edli, da do njeg a še ne mor ejo osebno, zat o mu s v oja občutja in v eselje izr ažajo pisno ozir oma s podpisi. 5 K o je Vidmar pripot o v al v Ljubljano – Vam hočemo z pokoršno, ljubeznijo, in keršanskim, sve- tim živlenjam v veselje in čast biti, vse Vaše žive dni, in tako ob vsakim času Vašiga težkiga pastirstva Vas po naši zmožnosti podpirati, in vedno serčne molitve za Vas pred sedez božje milosti pošiljati. // V Kranji na dan ss. Koc- jana in tovaršev, leta 1860 . NŠ AL, ŽA Kr anj, IX/5, št . 411. 3 V oščilnica meri 270 x 420 mm in je in v entarizir ana z oznak o NŠ AL, ŽA Kr anj, IX/5, št . 411. 4 NŠ AL, ŽA Kr anj, IX/5, št . 411, naslo vni list . 5 »[…] Dovolite nam torej, de, kjer zdaj še ne moramo pred Vaše obličje, de bi Vam, kakor svojimu milostljivimu Kne- zoškofu, vse svoje čutila do Vas naznanili, Vam nasledni podpisi naših imen pričujejo od našiga veselja. […].« Glej: NŠ AL, ŽA Kr anj, IX/5, št . 411. V nadalje v anju so se podpisali duho vniki, začenši s tamk ajšnjim prv ak om, dek anom in župnik om Janezom R ešem, nat o učit elji tamk ajšnje Gla vne šole z njenim r a vnat eljem, vik arjem Janezom Globočnik om na prv em mestu (po v sem na k oncu so tudi imena v seh dijak o v), pa drža vni, okr ajni in občinski ur adniki t er pr eostali ug le - dni meščani in meščank e. Voščilnica za škofa Jerneja Vidmarja ob nastopu njegove škofovske službe, 1860, detajl: Dedikacijski napis, skrit v črkah škofovega imena; vir: NŠAL, ŽA Kranj, Voščilo župljanov Kranja škofu Jerneju Vidmarju, 1860, predalnik IX/5 (Ž. 411). 135 Letnik 42 (2019), št. 1 v ljubljanski st olnici je bil slo v esno pos v ečen čez petnajst dni (1 . julija) – je bila v oščilnica naj v er - jetneje del njego v e osebne prtljage. Kaj se je z njo dog ajalo v nadalje v anju , ni znano. V erjetno se je z v so njego v o obsežno zapuščino znašla v kr anjsk em župnijsk em ar hi vu in od tam pr ešla v Osr ednji matični ur ad v Kr anju (Osr ednji ar hi v za Gor enjsk o). Tja je namr eč pr a vnik in zgodo vi - nar Josip Žontar med drugo s v et o vno v ojno pr e - nesel župnijsk o ar hi v sk o gr adi v o in g a tak o za - ščitil pr ed plenjenjem in uničenjem. 6 P o v ojni je bila sk upaj z drugimi ar hi v alijami cer kv ene pr o - v enience pr ed ana Šk ofiji Ljubljana in dodeljena v hr ambo Šk ofij sk emu ar hi vu (danes Nadšk ofijski ar hi v Ljubljana). 7 Nena v adna ar hi v alija z v sta v ljeno f ot ogr a - fijo na k oscu šipe je bila med ur ejanjem ar hi - v sk eg a gr adi v a »odkrita« k onec jubilejneg a Pu - harje v eg a leta (2014), st oletje in pol po s v ojem nastank u. 8 K er se je tak o dolgo izmik ala str ok o v - ni pozornosti, f ot ogr afija v čelni platnici ni bila niti datir ana niti a vt orsk o opr edeljena. A k er sta visok a kv alit eta in star ost s v etlobneg a zapisa ne - sporni, se je z vpr ašanji f ot ogr af sk eg a post opk a in z njim po v ezane atribucije kmalu po »odkri - tju« začela ukv arjati int er disciplinarna ek sper - tna sk upina. 9 V obdobju od začetk a leta 2015 do k onca 2018 je opr a vila nek aj t emeljnih r azisk a v: Družboslo vno pr euče v anje je nanizalo vrst o po - datk o v in spoznanj, po v ezanih z zgodo vinskimi in k ulturnozgodo vinskimi ok oliščinami njeneg a nastank a, k onserv at orsk o-r esta vr at orski pr e - g ledi in r ačunalnišk o v odene instrumentalne meritv e v sebo v anih sno vi pa nek aj odgo v or o v na vpr ašanja f ot ogr af sk e t ehnik e. A kljub v semu se zdi a vt orstv o t eg a sijajneg a posnetk a ozir oma dilema, ali g a smemo u vrstiti v Puharje v opus ali ne, še v edno – v saj na t emelju dosedanjih str o - k o vnih dognanj – ner ešlji v a ug ank a. T udi časo v - 6 Žontar: Prelomna leta v očetovem življenju, str . 11. Prim. tudi Otrin: Fotografija Kranja v pričujoči št e vilki Arhivov. 7 Prim. Otrin: Fotografija Kranja v pričujoči št e vilki Arhi- vov . 8 Ar hi v alija je bila obja v ljena tak oj po »odkritju« (Globoč - nik: Notica o fotografiji Kranja , str . 23–26) in čez nek aj mesece v , po prvih analizah (First: Stekleni biser , str . 15–20). 9 V de lo vno sk upino je po v ezanih nek aj str ok o vnjak o v iz r azličnih str ok in institucij: Blaž Otrin (Nadšk ofijski ar hi v Ljubljana), Jedert V odopi v ec in Lucija Planinc (Ar - hi v r epublik e Slo v enije), Žig a Šmit (F ak ult eta za mat e - matik o in fizik o; Institut Jožef St ef an) in Blaženk a First (Nar odni muzej Slo v enije). Sprv a je bil član sk upine tudi Mir k o Kambič, naš naj v ečji r azisk o v alec domače zgodo - vine f ot ogr afije, a jo je zapustil zar adi po v sem opešane - g a vida. Matevž Langus: Portret Jerneja Vidmarja, okoli 1830, olje na platnu; vir: Narodna galerija, inv. št. NG S 1896. 136 Blaženk a First: P osnet ek Kr anja na st eklu – u v od v v edutno f ot ogr afijo na Slo v ensk em ..., str . 131–172 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections no posnet ek za zdaj ni natančno določlji v; let o 1860, k o je nastala v oščilnica, je za nastanek f ot ogr afije zgolj terminus post quem non . Ar hi v alija iz Nadšk ofijsk eg a ar hi v a pa ni le dr agocena r arit eta – podoba z njene naslo vnice je hkr ati prv a znana f ot ogr afija Kr anja in prv a f ot ogr af sk a v eduta k at er eg a k oli od slo v enskih kr aje v sploh. Doslej je za najzgodnejšo t opo - gr af sk o f ot ogr afijo pri nas v eljal Puharje v posnet ek Cer k elj na st eklu iz pozne jeseni leta 186 0 ali zgodnje pomladi 1861, 10 za prv o f ot ogr afijo Kr anja pa pa - nor ama na papirju Kristijana P ajerja, posneta sept embr a leta 1868. 11 Neda vno odkrita f ot ogr afija na šipi, sk or aj desetletje star ejša od P ajerje v e na papirju, zdaj pr e vzema prv enstv o v hist oričnem nizu f ot ogr af skih slik gor enjsk e metr opole; njeno časo vno prv enstv o pa je nesporno tudi v širšem geogr af sk em okviru: Je najstar ejša v s v ojem lik o vnem žanru, t or ej v celotni sk upini f ot ogr af skih v edut v seh slo v enskih ur banih naselij. Vizualne sorodnosti in razlike med kranjsko veduto in fotografijami Janeza Puharja P osnet ek Kr anja na st eklen i podlagi je s s v ojo vizualno specifik o in ne - k at erimi t ehničnimi značilnostmi v es čas v abil k primerja v am s hyalotipijami oziroma svetlopisi na steklu v Kr anju r ojeneg a izumit elja Janeza Puharja. 12 Po - dobnosti se zr calijo v sami izbiri st ekla za mat erialno podstat s v etlobne slik e, f ormatu, zat emnjenosti hr btne str ani šipe (princip pr eobličenja neg ati v a v po - ziti v), pr a vilni orientaciji prizor a, r azmer oma t emačnem videzu, minuciozni de - tajlir anosti, ostrih k ontr astih in bog ati t er nasičeni t onski lestvici. Steklo kot podlago fotografskega zapisa smo pri nas v se od Puharje v e iznajdbe (184 2) pa do zgod njih šest desetih let 19. st oletja, tj. v letih Puharje v e int enzi vne de ja vnosti, po v ezo v ali sk or aj izključno z njego vim imenom. P oleg nek at erih, za njego v e f ot ogr af sk e ek speriment e značilnih substanc, zlasti žv epla k ot izvirneg a izhodišča njego v eg a najbolj odme vneg a post opk a (v pr edsta vitvi za C esarsk o ak ademijo znanosti na Dunaju je žv eplo za ključni element s v oje 10 Muzej za ar hit ektur o in oblik o v anje, in v . št . 543:LJU;0012788. P osnet ek je podan na st ekleno podlago. Za datacijo prim. Močnik: O lokalizaciji in dataciji cerkljanskih puharotipij , str . 52–57. 11 Opor a za datacijo sta člank a v časnikih Novice , 1868, str . 310 (Iz Ljubljane ) in Triglav , 1868, s. p. (Photographisches Panorama ). F ot ogr afijo hr ani Gor enjski muzej Kr anj. 12 Puhar je s v oje f ot ogr afije sprv a imeno v al heliotopije (s v etlobne slik e), pozneje hyalotipije (sli - k e na st eklu), nemšk o Transparentlichtbilder (pr osojne/pr ozorne s v etlobne slik e), slo v ensk o svetlopis . Že v njego v em času se je poja vil tudi t ermin puharotipija ; anonimni por oče v alec, v erjetno Janez Blei w eis, je zapisal: »Umetni gosp. Kaplan Janez Puher v Bledu je po naznanilu »Ljublj. čas.« v steklomalarii imenitno reč znajdel: vsak natis in vsako podobo z bakra, kamna ali lesa – po zgol sami dotiki stekla z pervotno podobo – na šipo vtisniti, brez da bi pervotna podoba potem se kaj poškodovala. Imenuje pa tako napravljene podobe po slovensko »tičnopise« po be- sedi tik in pisano, po nemško »Glasberührungsbilder«. Gosp. Puher bo več tacih podobšin, ktere naj bi se znajdniku v čast »Puherotypi« imenovali, v veliko razstavo v Novi Jork poslal .« (Novice , 1852, str . 364). Ist eg a leta je izr az puharotipija v int ernih kr ogih upor abil Kar el Dežman, bo - tanik, ar heolog in k ust os Deželneg a muzeja. P osr ednik t erminološk e dediščine je bil kr anjski župnik in dek an Ant on Mežnar ec. Dežman, njego v pr of esor , suplent na ljubljanski gimnaziji, je leta 1852 pri pouk u fizik e osmo šolcem – med njimi je bil tudi Mežnar ec – pr eda v al o dage - r otipiji in opozor il še na neki no v ejši f ot ogr af ski post opek, puharotipijo . Prim. Müllner: Johann Augustin Pucher , št . 1, st olpec 4. A v endar t ermin ni niti natančen niti enoznačen. Puhar na - mr eč ni r azvil eneg a sameg a, pač pa cel niz post opk o v , pri k at erih je s v etlobne slik e zajemal ne le na st eklo, ampak tudi na papir in ( g lede na zapise v tujem str ok o vnem tisk u) tudi na druge podlage. Prim. op. 15. T ermin se tak o že izhodiščno ne upor ablja dosledno: Enkr at za Puharje v e k ontak tne slik e (Blei w eis, g lej zgor aj), drugič za svetlopis na steklu – t ehnik o, ki jo je opisal sam: Neu erfundenes Verfahren, transparente Heliotypen auf Glasplatten darzustellen (Carniolia , 1843, str . 416) in Neue Methode, photographische Bilder auf Glas zu verfertigen (Sit- zungsberichte , str . 43–46). T ermin ološk a r eduk cija v seh njego vih post opk o v na en sam sk upni pojem bi osir omašila in prikrila njiho v o št e vilčnost in r azno vrstnost . 137 Letnik 42 (2019), št. 1 t ehnik e označil tudi sam), 13 je bilo pr a v st eklo zaščitni znak njego v e s v ojsk e t ehnik e. Celo fr ancoski vik ont in diplomat Louis de Dax, ki je Puharja spoznal na Bledu, je za pariški str ok o vni t ednik La Lumiére zapisal, da so g a njego v e f ot ogr afije osupile, saj so bili post opki na st eklu takr at sk or aj še neznani. 14 Sicer pa šipa ni bila edina podlag a Puharje vih s v etlobnih zapiso v; f ot ogr afije je po - dajal tudi na papir , v nemških str ok o vnih publik acijah Polytechnisches Journal in Polytechnisches Notizblatt pa je omenil, da je mogoče upor abiti tudi zg lajene plošče skrila, slono vine, (mor da) k amnit e lit ogr af sk e pl ošče in z gumiar abik om ali mastik so vim firnežem grundir ane k o vinsk e plošče. 15 P o žv eplu se je t or ej r azlik o v al od v seh drugih s v et o vnih izumit elje v , s st eklom k ot nosilcem slik e pa v ečino celo pr ehit el. 16 V drugi polo vici pet desetih pa do začetk a šest desetih let , k o je nastala v eduta Kr anja, Puhar pri nas ni bil v eč edini f ot ogr af, v endar šipa k ot f ot ogr af - sk a podstat ta kr at še v edno ni bila pogost mat erial. Še v eč – na Slo v ensk em se ( g lede na aktualne r azisk a v e) r azen njego vih iz t eg a časa ni ohr anila nobena s v etlobna slik a na st eklu; o t em priča stanje naših zbir k. T o vrstne zapuščine iz u v odneg a obdobja f ot ogr afije t or ej ni, tu in tam k ak šna ar hi v sk a notica in časo - pisni og las pa v endar le tudi na Kr anjsk em r azkri v ata nek aj f ot ogr af o v . 17 A med njimi je le ede n, Ant on Ločn ik ar , ek splicitno og lašal (tudi) f ot ogr afijo na st eklu. Drugi so, pač v skladu z dobo, ki jo je zaznamo v ala dager otipija, f ot ogr afir ali na k o vinsk e plošče. Ali so v času nastank a kr anjsk e v edut e (t o so hkr ati leta deja v - nosti Janeza Puharja) vzpor edno f ot ogr afir ali tudi na st eklene plošče, ni znano. P ozneje so se sicer t ehnik e na st eklu r azmahnile, a za atribuir anje v edut e obdo - bje po letu 1860 ni v eč r ele v antno. Čas njeneg a nastank a namr eč str ogo omeju - jeta d v a mejnik a: R azmah ambr otipije, t ehnik e, v k at er i je domne vno izdelana (splošna upor aba je očitnejša po letu 1854), in datum Vidmarje v e v oščilnice (1860), v k at er o je v k omponir ana. F ot ogr af sk e v eščine so takr at pri nas ob v la - dali le r edki; za njimi je ostala skr omna ber a dager otipij na k o vinskhi ploščah, 18 nek aj v eč f ot ogr afij na papirju, na st eklu pa le Puharje v e. 19 Zat o je bila st eklena podlag a v primeru kr anjsk e v edut e prv o in najbolj logično napotilo k njego vim svetlopisom . 13 »[…] To velja za moj, že pred osmimi leti odkriti in od takrat pomembno izboljšani postopek, po katerem uporabljam žveplo za izdelavo transparentnih slik na steklu . […]« Prim. Puhar: Neue Methode , str . 43. 14 De Dax: A. M. Le Rédacteur , str . 160. 15 Prim. Puhar: XI. Transparentlichtbilder , str . 23; Puhar: Transparentlichtbilder , str . 35. 16 Nek aj posk uso v najelitnejših fr ancoskih in ang leških pionirje v , ki so s v etlobne zapise z r az - ličnimi t ehnik ami fik sir ali na šipe, datir a že v čas pr ed Puharje vim svetlopisom . Manj uspešno sta s st eklom ek sperimentir ala F r ancoza Joseph Nicéphor e Niépce in Louis-Jacques-Mandé Daguerr e (1822) , z v eč sr eče Ang leža John F r ederick William Hersc hel (1839) in William He - nry F o x T albot (1 840). St eklo k ot f ot ogr af sk o podlago je pr eizk ušal tudi ang leški znanstv enik R obert H unt , na čig ar t eorijo nastank a s v etlobnih slik se je sklice v al Puhar . Za Puharjem sta st eklo »odkrila« Ang leža Ale x ander S. W olcott (1843) in John Whipple (1844), pa F r ancoz Cla - ude F elix A bel Niépce de Saint- Vic t or (1847), ki je zar adi pat entir anja s v ojeg a izuma (1848) ob v eljal za očeta f ot ogr afije na st eklu. Njego v post opek je bil prvi pr aktično upor aben in k o - mer cialno uspešen f ot ogr af ski post opek na st eklu. 17 Za stanje f ot ogr afije v u v odnem obdobju t eg a medija na Slo v ensk em prim. Kambič: Čas dage - r otipije, str . 12–14; Kambič: Seznam fotografov , str . 12–14; 152–155. 18 V slo v enskih institucijah (muzejih, g alerijah in knjižnicah) je e videntir anih 25 dager otipij (prim. Jank o vić: Preventivna konservacija dagerotipij , 2013). Nek aj primer k o v hr anijo zasebni zbir alci; pr o v enienca t eh v ečinoma ni r azisk ana. 19 Ohr anjene f ot ogr afije se tak o v k oličini k ak or po t ehnik ah skladajo s periodizacijo zgodnjih obdobij t e deja vnosti, k ot jo je za naš pr ost or izdelal r azisk o v alec zgodo vine f ot ogr afije Mir k o Kambič: »Prva [f aza] obsega čas od leta 1839 do približno 1860. Vsebuje nekoliko skromne sledi dagerotipije, istočasno pa izjemen nastop izumitelja Janeza Puharja. Druga faza traja le dobrih deset let, morda nekaj več, in jo omejimo z letnicami 1860 do 1870; ujema se z nastopom prvih ljubljanskih poklicnih fotografov. « Prim. Kambič: Prvi ljubljanski fotografi , str . 103. NUK sicer hr ani f ot ogr afijo (ležečeg a f ormata) na zelo r azbit em st eklu, a je ni mogoče natančneje datir ati. 138 Blaženk a First: P osnet ek Kr anja na st eklu – u v od v v edutno f ot ogr afijo na Slo v ensk em ..., str . 131–172 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections T udi format stekelca , na k at er em je izri - sana v eduta, spominja na Puharje v e. 20 V elik ost f ot ogr af skih plošč pri takr atnih post opkih, ki so ne le s s v ojo optično, ampak tudi z v ečjim delom k emične f aze pot ek ali znotr aj k amer e, je bila od - visna od v elik osti k amer e ozir oma od v elik osti izr eza na njeni hr btni str ani, naspr oti čelnice s s v etlobno lečo. V ta izr ez je Puhar v sta vil najpr ej medlico in jo pot em, k o je iz ostril slik o, zamenjal s s v etlobot esno k aset o, v k at er o je namestil pr ed - hodno f ot osen zibilizir ano šipo. Nanjo je z os v e - tlitvijo izbr aneg a objekta in hkr atnimi k emični - mi pr ocesi, ki so jih spr ožile medsebojne r eak cije upor abljenih substanc, ujel slik o. V ečje v ariir anje f ormat o v slik, ki so nastajale v isti k ameri, ni bilo mogoče; slik a na v sta v ljeni plošči, ki se je prile - g ala k ameri, je imela pri njego v em svetlopisu (pa tudi pri drugih enost openjskih t ehnik ah) status k ončne f ot ogr afije. Bila je unik at , »k ončna posta - ja« in ne le vmesna st opnja na poti do s v etlob - neg a zapisa. Slik a na st ekleni plošči ni bila zgolj matrica za r azmnože v anje. R esda je bila neg ati v , a je z zat emnitvijo hr btne str ani postala hkr a - ti poziti v . Zar adi t emneg a ozadja in ustr ezneg a k ota vpadne s v etlobe v tr enutk u r azbir anja slik e je spr emenila pr edznak in se iz neg ati v a pr ele vila v poziti v . A tudi pri d v ost openjskih t ehnik ah (iz - dela vi pr osojn ih neg ati v o v je sledilo k opir anje v poziti vne slik e na nepr osojn ih mat erialih) so bili f ormati plošč in iz njih k opir anih slik enaki, saj je bilo k opir anje takr at k ontaktno. V elik ost f ot ogr af sk e plošče je bila t or ej skladna z v elik ostjo k amer e ozir oma izr eza za ploščo; k akršen je bil izr ez, tak šna je bila plošča in na njej nastala slik a. Zat o je podobnost f or - mat o v kr anjsk e v edut e in Puharje vih f ot ogr afij v ečjeg a pomena, k ak or bi bila v poznejših obdo - bjih, k o je r azvijanje slik iz neg ati v o v po no vih post opkih omogočalo tudi že poljubne po v eča v e. V elik ost f ot ogr afij takr at ni bila v eč sor azmerna s k amer o. A ne g lede na v se t o je lahk o podob - nost f ormat o v kr anjsk eg a posnetk a s Puharje vi - mi zgolj naklju čje in ne nujno k ažipot do njeneg a a vt orja in pr o v enience. V let ih Puharje v e poznej - še deja vnosti, ki časo vno so vpada z nastank om kr anjsk e v edut e, je namr eč v eč pri nas delujočih f ot ogr af o v lahk o upor ablja lo k amer e podobnih ali enak ih dim enzij. V eč r azličnih k amer bi lahk o imel celo on sam. Puharje v a kamera je bila, sodeč po ohr a - njenih f ot ogr afijah, ki so izšle iz nje, majhna, zat o 20 F ormat nepr a vilne šipe je bilo mogoče natančno izmeri - ti šele po odstr anitvi t ehnične opr eme; na t očki naj v ečje dolžine in širine meri 101 x 80 mm. Hipotetična rekonstrukcija fotografske kamere Janeza Puharja (idejni načrt: Valentin Benedik, Blaženka First; izvedba: Valentin Benedik), 2014; vir: fototeka Grafičnega kabineta NMS). 139 Letnik 42 (2019), št. 1 so tudi slik e majhne. A v endar smo tudi tu na maja vih tleh. P o v sem ut emeljena se namr eč zdi domne v a, da je imel Puhar zapor edoma d v e k a - meri ali v eč k amer (mor da) r azličnih dimenzij; poleg k amer e je imel denim o tudi t . i. ži v osr ebr - no skrinjo. 21 Bi lahk o tak o spr et en, in v enti v en in neumor en r azisk o v alec v se ži v ljenje delal z eno samo? Zr el mož z v eč k o d v ema desetletjema f ot ogr af skih iz k ušenj mor da ni do k onca vztr a - jal pri prvi, tisti, ki jo je nar edil k ot začetnik pri petind v ajsetih. Še zlasti ne, k er je v edel za V oi - gtländerje v e f ot oapar at e vr hunsk e k ak o v osti (v zgodo vini f ot ogr afije v eljajo k ar za r e v olucionar - ne) s ta kr at najboljšo optik o na s v etu – s pr eci - znimi, mat ematično izr ačunanimi objekti vi, ki jih je leta 1840 sk onstruir al mat ematik in fizik Jo - sef Max imilian P etzv al. Puhar se je za v edal zmo - g lji v osti t eh napr a v in omejit e v s v oje pr epr ost e, doma nar ejene k amer e. 22 Pri dolgoletnem delu in str ok o vnem r azv oju je se v eda spoznal njene t ehnične pomanjklji v osti in se mor da pod vtisom no v osti, ki so se r azvijale v s v etu, lotil izboljša v . Osuplji v o dobr o je namr eč že k ot mlad duho vnik poznal no v a dognanja in r azv oj nar a v oslo vnih v ed, zlasti k emije in z njo po v ezane f ot ogr afije. 23 21 Ži v osr ebrno skrinjo Puhar leta 1850 omenja v opisu post opk a za dunajsk eg a k emik a Ant ona Schr ött erja, ob - ja v ljenjem v ak ademijski publik aciji Sitzungsberichte . Prim. Puhar: Neue Methode , str . 44. T o so bile lesene skri - njice br ez objekti v o v ali leč, v k at erih so uparje v ali ži v o sr ebr o pri izdela vi k ontaktnih odtiso v . Prim. tudi op. 71. 22 »[…] predvsem pa bi bil, da bi bile slike tudi v senčnih partijah bolj izrazite, nujno potreben svetlobno močnej- ši Voigtländerjev aparat, katerega nakup pa je v mojih razmerah skrajno problematičen .« Puhar: Neue Methode , str . 45–46. 23 Puharje v biogr af Jurij Jar c por oča, da je bistr oumni in učeni mož r ad br al str ok o vna besedila in o njih kritično r azmišljal: »[…] Učene časopise je rad prebiral in misli učenih na svoje rešeto deval, ker njegova bistroumnost mu je veliko prida donaševala. Bral je od Daguerretove znajdbe narise vsake baže popolnoma enake, kakoršine so v resnici, napravljati […].« Jar c: Janes Puhar , str . 137. Spr emljal je r azv oj f ot ogr afije v e vr opskih sr ediščih, po - znal aktualne t eorije o fizik alnih (optičnih) in k emičnih pr ocesih pri nastajanju s v etlobnih slik, seznanjen je bil s post opki tujih f ot ogr af o v izumit elje v in iz njih izhajal pri lastnih r azisk a v ah. Nar a v oslo vne v ede so g a pri v la - čile že k ot gimnazijca; učit elji so zaznali mladeniče v e sposobnosti, pr of esor fizik e Janez K ersnik mu je v za - dnjem letnik u omogočil samost ojno ek sperimentir anje v k emičnem labor at oriju: »[…] K’pride v osmo šolo, se je fizike poprijel, dobro mu je šlo spod rok, kmalo se je to- liko izuril, da mu je gosp. Janez Kersnik, profesor fizike, dovolil, da je sam eksperimentiral, to je bilo njegovo nar veči veselje, zmeraj je v kemikalnimu kabinetu stikoval in poskušal, kako bi ti ali uni natorni postavi vkljubovati in jo v svoj prid obračevati zmogel.« Jar c: Janes Puhar , str . 137. T udi k ot mlad duho vnik je v pr ost em času študir al Hipotetična rekonstrukcija fotografske kamere Janeza Puharja (izrez na hrbtni strani z vstavljeno svetlobotesno kaseto; odprta svetlobna zapora); vir: fototeka Grafičnega kabineta NMS). 140 Blaženk a First: P osnet ek Kr anja na st eklu – u v od v v edutno f ot ogr afijo na Slo v ensk em ..., str . 131–172 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections Že na prvih službenih postajah v zatišnih kr ajih kr anjsk eg a podeželja (Lesk o v ec pri Kršk em, S vibno nad R adečami, Metlik a, Ljubno na Gor enjsk em) je spr emljal izume in dosežk e v visoki znanosti, tudi v no vi znanstv eno-t ehnično-umetniški panogi, f ot ogr afiji. Dager otipijo je ok oli leta 1840, kmalu po njenem vznik u, k ot naš prvi dager otipist izv ajal tudi sam. P oznal in mor da izv ajal je talbotipijo, 24 poznal je znanstv eno t eorij o lat entne s v etlobe t eles prusk eg a fizik a Lud wig a Moserja (1805 –1880) in t eorijo o nastank u s v etlobne slik e k ot posledice t er - moelektričnih molek ularnih spr ememb ang lešk eg a znanstv enik a in f ot ogr af a R oberta Hunta (1807–1887 ). 25 S str ok o vnimi in ak ademskimi kr ogi po s v etu je na v ezal tudi osebni stik, t or ej mu poti r azv oja znanstv enih disciplin, sk upaj s t eor etskimi principi f ot ogr afije, niso bile neznane. 26 P oučen pa je bil tudi o f ot o - gr af sk em instrumentariju, ki je omogočal vr hunsk e r ezultat e. V prid ugibanju o Puharje vih d v eh ali celo v eč k amer ah go v ori tudi nar a v a njego v eg a dela. Puhar je v elik o f ot ogr afir al, zar adi potr ebe po zadostni os v etli - tvi izključno na pr ost em, od moči s v etlobe je bil namr eč od visen ek spozicijski čas. Njego v a k amer a tak o ni bila statična at eljejsk a napr a v a, ampak t er enski pripomoček, pri sk or aj četrtst oletni upor abi na t er enu izposta v ljen v sakršnim ne v arnostim in pr enek at eri pošk odbi. Zat o ni neut emeljena domne v a, da ob dolgoletnem delu in pri spr etnostih, s k at erimi je izdelal celo mnogo zaht e v - nejše potr ebščine – poleg k amer e in leče tudi kla vir 27 – ni opustil zanimanja za t ehnološk o pl at s v oje deja vnosti; ob r azv oju f ot ogr af skih t ehnik got o v o ni za - nemaril skr bi za izpopolnje v anje t emeljneg a delo vneg a or odja. S k onstantnim spr emljanjem dog ajanja v f ot ogr af sk o r azvit em s v etu je mor da prv o k amer o na - domestil z boljšo ali pa je imel celo v eč zapor ednih k amer r azličnih dimenzij. T ak o bi lahk o bile tudi njego v e f ot ogr afije v primerja vi z v edut o Kr anja bodisi enakih bodisi drug ačnih f ormat o v . Neznani a vt or je hr btno str an v edut e zat emnil in s t em neg ati v obrnil v poziti v , pr a v tak o, k ak or je v ist em obdobju in na ist em geogr af sk em območju pr akticir al Janez Puhar , ki je dobr o poznal princip r azbir anja neg ati vne slik e k emijo in ek sper imentir al: »[…] Leta 1838 je mašnikovi bogoslov prejel, in potem se na deželo v Svibno (Scharfenberg), njegovo pervo službo, podal. Tukaj se mu je zopet njegova ljubezen do Kemije oživila […] ker prostiga časa je vender nekoliko si pridobil, in ga deloma z branjem kemi- je, deloma pa z eksperimentiranjem kratil .« Jar c, Janes Puhar : str . 137. 24 P ozna v anje t ehnik se zr cali iz besedila za dunajsk o ak ademijo znanosti: »[…] Tako izdelane slike so v primerjavi z dagerotipijami in fotografijami v Talbotovi maniri videti seveda zelo skro- mne […].« Puhar: Neue Methode , str . 43. 25 » Poskusi, ki jih že nekaj let izvajajo dr. Moser in drugi, pa tudi Robert Hunt, in ki so dokaza- li, da lahko telo, ki se približa drugemu, zrcalno gladko poliranemu telesu, v nadaljevanju na njem zaradi uporabe par odtisne svojo razločno izraženo podobo (kar je dr. Moser pojasnjeval s teorijo latentne svetlobe teles, g. Robert Hunt pa kot posledico toplotno povzročenih, torej ter- mo-električnih molekularnih sprememb na zrcalni površini, aficirani z dotikajočim se telesom, kar na gladki površini ustvarja dotikajočemu se telesu ustrezno stanje molekul, tako da zaradi spremenjene polaritete svojih skrajnih atomov pare različno kondenzirajo), so me spodbudili, da sem svojo še nepopolno iznajdbo, s katero je mogoče transparentne heliotipe fiksirati na steklene plošče, predstavil javnosti .« Prim. Puhar , Neu erfundenes Verfahren , str . 416. T udi »Dr . K.« piše: »Že dolgo je gojil domnevo, da bi bilo z njegovo metodo mogoče tako imenovane Moserjeve kon- taktne slike prikazati tudi na steklu, kar se je zdaj sijajno potrdilo .« Dr . K.: Nichtamtlicher Teil, 11. November , str . 1109. 26 Puhar je k omunicir al s kr anjskimi nar a v oslo v ci, združenimi v Društvu prijateljev znanosti , s Cesarsko akademijo znanosti na Dunaju, fr ancosk o Nacionalno akademijo za kmetijstvo, ro- kodelstvo in trgovino v P arizu, pa s str ok o vnjaki, ki so pripr a v ljali in ocenje v ali r azsta v ljene izdelk e (tudi njego v e) na s v et o vnih r azsta v ah v Londonu, New Y or k u in P arizu. Članki, ki so skicir ali njego v f ot ogr af ski izum, so izhajali tudi v znanstv enem in str ok o vnem periodičnem tisk u v št e vilnih e vr opskih drža v ah (A v striji, F r anciji, Ang liji, Nemč iji, na Irsk em) in Ameriki, v publik aciji Inštituta Benjamina F r anklina v P ensil v aniji. 27 »[…] ker on izverstno igra na gosli, kitaro in glasovir, kteriga si sam s pomočjo kakiga kmeckiga mizarja (stolara) napravi, on ima glavo, da malo takih .« Jar c: Janes Puhar , str . 138. 141 Letnik 42 (2019), št. 1 pr ed temnim ozadjem . 28 Hr btna str an s f ot ogr af - sk o emulzijo je pri kr anjsk i v eduti zat emnjena s plastjo (otr deleg a) t emneg a pr emaza in nat o pr ekrita še s si vim papirjem, ki je na notr anji str ani pr e v lečen s sijajno t emno modr o barv o; papir je ukr ojen natančno po f ormi st ekla in se po v sem prileg a njego vi nepr a vilni obliki. Mani - r a zat emnje v anja je bila v pet desetih letih pogo - st o v r abi; s t em so se f ot ogr afi, ki so za podlago s v etlobnih slik upor abljali pr ozorne mat eriale, približali est etiki dager otipije in videzu poziti v a. S t emnim firn ežem (za dos ego t emneg a t ona so mu dod ajali saje) in tankim k art ončk om na hr b - tni str ani f ot ogr afij se sr ečujemo tudi pri v seh Puharje vih svetlopisih na steklu ; tudi njego vi posnetki so se tak o iz neg ati vnih slik pr ele vili v poziti v e. Zak aj je anonimni f ot ogr af hr btno str an zat emnil k ar d v akr at (najpr ej s t emnim pr ema - zom čez f ot ogr af sk o emulzijo in nat o še s pot e - mnjenim papirjem), ni jasno; mor da je bil pr e - maz neenak omer en in zat o k ot zat emnit e v na posameznih segmentih manj učink o vit . Anonimna f ot ogr afija Kr anja je enak a Pu - harje vim tudi po pravilni orientaciji . V se so obrnjene s slik otv orno plas tjo na vzdol, s čimer so se prizori iz ognili zr calnemu zasuk u – optični napaki v ečine takr atnih f ot ogr af skih t ehnik. T a popr a v ek je v naspr otju s f ot ogr afijami na k o vin - skih oz ir oma v seh nepr ozo rnih in nepr osojnih nosilcih omogočalo le st eklo. Se v eda se je Puhar t e pr ed nosti s v ojeg a post opk a jasno za v edal in jo k ot eno od od lik s v etlopisa na st eklu poudaril že v prv em opisu s v ojeg a f ot ogr af sk eg a izuma, leta 1843 obja v ljenem v listu Carniolia , 29 in v pr ed - sta vitvi za Ces arsk o ak ademijo znanosti na Du - naju (1850/1851). 30 Nar a vno lego prizor o v k ot 28 »[…] tako je mogoče videti motiv, fiksiran na plošči, če jo podržimo v določeni oddaljenosti proti kakšni črni površi- ni pred svetlim oknom […] čepr a v je mogoče slik e r azbi - r ati tudi pri vpadni s v etlobi k ot dager otipije […].« Prim. Puhar: Neu erfundenes Verfahren , str . 416. T a zapis je nastal leta 1843. Leta 1850 pa piše: »[…] Tako nastalo kontaktno sliko je najlažje razbirati pri svečavi; pri dnev- ni svetlobi je treba skoznjo pogledati z določene razdalje proti sredini okna ali proti tam pritrjenem listu .« Prim. Puhar: Neue Methode , str . 44–45. 29 »[…] Ta igra par fiksira svetlobne slike v sami kameri obskuri in tako je mogoče videti motiv, fiksiran na plošči, če jo podržimo v določeni oddaljenosti proti črni površi- ni pred svetlim oknom, v prozorni jasnosti in v modrem barvnem tonu, in ne obrnjen, temveč v naravni legi […]«. Prim. Puhar: Neu erfundenes Verfahren , str . 416. 30 Puharje v o r ok opisno besedilo iz leta 1850 je izšlo leta 1851. »[…] Značilna transparentna modrina je videti ne- primerno lepša od hladnega svinčenega neba na prizorih srebrnih plošč [dagerotipij], ki so poleg tega še zrcalo obr- njeni .« Prim. Puhar: Neue Methode , str . 43. Svetlobni princip negativ/pozitiv (odvisnost od svetlega ali temnega ozadja) v primeru Puharjevega svetlopisa na steklu; vir: fototeka Grafičnega kabineta NMS. Svetlobni princip negativ/pozitiv (odvisnost od svetlega ali temnega ozadja) v primeru anonimne vedute Kranja; vir: zasebna fototeka B. First. 142 Blaženk a First: P osnet ek Kr anja na st eklu – u v od v v edutno f ot ogr afijo na Slo v ensk em ..., str . 131–172 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections eno najpomembnejših pr ed nosti Puharje v e t eh - nik e pr ed post opki njego vih sodobnik o v je pod - črtal tudi mladi Josef bar on Sch w egel, podpisan s pse v donimom R adonie vić (t edaj še gimnazijec, pozneje pisec , politik in diplomat) v člank u Do- mače umetnosti , obja v ljenem leta 1851 v Novi- cah . 31 Kljub določenim podobnostim pa se v končni obdelavi in zaščitni opremi anonimna f ot ogr afija r azlik uje od Puharje vih. Puhar je st e - klo s f ot ogr af skim zapisom pokril z dodatno šipo identičnih dim enzij; tak o je kr hek mat erial zašči - til pr ed pr ahom in v lago, 32 pa tudi pr ed mehan - skimi pošk odbami. V edut e Kr anja v Vidmarje vi v oščilnici ne pr ekri v a plast zaščitneg a st ekla, saj t o v izr ezanem ležišču naslo vne platnice ni bilo potr ebno niti njena debelina t eg a ne bi dopušča - la. St eklena f ot ogr afija je namr eč »pot opljena« v izr ezano ok ence naslo vnice in s t em, k o ne izst o - pa iz njene po vršine, manj ogr ožena. Pri d v ojnem st eklu obe r a vnini (platnice in v sta v ljene f ot ogr a - fije) ne bi bili višinsk o izenačeni, ampak bi se f o - t ogr afija d vig ala nad ni v o platnice. R azlog za eno samo plast st ekla pa je lahk o tudi v značaju same f ot ogr af sk e t ehnik e – amb r otipije (domne vna t ehnik a kr anjsk e v edut e) običajno niso pokri v ali z dodatnim st eklom. V saj na prvi pog led se v eduta od Puharje - vih svetlopisov r azlik uje tudi po ne prav skrbni pripravi steklene podlage . F ot ogr af je namr eč posegel po »neug ledni«, nepr a vilno oblik o v ani šipi, mor da k osu odpadneg a st ekla, ki se k omaj - da približuje pr a v ok otni f or mi. St ek elce ni odr e - zano z diamantnim r ezilom, pač pa je odlomlje - no, r obo vi zat o niso r a vni, ampak »nažag ani«, gr obo nazobčani in hr apa vi. K or ekt or t eh ne - pr a vilnosti sta izr ezano ok ence na čelni platnici in usnjena pr e v lek a; usnje vzdolž r obo v izr eza uspešno pr ekri v a in prikri v a napak e v eg ast eg a f ormata in nezg lajenih r obo v . T a vidik v edut e je t ežk o primerja ti s Puharje vimi svetlopisi – njiho - vi r obo vi se namr eč skri v ajo v ličnih okvirjih in obr obah. Sicer je tudi za našeg a prv eg a f ot ogr af a 31 » […] Čim se naznačuje njegov pokrok u Daguerskim sve- tlotisku? Glavna prednost je, da Puharjeve podobe stojê v prirodni legi, (in der natürlichen Lage), kar se pri dosada- njih drugih ni doseglo. Kje je tega uzrok? Uzrok je jedini, da je podobílo (podobonosič) prozračno (skozividno), da se radi zavolj tega podoba nasprotne lege s promenje- njem stekla na drugo stran v prirodno lego promení.« Ra - donie vić: Domača umetnija , str . 115. 32 »[…] Da bi tako dobljeni sliki podelili trajnost, jo moramo oskrbeti s premazom iz firneža in čeznjo prilepiti stekleno ploščo. S tem jo zavarujemo pred higroskopskimi vplivi in prahom .« Prim. Puhar: Neu erfundenes Verfahren , str . 416; Puhar: Neue Methode , str . 44. Anonimni avtor: Veduta Kranja; nepravilna oblika stekla in njegova umestitev v platnico voščilnice, hrbtna stran; vir: zasebna fototeka B. First. 143 Letnik 42 (2019), št. 1 značilen ask etski, pa v endar le natančen prist op k de lu. A tak o k ak or on, ki se je v pomanjk anju potr ebneg a f ot ogr af sk eg a instrumentarija soočal tudi s pr oblemi pr aktične nar a v e, je bil bržčas tudi »v edutist« (v saj v t ehni čni pr edpripr a vi st e - kleneg a nosilca) pr epuščen lastni iznajdlji v osti. Mor da je delal v podobnih ok oliščinah, v endar t ehničnih t eža v ni r eše v al s t olik šno natančno - stjo in est etskim čut om – s pr ecej manj sr ečno r ok o je poseg al po pr edmetih, ki so mu bili na v oljo v njego v em bi v alnem ok olju. T udi Puhar je bil primor an v tak šno pr ak so, saj je ek sperimen - tir al z impr o vizir animi pripo močki in v skr omnih r azmer ah v sak okr atneg a duho vnišk eg a bi v ališča (k aplanije) v odmaknjenem zatišju kr anjsk eg a podeželja. A v endar je bil, k olik or je mogoče sodi - ti po le nek aj ohr anjenih izdelkih, est et in perf ek - cionist . Kljub t emu pa kritičnemu očesu celo pri njego vih st ekl ih ne uidejo podobne nepr a vilnosti v primerih Dvojnega portreta (V a v k en in F r ank e) in Cerkelj . Mor da pa je bil posnet ek kr anjsk eg a Mestneg a tr g a zgolj r azisk o v alni ek speriment br ez k ak šne višje int encije in zat o a vt or – k dor k oli že – ni t ežil k njego vi t ehnični do vršenosti. Instrumentalna analiza fotografske tehnike V sakršen viz ualni pr eg led anonimne kr anjsk e v edut e in z njim po v ezano sklepanje o f ot ogr af ski t ehniki sta se tak o usta vila na pol poti br ez v er odost ojneg a odgo v or a na t emeljno vpr ašanje njeneg a a vt orstv a. Pri analizi lik o vnih in t ehnoloških k ar akt eristik je postalo očitno, da noben vidik njene fizične izv edbe in zaščitne opr eme ni niti r ele v ant en pok azat elj niti eno - značen smer ok az do njeneg a a vt orja. P odobna Puharje vim (sicer r edkim znanim) izdelk om ali drug ačna od njih je lahk o bodisi zar adi ist eg a ali drugeg a a vt or ja bodisi zar adi enak eg a ali drug ač - neg a k emičneg a post opk a, pa tudi zar adi tak šne ali drug ačne namembnosti. P oleg t eg a od št e vil - nih f ot ogr afij, ki so iz Puharje v e k amer e izhajale dolgo vrst o let , po izv edbeni plati poznamo le tri, pr eostali d v e je zar adi hist orične, mor da celo pr - v otne umestitv e v dek or ati vne zaščitne okvirje nemogoče odpir ati in natan čneje t ehnično pr e - g ledo v ati. A ne le, da poznamo zgolj nek aj Puhar - je vih f ot ogr afij – tudi od v seh s v ojih f ot ogr af skih post opk o v in njiho vih v ariacij je a vt or nek olik o natančneje pr edsta vil le eneg a. Jeseni leta 185 0 je Puhar v k or espondenci z a v strijskim k emik om Ant onom Schr ött erjem vit ezom pl. Krist ellijem, soustano vit eljem in ge - ner alnim tajn ik om dunajsk e Cesarsk e ak ade - Anonimni avtor: Veduta Kranja; umestitev fotografije na steklu v platnico voščilnice, čelna stran (korekcija nepravilnega formata in robov z usnjeno prevleko); vir: zasebna fototeka B. First. 144 Blaženk a First: P osnet ek Kr anja na st eklu – u v od v v edutno f ot ogr afijo na Slo v ensk em ..., str . 131–172 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections mije znanosti, s v oj f ot ogr af ski izum r azgrnil pr ed t o ug ledno, t edaj še mlado znanstv eno ustano v o. 33 Njego v opis post opk a so ta mk ajšnji učenjaki t ehtali na prvi seji naslednjeg a leta (3. 1. 1851) in g a v prv em zv ezk u ist eg a letnik a (VI/1, 1851) obja vili v s v oji periodični publik aciji Sitzungsberichte der mathematisch- -naturwissenschaftlichen Classe der kaiserlichen Akademie der Wissensenschaf- ten . Izumit elj je tak oj na začetk u poudaril, da je z njego vim odkritjem, starim že osem let , v s v et f ot ogr af skih t ehnik v st opil no v agens – žv eplo. Zapisal je, da si v sak no v f ot ogr af ski post opek zar adi r azširitv e znanja na t em podr očju, ki je sk or aj še po v sem br ez znanstv enih principo v , zasluži pozornost , zat o je tamk aj - šnjim znanstv enik om s v oj izum pripor očil v pozorno pr e v er bo in blagohotno pr esojo. 34 T or ej se je jasno za v edal pomena s v oje iznajdbe in z njo dejstv a, da je edin i ek sperimentat or v takr atnem f ot ogr af sk em s v etu, ki pri slik otv ornih s v etlobnih post opkih upor ablja žv eplo. 35 Zat o se je zde lo, da je pr a v t o ključ do r ek onstruir anja njego v eg a svetlopisa in z njim po v ezaneg a k emizma. Nihče od takr atnih f ot ogr af o v namr eč pri s v ojih post opkih ni izhajal iz t e substance, k e - mik a Schr ött erja pa je najbrž prit egnil r a vno zat o. Na v sebnost t eg a elementa je tak o s v ojo r azisk a v o opr la tudi ek spertna sk upina, pri čemer pa je k ajpak zaobjela tudi r ačunalnišk e meritv e drugih pričak o v anih k emik alij v slik otv orni plasti, zlasti ži v eg a sr ebr a. P o v seh vizualnih og ledih, analizah, primerjanju in sklepanju je bilo t or ej jasno, da r eše v anje t eg a r ebusa ne bo mogoče br ez instrumentalne r azisk a v e. E dino ta je obetala identifik acijo element o v in spojin t er njiho vih int er ak cij in f ot ok emičnih pr oceso v v slik otv ornih plast eh. Za primerno or odje je bila izbr a - na r ačunalniš k o v odena analitsk a pr eisk a v a PIXE, najmanj šk odlji v a spektr o - sk opsk a met oda pr ot onsk o vzbujenih r ent genskih žar k o v . P onujala se je k ot nedestrukti v en in zat o v ar en poseg za ugota v ljanje k emične sesta v e nanoso v na st eklih, potr eben za primerja v o kr anjsk e v edut e, (v saj) eneg a od Puharje - vih svetlopisov in r ef er enčne portr etne ambr otipije. T a je bila v ključen a zgolj za opor o pri določanju t ehnik e kr anjsk e f ot ogr afije; zbujala se je namr eč domne v a, da je tudi v eduta podana po t em post opk u. T ehnik o in z njo po v ezano atribucijo v edut e naj bi r azr ešila v sebnost žv epla; Puharje v post opek je bil namr eč edin - 33 C esarsk a ak ademija znanosti na Dunaju je bila ustano v ljena še le leta 1847, t or ej pet let za Puharje vim izumom. Mor da je t o tudi eden od r azlogo v , zak aj kr anjski izumit elj s v ojeg a izvir - neg a post opk a ni pr edsta vil tak oj ob njego v em nastank u. Za prija v e odkritij in priznanja pa - t ent o v so bile namr eč prist ojne ak ademije znanosti, a v Puharje vi (niti ožji niti širši) domo vini takr at še ni bilo t o vrstne institucije, ki bi podelje v ala pat ent e. Šest let za Puharje vim odkritjem pa je pri fr ancoski ak ademiji znanosti v P arizu s v oj izum f ot ogr afije na st eklu prija vil F r ancoz Claude F elix A bel Niépce de Saint- Vict or (njego v pat ent datir a v let o 1848, izum v let o 1847) in s t em v sesplošno zaslo v el k ot izumit elj f ot ogr afije na st eklu. 34 » Vsako, na prvi pogled še tako neznatno odkritje na področju dagerotipije [takr at splošno u v e - lja v ljeni izr az za f ot ogr afijo], mora biti z vso pozornostjo preverjeno kot prispevek k razširitvi znanja na področju, kjer nam še skoraj povsem primanjkuje znanstvenih principov. To je še toli- ko pomembneje, če je pri takšnem izumu v fotografijo uveden nov agens kot svetločutni substrat, ki se lahko kemično veže z večino elementov [v r azličici besedila za Polytechnisches Notizblatt je do dano: »zlasti s tak o imeno v animi solnimi slik ami – v nemšk em pr ost oru je t o izr az za talbotipijo ozir oma k alotipijo] in je zmožen celo organskega plemenitenja [izboljša v? r afina - cije? pr ečišče v anja? orig. Veredlung ]. Tako izdelane slike so v primerjavi z dagerotipijami in fotografijami v Talbotovi maniri videti seveda zelo skromne, a ker je pot, ki jo ubiram, nova, morda ne bodo nevredne naklonjene pozornosti visoke akademije znanosti, še zlasti, ker je zgolj nepopolnost sredstev, ki so mi na voljo, razlog, da moje slike ne zbujajo tolikšne pozornosti in se zdijo manj popolne.« Prim. Puhar: Neue Methode , str . 43. Dodat ek k ist emu člank u v publik aciji Polytechnisches Notizblatt , str . 35, nak azuje, da je Puhar takr at mor da izdelo v al tudi talbotipije (f ot ogr afije na so lnem papirju). O njego vih f ot ogr afijah na solnem papirju por oča tudi Alf onz Müllner (Müllner: Johann Augustin Pucher , št . 1, st olpca 4 in 5). 35 Puhar najbrž ni v edel, da sta tu di br ata Josef in Johann A ugust Natt er er na Dunaju pri s v ojem f ot ogr af sk em post opk u upor abljal a žv eplo (spojino žv eplo v klorid). Nista pa upor abljala st e - klenih podlag, pač pa, tak o k ak or Daguerr e, posr ebr ene k o vinsk e. Prim. Josef Natt er er: Ueber Photographie , str . 39. 145 Letnik 42 (2019), št. 1 stv en in ek skluzi v en pr a v zar adi žv eplo vih izparin (sprv a le na šipi, pozneje tudi na papirju). 36 T e so po njego vih besedah delo v ale k ot s v etločutni deja vnik. Jod, ži v o sr ebr o in br om so takr at upor abljali tudi drugi, pa še celo ži v o sr ebr o, k ot je za nemški publik aciji Polytechnisches Journal in Polytechnisches Notizblatt za - pisal sam, ni bilo neobhodno potr ebno, saj da so mu f ot ogr afije uspele tudi br ez t e sno vi. 37 V skicir anju s v ojeg a post opk a je podčrtal pr a v žv eplo k ot t emelj s v oje izvirne f ormule, k ot no vi de ja vnik in na s v etlobo občutlj i vi substr at . 38 T ak o se je tudi neda vni posk us r azbir anja k emične slik e obeh f ot ogr afij, njego v e in kr anj - sk e v edut e, osr edot očil na v sebnost žv epla v s v etločut ni emulziji. Odgo v or na vpr ašanje sor odnosti ali r azličnosti post opk o v je tak o obetala instrumentalna analiza z osr edot očenostjo na ta element . V endar sta bil i z met odo PIXE nazadnje pr eg ledani le d v e f ot ogr afiji: V e - duta Kr anja in anonimna ambr otipija, na v oljo iz zasebne lasti za študijsk e na - mene. Med Puharje vimi pa zar adi njiho v eg a stanja (kr hk osti, pošk odo v anosti in nenadomes tlji v osti) ni bilo mogoče izbr ati ustr ezne . T r eba bi bilo namr eč r azdr eti hist orično zaščitno opr emo, ki je mor da še a vt orje v a, in ločiti st ek elce s f ot ogr af sk o emulzijo od nanj nalepljeneg a zat emnitv eneg a k art ona. A pr etila je ne v arnost , da se bodo ob t em loče v anju odluščili fr agmenti emulzije, fik si - r ane na st eklu. V skladu s k odek som muzejsk e etik e in njego vim k at egoričnim 36 Leta 1853 je Puhar izumil tudi post opek z žv eplo vimi in ži v osr ebrnimi par ami na papirju. Prim. pog la vje Interpretacija rezultatov instrumentalnih preiskav in op. 69. 37 Puhar: XI. Transparentlichtbilder , str . 24; Puhar: Transparentlichtbilder , str . 35. 38 Puhar: Neue Methode , str . 43; prim. tudi op. 13 in 34. Institut Jožef Stefan, Atomski reaktor Podgorica (prizorišče instrumentalnih raziskav Puharjevih svetlopisov in anonimne vedute Kranja); vir: zasebna fototeka B. First. 146 Blaženk a First: P osnet ek Kr anja na st eklu – u v od v v edutno f ot ogr afijo na Slo v ensk em ..., str . 131–172 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections imper ati v om, ki zapo v eduje br ezk ompr omisno v ar o v anje k ult urne dediščin e (prv o vrstni ek spo - nati, nepr ecenlji vi zar adi iz jemneg a k ulturneg a pomena in r edk osti, so deležni celo dodatneg a v arstv a), je sk upina opustila prv otno namer o. Iz - k upiček spozn anj, pridobljenih z r azisk o v alnimi posegi, namr eč ne odt ehta in ne upr a vičuje mo - r ebitnih žrt e v . T ak o za vzpor ejanje pr eostajajo d v ajset let stari izidi analiz e PIXE, izv edene na d v eh Puharje vih f ot ogr afijah na st eklu: Ženskem portretu in Dvojnem portretu (Andr ej V a v k en in Iv an F r ank e). 39 Obe sta nastali v obdobju, iz k a - t er eg a izhaja tudi v eduta Kr anja. Meritv e t eh so se začele leta 1999, prv e na Institutu Jožef St ef an (R eakt orski cent er P odgoric a, tandemski pospe - še v alnik), druge na K emijsk em inštitutu; prv e je v odil Miloš Budnar (Institut Jožef St ef an, Mi - kr oanalitski cent er), druge Boris Or el (K emijski inštitut). Let os (2019) pa je bila na enak način pr eg ledana še f ot ogr afija na papirju, Celopostav- ni portret Gregorja Riharja. 40 Z analizo PIXE so bile tak o v časo vnem okviru d v ajsetih let pr eg le - dane slik otv or ne emulzije štirih f ot ogr afij na st e - klu (tudi k emična sesta v a nosilnih st ek el) in ene f ot ogr afije na papirju: 1. Janez Puhar , Ženski portret – svetlopis na steklu (h y alotipija), NMS, 1999; 2. Janez Puhar , Dvojni portret – svetlopis na steklu (h y alotipija), NMS, 1999–2001; 3. Veduta Mestnega trga v Kranju – anonimna f ot ogr afija na st eklu, ambr otipija?, NŠ AL, 2015 in 2016; 4. Moški portret – anonimna ambr otipija (st eklo), zasebna last , 2016; 5. Janez Puhar, Portret Gregorja Riharja – sve- tlopis na papirju , NMS, 2019. V slik otv orne m sloju kr anjsk e v edut e je analiza PIXE 41 med isk animi elementi, ki bi mo - 39 Ženski portr et , svetlopis na steklu , 50. ali zgodnja 60. leta 19. st oletja, 115 x 93 mm, in v . št . F –63, NMS; Dvojni portret učit elja, or g anista in skladat elja Andr eja V a v kna in bodoč eg a slik arja Iv ana F r ank eta, svetlopis na steklu , 1860/1861, 115 x 97 mm), zasebna last . 40 Portret Gregorja Riharja na Blejskem jezeru , 1856, sve- tlopis na papirju , 90 x 56 mm, in v . št . F –66, NMS. 41 Analiza PIXE kr anjsk e v edut e je bila izv edena d v akr at . Prv e meritv e na t emnem delu priz or a niso bile mer odaj - ne, saj se k emične sno vi, ki ustv arjajo slik o, nalag ajo na os v etljene in ne na t emne pr edele. Na t emnih je na šipi zgolj s v etločutna emulzija, v k at eri bi sicer pričak o v ali žv eplo, r eak cije pr eostalih k emičnih element o v pa so st ekle na os v etljenih delih šipe, t or ej na tistih, na k at e - r e se je pri ek sponir anju odbila s v etloba od os v etljenih pr edmet o v . Zat o so bile meritv e pono v ljene na s v etlih fr agmentih prizor a. Institut Jožef Stefan, Atomski reaktor Podgorica (analiza PIXE Puharjevega Celopostavnega portreta Gregorja Riharja, 2019); vir: zasebna fototeka B. First. 147 Letnik 42 (2019), št. 1 r ebiti potr dili njeno sor odn ost s Puharje vim svetlopisom na steklu , sicer prik a - zala nek aj žv epla, ži v eg a sr ebr a pa zgolj v sledo vih, pr emalo za njeno ist o v et enje s Puharje v o t ehnik o. A v endar so našemu izumit elju posnetki na st eklu uspe - li tu di br ez ži v eg a sr ebr a, k ak or leta 1852 na v ajata njego vi obja vi v nemških publik acijah Polytechnisches Journal in Polytechnisches Notizblatt . Za atribucijo f ot ogr afije Janezu Puharju t or ej ži v o sr ebr o ni odločilno. 42 Pr ot onski žar ek pa je zaznal sr ebr o, k ar je bilo sprv a videti k ot popoln odklon od njego v e t ehnik e (edine, ki jo poznamo), zat o pa je r ezultat nak azo v al sor odnost v edut e z r ef e - r enčno portr etno ambr otipijo, ki pr a v tak o v sebuje t o žlahtno prvino. Sicer je bila tudi pri ambr otipiji ugot o v ljena podobna k oličina žv epla k ak or pri v eduti, a str ok o vnjak i nar a v oslo vnih v ed menijo, da gr e tak o pri žv eplu k ak or pri ži - v em sr ebru v obeh primerih le za k ontaminacijo. 43 Zar adi prisotnosti sr ebr a in minimalne v ključenosti ži v eg a sr ebr a je f ot ogr afija Kr anja bolj sor odna anoni - mni ambr otipiji (Moški portret ) k ak or pr ed d v ajsetimi leti analizir ani Puharje vi f ot ogr afiji (Dvojni portret ). Pri zadnji je pr ot onski žar ek zaznal v elik o k oličino žv epla in potr dil pričak o v ano prisotnost ži v eg a sr ebr a. 44 Leta 1999 je bil na Puharje v em Ženskem portretu sprv a obstr elje v an po - šk odo v ani bočni r ob, kjer se nalomljeno st eklo stik a s st eklenim pokr o v om, in sicer na t očki, kjer manjk a k ošček papirnat e obr obe. Odprti stik je obetal dost op do f ot ogr af sk e plasti, saj zar adi pr e v elik eg a tv eg anja ni bilo mogoče odstr aniti celotne obr obe, ki t eče vzdolž v seh štirih r obo v in ščiti ek sponat . 45 A t očk a ob - str elje v anja je bila napačna: Emulzija se nahaja pod spodnjim st eklom in ne na sr edini med obema, zat o r ele v antnih r ezultat o v ni bilo. P a tudi pri Dvojnem por- tretu ni šlo br ez zaplet o v . Z lastnik o vim sog lasjem je bil a odstr anjena papirnata obr oba in zat em še k art on na hr btni str ani f ot ogr afije. A obstr elje v anje zar adi zapor e – otr de le plasti firne ža na emulziji – tudi t okr at ni bilo uspešno. Pr ot on - ski žar ek namr eč ne pr ebija nepr ozornih mat erialo v , celo sk ozi st eklo ne seže g lobok o. K er t or ej dost op do emulzije ni bil mogoč niti s spr ednje str ani niti s hr btne – žar ek bi se mor al slik otv orne - g a sloja dotakniti neposr ed no – je bil obstr elje v an delček emulzije br ez zašči - tneg a pr emaza. T o je bila t očk a pošk odbe: K ošček otr deleg a firneža (videti k ot tank a sk orjica posušeneg a lak a), s k at erim je Puhar zaščitil emulzijo, se je pri loče v anju st ekla od zat emnitv eneg a k art ona odluščil; 46 ob loče v anju obeh plasti (zaščitneg a k art ona od emulzije, fik sir ane na st eklu) je k art on za sabo pot egnil delček zaščitneg a sloja. Pr a v na mest o pošk odbe je bil usmerjen pr ot onski snop. 42 V publik aciji Polytechnisches Journal je leta 1852 izšel oris Puharje v eg a post opk a, let o pr ej obja v ljen v dunajskih Poročilih s sej (Sitzungsberichte ), le v r ahlo skr ajšani izv edbi, zat o pa je pripo v ed na nek at erih mestih celo dopolnjena. T ak o ber emo Puharje v dodat ek, da ži v o sr ebr o ni zar es neobhodno potr ebno, saj da so mu uspele tudi že s v etlobne slik e po nek em drugem post opk u br ez upor abe ži v osr ebrnih par . Prim. Puhar: XI. Transparentlichtbilder , str . 24. Ist o Puharje v o pr edst a vit e v z istimi do datki (tudi o njego vi t ehniki br ez ži v osr ebrnih par) je obja - vila fr ank furtsk a periodična publik acija Polytechnisches Notizblatt für Gewerbtreibende, Fabri- kanten und Künstler (Puhar: Transparentlichtbilder , str . 35). Prim. tudi op. 37. 43 Prim. V odopi v ec, Šmit: Pr eisk a v a f ot ogr afije Kr anja v pričujoči št e vilki Arhivov . Ž v eplo je lahk o sesta vni del or g anskih molek ul (upor aba ločk o v eg a stržena, nar a vne smole – mastik sa, onesnaže v alci v zr ak u …). 44 Budnar , Poročilo o Puharjevem fotografskem postopku. 1999, neo bja v ljeni tipk opis. 45 Glede met ode instrumentalne analize je prišlo do nesog lasij med nazori muzealce v , za v eza - nih v ar o v anju k ulturne dediščine, in pog ledi r azisk o v alce v nar a v oslo vnih str ok, v t em k on - kr etnem primeru spodbujanih z int er esi filmsk e industrije in njene t ežnje za atr akti vnostjo posnetih in pr ed v ajanih v sebin. R azisk a v e so bile namr eč del filmsk eg a pr ojekta Izgubljena formula Janeza Puharja . Casablanca d. o. o., 2000 (dok umentarno igr ani film s šk otskim pr o - ducent om R obinom Cricht onom k ot osr ednjim lik om pri r azisk a v ah Puharje v e v loge v s v et o v - ni zgodo vini f ot ogr afije). Prim. tudi op. 46. 46 Zar adi ne v arnosti tak šnih pošk odb se muzealci izogibamo t o vrs tnim tv eg anjem, zlasti pri ek - sponatih in zbir k ah, ki imajo zar adi izjemne vr ednosti status nacionalneg a zaklada. 148 Blaženk a First: P osnet ek Kr anja na st eklu – u v od v v edutno f ot ogr afijo na Slo v ensk em ..., str . 131–172 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections Gr af izm erjenih element o v je bil t okr at zgo v or en: Emulzija v sebuje ži v o sr ebr o in v elik o k oličino žv epla. 47 Iz iz merjenih vr ednosti je očitno, da sta si Puharje v Dvojni portret in v e - duta Kr anja po v sebnosti žv epla in ži v eg a sr ebr a podo bna. Pri v eduti (pa tudi pri r ef er enčni ambr otipiji) je žv epla celo v eč k ak or pri Puharju. Zat o pa je pri Puharju v primerja vi z v edut o nek aj v eč ži v eg a sr ebr a; v eduta g a v sebuje sk o - r aj enak o na v seh merjenih t očk ah, tak o na t emni k ak or na d v eh s v etlih, k ar pomeni, da ta element očitno ni po v ezan s slik otv ornimi k emičnimi pr ocesi v k ameri – v t em primeru bi se mor alo omeje v ati le na s v etle dele 48 – pač pa je enak omerno r azpor ejen po st eklu. Ž v eplo je mor da »zašlo« na šipo v pr ocesu njeneg a pr edh odneg a pr eparir anja (f ot osenzibilneg a naparje v anja) še pr ed njenim v st opom v k amer o, kjer so se spr ožile k emične r eak cije. Še bolj v erje - tno pa je s t em element om emulzija zgolj k ontaminir ana, saj f ot ogr afi takr at 47 Boris Or el je ob t em posta vil hipot ezo o s v etlobni občutlji v osti tr eh element o v , ki jih je upor a - bljal Puhar: Ž v eplo in ži v o sr ebr o sama po sebi nista f ot osenzibilni prvini, v po v eza vi z jodom pa bi t o lastnost lahk o dobila. Prim. Or el: Poročilo , 2000. 48 Puhar je dobr o poznal zak onit ost f ot ok emičneg a dog ajanja pri nastajanju slik e v k ameri; v opisu s v ojeg a post opk a je zapisal: »Pri mojem izumu […] se zdaj izkaže, da lahko od osvetljenih predmetov odbita svetloba v kameri obskuri […] aficira molekule ogrete in očiščene steklene plošče […] in sicer tako, da se nato pare, ki jih uporabljam, in ki vežejo veliko toplote, med osve- tlitvijo samo, ki traja okrog petnajst sekund, nalagajo (ujamejo) samo v zadnjem trenutku, za hip, na mestih, ki jih je zadela svetloba, ko se kondenzirajo ali električno privlačijo, medtem ko na temnejših partijah, pač sorazmerno z močjo (intenziteto) svetlobnih tonov, puščajo steklo delno ali v celoti čisto, torej tu ne kondenzirajo, ampak se odbijajo .« Puhar: Neu erfundenes Verfahren , str . 416. Računalniški grafikon analize PIXE v primeru Puharjevega Dvojnega portreta (Andrej Vavken in Ivan Franke); vir: Budnar: Poročilo o Puharjevem fotografskem postopku, 1999, neobjavljeni tipkopis (zasebna fototeka B. First). 149 Letnik 42 (2019), št. 1 niso upor abljali čistih k emik alij, pr a v tak o njiho v o delo ni pot ek alo v st erilnih labor at orijskih r azmer ah. Pri ambr otipiji ži v eg a sr ebr a ni. T or ej sta si f ot ogr a - fiji Kr anja in Puharje v eg a Dvojnega portreta tudi v t em pog ledu v saj nek olik o podobni. Zelo pa se r azlik ujeta po v sebnosti ozir oma odsotnosti sr ebr a. Zar adi prisotnosti t eg a je f ot ogr afija Kr anja sor odna r ef er enčni ambr otipiji, Puharje v izdelek pa sr ebr a ne v sebuje. Interpretacija rezultatov instrumentalnih preiskav T ak o smo spet v zag ati, k ak o pr a vilno int erpr etir ati pridobljene r ezulta - t e. Glede na ugot o v ljeno se zdi v erjetno, da je v eduta Kr anja izdelana v t ehniki ambr otipije (izpelja v a iz mokr e k olodijsk e plošče) 49 ali njej sor odneg a f ot ogr af - sk eg a post opk a še iz ek sperimentalneg a obdobja f ot ogr af skih t ehnik. T o hipo - t ezo upr a vičujeta d v a indica: Na vzočnost sr ebr a v slik otv orni plasti in or anžna niansir anost emulzije (k ar akt eristična barv a star eg a k olodija), vidna ob pr e - se vni s v etlobi s hr btne str ani st ekla. 50 Ali sta drug a d v a elementa – žv eplo in ži v o sr ebr o – v njeni emulziji r es zgolj polutanta br ez pomensk e vr ednosti, pa ni po v sem jasno. Njuna prisotn ost bi v endar le lahk o pomenila v saj t o, da izhajata iz podobneg a ok olja, k onta minir aneg a z obema element oma. Bi t o lahk o bila Puharje v a delo vna soba, po k at eri se je v edno širil v onj po žv eplu 51 in kjer so bili hlapi obeh substanc k onstantno v zr ak u? P osk usi s t ema d v ema sno v ema so bili namr eč dne vno na Puharje v em delo vnem urnik u. T udi st eklo je mor da izhajalo iz is t eg a ok olja: Pri Puharje v em Dvojnem portretu in anonimni kr anjski v eduti je st eklo natrije v o, pri r ef er enčni ambr otipiji k alije v o. Še v ečja ug ank a od t ehnik e je vpr ašanje a vt orstv a. Identifik acija anoni - mneg a a vt orja zgolj na t emelju ugot o v ljenih k emičnih prvin v endar le ni tak o pr epr osta; a vt or bi lahk o bil k dor k oli od takr atnih f ot ogr af o v , ki so izdelo v ali s v etlobne slik e že po no vih post opkih in na st ekleno podlago, tudi Puharja iz t e hipot etične druščine ni mogoče izključiti. V emo namr eč, da je naš prvi f ot ogr af izvajal tudi druge fotografske tehnike in ne le tist e, ki jo je pr edsta vil dunaj - ski ak ademiji znanosti in jo zat o nek olik o bolj poznamo. Bil je šir ok o izobr ažen in r azg ledan erudit , ek speri mentat or , izumit elj in ino v at or s šir okimi r azg ledi, pog lobljenim znanjem št e vilnih v ed, še zlasti k emije, zat o se ni zado v oljil z enim samih post opk om, pač pa je izhodiščno t ehnik o vztr ajno izpopolnje v al, nadgr a - je v al in r azvijal no v e. O št e vilnih izumih in stalnih izboljša v ah pričajo notice, 49 Dv ost openjsk o t ehnik o mokrih k olodijskih plošč je leta 1851 iz našel Ang lež F r ederick Scott Ar cher (asist ent P et er Wick ens F r y). St ekleno ploščo je senzibilizir al s k olodijem – ta v sebuje k alije v jodid – in jo nat o pot opil v r azt opino sr ebr o v eg a nitr ata. Z r eak cijo je na šipi nastal s v etločutni sr ebr o v jodid. Sledilo je ek sponir anje, r azvijanje s pir og alno kislino ali železo vim sulf at om in fik sir anje s k alije vim cianidom t er k opir anje na papir . T ehnik o mokrih k olodijskih plošč so v prvi polo vici pet desetih let nadgr adili Louis Désir e Blan quart-E vr ar d, James Am - br ose C utting idr . K olodijski neg at i v na st eklu so nek olik o manj os v etlje v ali, dodatno k emično obdelali in podložili s t emno podlago. T ak o so g a spr emenili v poziti v in poimeno v ali amfitipi - ja, od leta 1854 ambr otipija. 50 Na or anžno t onir ane dele emulzije je opozoril Primož Lampič (Muzej za ar hit ektur o in oblik o - v anje). 51 F r ančišek Lampe, t eolog, filozo f, pisat elj in ur ednik časopisa Dom in svet , pa tudi sam f ot ogr af, je zapisal: »Kolikor se spominjam, pravil mi je pokojni župnik Arhar v Repnjah pred petimi leti kot posebno znamenitost to, da je Pucher poskušal izdelovati fotografije z žveplom, in da je za- radi tega v njegovem stanovanju vedno smrdelo, še dolgo potem, ko je šel drugam in so njegove sobe prebelili. Arhar je Pucherja dobro poznal, bil je pred njim kapelan v Cerkljah .« Prim. Lampe: Ivan Pucher , št . 3, str . 144. Kaplan F r anc Ar har in Janez Puhar sta bila stano v sk a k oleg a, de v et let sta sk upaj službo v ala v Cer kljah na Gor enjsk em (Ar har 1850–1862; Puhar 1853–1862). S v oje pa je k v onju Puharje v eg a bi v alneg a ok olja prispe v al tudi br om. Prim. Müllner: Johan Augustin Pucher , št . 4, st olpec 66, op. 1. 150 Blaženk a First: P osnet ek Kr anja na st eklu – u v od v v edutno f ot ogr afijo na Slo v ensk em ..., str . 131–172 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections r aztr esene v t edanjem časopisju, dok azi njego v eg a nenehneg a r azisk o v anja in izpopolnje v anja so zajeti tudi v njego vih a vt orskih besedilih. T ak o je leta 18 43 v časopisu Carniolia zapisal, da pr edsta v lja s v oj »še ne - popoln izum« , 52 leta 1850 pa v k or espondenci z dunajskim znanstv enik om An - t onom Schr ött erjem: »[…] To velja za moj že osem let star in od tedaj bistveno izboljšan postopek.« 53 V ist em besedilu je skicir al tudi nadaljnjo iznajdbo, s v o - je vrstni hibrid med gr afično t ehnik o g lobok eg a tisk a in f ot ogr afijo na st eklu. 54 T a d v ost openjsk a t ehnik a, s k at er o je najpr ej na st eklo f ot ogr afir al (r epr odu - cir al) gr afične odtise in tisk ana besedila, nat o pa jih z mehanskim post opk om r azmnože v al na papir , je na eni str ani anticipacija f ot ogr af sk o-gr afične t ehnik e heliogr a vur e, na drugi pa f ot ogr af sk eg a k opir anja na papir . Leta 1849 je tr go v ec in nar a v oslo v ec F er dinand Schmidt znanstv enik om na Petnajstem srečanju pri- jateljev znanosti v Ljubljani pr edsta vil Puharje v izum; o t em so por očale Novice , med dr ugim tudi t o, da si a vt or s v ojo sijajno iznajdbo prizade v a še izboljšati do popolnosti. 55 Leta 1852 je eneg a od njego vih odkritij orisal neidentificir ani dr . K. v Laibacher Zeitung . Iz njego v eg a besedila je očitno, da je Puhar do takr at nanizal že vrst o izumo v: »Prijaznemu zasebnemu poročilu se lahko zahvalimo za najnovejše podrobnosti pri odkritju našega vrlega rojaka, spoštovanega gospoda Joh. Pucherja. Ponovno mu je uspelo iz globokega studenca njegovega znanja na plano privabiti dragoceni biser in ga vplesti v venec svojih odkritij. Že dolgo je do- mneval, da bi bilo mogoče z njegovo metodo tako imenovane Moserjeve kontaktne slike prikazati na steklu, kar se je zdaj sijajno potrdilo. Videli smo lepo transparen- tno sliko – s pravljično dražjo nerazložljivega – rezultat Puharjevega večteden- skega napornega študija in železne potrpežljivosti. Zahvaljujoč svojim izkušnjam je tako gospod Puhar prenesel na steklo tiskana besedila, jekloreze, litografije in lesoreze samo z dotikom stekla in prototipa [izhodiščne pr edloge], ne da bi se ob tem prototip kakorkoli poškodoval. « 56 Moserje v e k ontaktne slik e omenja tudi Puhar sam: »Substance, ki jih uporabljam, so – mimogrede – tako občutljive, da se sloj na neposredni sončni svetlobi v hipu spremeni in v petih minutah nastane Moserjeva slika, če ploščo vstavim v knjigo. 57 Izumit elj por oča tudi o s v ojih drugih iznajdbah, denimo o post opk u, »s katerim je mogoče napraviti odtise z elastične plošče brez (grafične) stiskalnice in tiskarske barve in sicer poljubno na steklo, papir etc. «. In še: »Druga kontaktna slika, rozeta na večkrat ožveplani plošči, je izdelana kot negativ. Nadalje pošiljam dokaj uspel primerek gorske panorame iz blejske okolice z vijoličnim, zasneženim vršacem v mehkih tonih . […] Četrta sliči - ca je nastala na drug ačen način in o praktični vrednosti takšnih steklenih foto- grafij kot sredstva prenosa na papir moram natančneje pojasniti .. .« (sledi opis post opk a). 58 Za nemški publik aciji Polytechnisches Journal in Polytechnisches 52 Puhar: Neu erfundenes Verfahren , str . 416. 53 Besedilo je bilo v prvi št e vilki naslednjeg a leta obja v ljeno v str ok o vnem g lasilu dunajsk e ak a - demije znanosti. Prim. Puhar: Neue Methode , str . 43; prim. tudi op. 13. 54 Puharje v opis: »Plošča, obložena z gumiarabikom in okajena z jodiranimi žveplovimi parami, po- daja že v kameri izoblikovano, medlo [matt] pozitivno sliko z vsemi podrobnostmi, katerih obrise nato z jedkalno iglo vpraskam v sloj vse do stekla; v tako izrisano ploščo nato vtrem tiskarsko bar- vo, kar seveda zapolni tudi obrisne linije; ploščo nato sperem z vodo, s čimer se topljiva gumijeva plast s tiskarsko barvo na njej (ta zdaj ostane samo v linijah) izplakne in odstrani, risbo pa nato s stekla z glajenjem s (knjigoveškim) gladilcem preprosto prenesem na papir .« Prim. Puhar: Neue Methode, str . 45; prim. tudi Puhar: On the Production of Photographs on Glass, s tr . 292; Puhar: XI. Transparentlichtbilder , str . 24, 25; Puhar: Transparentlichtbilder, str . 35. 55 Prim. Novice , Čast , k omur čast gr é, str . 209. 56 Dr . K.: Nichtamtlicher Teil, 11. November , str . 1109. 57 Puhar: Neue Methode , str . 44. V Puharje v em besedilu, ki je nek olik o dopolnjeno izšlo tudi v pu - blik aciji Polytechnisches Journal , je sta v ek dopolnjen: »[…] v petih sekundah nastane zaznavna, v petih minutah pa dokončna Moserjeva slika, če ploščo vstavimo v knjigo ali jo položimo čez lesorez .«. Prim. Puhar: XI. Transparentlichtbilder , str . 24. 58 Sledi opis post opk a k ontaktnih slik, ki združuje f ot ogr af sk o in gr afično plat . Prim. Puhar: Neue Methode , str . 45. 151 Letnik 42 (2019), št. 1 Notizblatt pa je zapisal, da so mu uspele tudi že f ot ogr afije na st eklu br ez upor abe ži v eg a sr e - br a. 59 Še en dok az o nizu (neident ificir anih) izu - mo v je zajet v pismu, ki g a je Puhar leta 1851 ali 1852 poslal stalnemu gener alnemu tajnik u fr an - cosk e Ak ademije za kmetijstv o, r ok odelstv o in tr go vino v P arizu, Pierru A ymar-Br essionu. P o - t em k o se mu je zah v alil za ponujeno članstv o v ug ledni družbi tamk ajšnjih ak ademik o v in spr e - jel pr ed log za k andidatur o in diplomo 60 t e visok e institucije, g a je ob v estil, da ima »še nekaj dru- gih zanimivih iznajdb «. 61 O čast eh, ki jih je Puhar pr ejel od parišk e ak ademije, je br alce časopisa Laibacher Zeitung ob v estil dr . K. in hkr ati na v e - del, da je »Puharjeva izboljšava njegovega izuma velikanski korak naprej – svetle partije [njego vih f ot ogr afij] so zdaj kot najbolj bela svila, sence črne kot črnilo.« 62 Kak šne k or ak e je ubr al na poti do t eh izboljša v , k aj v s v ojem post opk u je spr emenil, o t em spet ne izv emo ničesar . O no vih post opkih in izvirnih t ehnik ah go - v orijo tudi k atalogi s s v et o vnih r azsta v , k amor je Puhar pošiljal s v oje f ot ogr afije. T ak o v Londonu (1851) omenjajo »no v o f ot ogr af sk o odkritje« (Photographs on glass, a new discovery) 63 ozir o - ma »f ot ogr afije na st eklu, izdelane po no vi me - t odi« (Photographs on glass by a new method ); 64 tudi fr ancosk a r azličica k atalog a go v ori o »no - v em odkritju« (nouvelle découverte). 65 Natančne - je ta no v a t eh nik a ni pojasnjena, na v edene so le f ot ogr afije na st eklu, Puhar pa je označen k ot iz - umit elj. P o »no v em post opk u« (noveau procédé ) so bile – g lede na zapis v specialnem k atalogu, ki je pr edsta vil a v strijsk e ek sponat e – izdelane tudi f ot ogr afije, ki jih je leta 1855 r azsta vil v P a - rizu. 66 Puharje v a prija vnica za sodelo v anje na t ej 59 Prim. Puhar: XI. Transparentlichtbilder , str . 24; Puhar: Transparentlichtbilder , str . 35. Prim. tudi op. 37 in 42. 60 Diplomo je fr ancosk a Académie nationale agricole , manufacturière et commerciale v P arizu izdala Puharju zar adi njego v eg a izuma f ot ogr af sk eg a post opk a na st e - klu. 61 ANMS GK, f ond Janez Puhar , in v . št . 10650. Pismo ni da - tir ano, poslano je bilo leta 1851 ali 1852. 62 Dr . K., Nictamtlicher Teil. 26. Mai, str . 511. 63 Prim. Official Catalogue of the Great Exhibition 1851 , zap. št . 740, str . 200 (»Pucher, J. Veldes, Upper Carniolia. In- ven. – Photographs on glass, a new discovery «). 64 Prim. Great Exhibition of the Works of of Industry of all Nations 1851 , zap. št . 740, str . 1044 (»Pucher, Johann, Veldes, Upper Carniola – Inventor. Photographs on glass by a new method «). 65 Prim. Catalogue Officiel de la Grande exposition 1851 , zap. š t . 740, str . 191 ( »Pucher, J. Inv. Veldes, Haute-Car- niole. – Photographies sur verre, nouvelle découverte «). 66 Prim. Catalogue Spécial des envois de l’empire d’ Autriche Janez Puhar: Pismo Pierru Aymar-Bressionu, tajniku Akademije za kmetijstvo, rokodelstvo in trgovino v Parizu, 1851 ali 1852; vir: ANMS GK, fond Janez Puhar, inv. št. 10650. 152 Blaženk a First: P osnet ek Kr anja na st eklu – u v od v v edutno f ot ogr afijo na Slo v ensk em ..., str . 131–172 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections r azsta vi na v aja tja poslano gr adi v o: šest f ot ogr afij (ena na st eklu, d v e na papirju in tri k ontaktn e k opije na st eklu) in študijo o f ot ogr af ski ino v aciji s priloženo skico (Studie über ein neues Bewegungsprincip sammt Zeichnung ). 67 No vi post o - pek – Bewegungsprincip – je tak o še ena neznank a v vrst i Puharje vih zagonetnih in v encij, ki niso usahnile v se do njego vih zadnjih let . O njego vih no vih odkritjih tak o še leta 1858 por oča Jurij Jar c: »Zdaj je častiti gospod v Cerkljah in vedno še eksperimentira, veliko ima spet noviga, samo škoda, da noče naznaniti svojih čudovitih znajdb«. 68 Puhar je poleg t ehnik za zajemanje s v etlobnih slik na st eklo ubir al izvirno pot tudi pri f ot ogr afir anju na papir; 25. 10. 1853 je denimo r ojstni datum nje - go v eg a izvirneg a post opk a, po k at er em je žv eplo in ži v o sr ebr o upor abljal tudi pri posnetkih na papirju (ži v o sr ebr o je pri f ot ogr afiji Portret Gregorja Riharja potr dila neda vna analiza PIXE). 69 Njego v ek sperimentalni žar – nenehni posk u - si, r azmišljanje o f ot ogr af skih pr oblemih, sklepanje in pr ed vide v anje – se zr cali iz njego vih na v edk o v: »Od številnih snovi, ki jih nameravam preizkusiti, namreč ogljikovega disulfida in žveplovega klorida, pričakujem pomemben napredek .« 70 »Poskusi z živosrebrno skrinjo niso dali rezultata. 71 […] Slike bi bilo verjetno mo- 1855 , zap. št . 1696 (»Pucher Jean, vicaire de la paroisse de Zirklach (Carniole), inventeur, Pho- tographie (nouveau procédé ); v drugi izdaji k atalog a zap. št . 1216. 67 Puhar je 8. 11 . 1854 T r go vinski in obrtni zbornici v Ljubljani pr edal šest f ot ogr afij in študijo o ino v aciji s priloženo skico. Prim. SI A S, T OI, f asc. 104/1, 1855–1865. 68 Jar c: Janes Puhar , str . 138. Jar c je Puharja obisk al v erjetno leta 1858 (»pretekle velikonočne praznike «, k ak or je sam zapisal) v Cer kljah, kjer je Puhar takr at službo v al. Besedilo je izšlo naslednje let o. 69 Puhar je zapisal na list ek: »Den 25. October 9 Uhr ist die Photographie auf Papier mit Schwe- feldampf und Quecksilber erfunden worden. Pucher Joh. « / 25. okt obr a ob de v eti uri je bila izumljena f ot ogr afija na papirju z žv eplo vimi par ami in ži vim sr ebr om. Pucher Joh. Njego v a vt ogr af ski zapis je izumit elje v a sestr a Johanna izr očila nar a v oslo v cu in pedagogu Josipu Hu - badu (ži v el in de lal je med drugim tudi v Kr anju, kjer je Puharje v a sestr a pr ebi v ala). Prim. Lampe: Ivan Pucher , str . 383. T ri tak šne f ot ogr afije na papirju so se ohr anile v NMS. Spomladi leta 2019 je bila ena od njih pr eg ledana z met odo PIXE; analiza je potr dila prisotnost ži v eg a sr ebr a. 70 Puhar: Neue Methode , str . 45. 71 Puhar: Neue Methode , str . 44; Puhar: Transparentlichtbilder , str . 35; XI. Transparentlichtbilder , str . 24. Ži v osr ebrne skrinje (šk atl e) so bile v u v odnem obdobju f ot ogr afije pripr a v e za izde - la v o k ontaktnih (f ot ogr af skih) odtiso v . T ak o k ak or f ot oapar ati so bile lesene, le da niso imele objekti v o v ozir oma leč. Janez Puhar, prijavnica za sodelovanje na svetovni razstavi v Parizu, 1854 (Puharjev zapis: Studie über ein neues Bewegungsprincip); vir: SI AS, TOI, fasc. 104/1, 1855–1865. 153 Letnik 42 (2019), št. 1 goče posrebriti kot zrcalo in morda tudi jedkati s fluorovodikovo kislino; 72 […] »predvsem pa bi bil, če naj bi bile slike tudi v senčnih partijah bolj iz- razite, nujno potreben svetlobno močnejši, večji Voigtländerjev aparat, katerega nakup pa v mojih razmerah ostaja skrajno problematičen .« 73 Puharje vih post opk o v je bilo t or ej v eli - k o, a jih ne poznamo. Pr a v tak o ne v emo dosti o k ameri, iz k at er e so izšle njego v e f ot ogr afije. S pr ecejšnjo got o v ostjo je mogoče sklepati, da je bila majhna in pok ončna, k ar nak azujejo f orma - ti ohr anjenih f ot ogr afij. Merilo za njeno v elik ost je goriščna r azdalja upor abljene leče, tj. r azdalje med t očk o gorišča in lečo v čelnici apar ata. Puhar je v časopisu Carniolia zapisal, da »postopek in poskusni vzorci temeljijo na običajni, iz navadne- ga stekla izdelani leči z goriščno razdaljo dveh col in intenzivni sončni osvetljenosti .« Kamer a t or ej objekti v a v pr a v em pomenu besede sploh ni ime - la; na njego v o mest o je Puhar v sta vil majhno, r oč - no brušeno k on v ek sno lečo (poziti vni menisk us) z goriščno r azdaljo d v e coli. 74 Pr a v ta podat ek, ki g a v besedilu na v aja sam, pa je nelogičen in tak o še ena v vrsti zagonetk. Če bi imela leča zar es go - riščno r azdaljo d v e coli (a v strijsk a cola ozir oma dunajski palec meri 0,02634 m), bi t o pomeni - lo 53 mm. Leča s tak o kr atk o goriščno r azdaljo pr edposta v lja po v sem tanek apar at , k akršnih še dolgo ni bilo; poja vili so se šele z r azv ojem f ot o - gr af sk e t ehnik e dobrih osemdeset let po t em Pu - harje v em por očilu. Prvi tak šni so bili f ot oapar ati leica, sk onstruir ani v d v ajsetih letih 20. st oletja. O skr omnosti njego v e k amer e pričajo tudi besede fr ancosk eg a vik onta in diplomata Louisa de Dax a v parišk em žurnalu La Lumiére : »Puhar je imel za delo objektiv 1/4, ker si ni mogel kupiti večjega.« 75 A naš f ot ogr af si je želel boljšeg a, naj - kv alit etnejšeg a v takr atnem f ot ogr af sk em s v etu. 76 V se od leta 1840 so bili v odilni f ot oapar ati du - najsk e znamk e V oit gtländer , ki so imeli izjemno pr ecizne, mat ematično sk onstruir ane objekti v e eneg a naj v ečjih znanstv enik o v v s v etu mat ema - tik e in fizik e (zlasti optik e) Josef a Maximiliana P etzv ala. S v etlobna moč t eh leč je daleč pr eseg la v se dot edanje standar de. Puhar je v edel za t e si - jajne apar at e, mor da jih je poznal celo od blizu – s 72 Puhar: Neue Methode , str . 44. 73 Puhar: Neue Methode , str . 45, 46. 74 Prim. Puhar: Neu erfundenes Verfahren , str . 416. 75 De Dax: A. M. Le Rédacteur , str . 160. Leča ¼ ima zelo šibk o s v etilnost . 76 »[…] predvsem pa bi bil, da bi bile slike tudi v senčnih partijah bolj izrazite, nujno potreben svetlobno močnejši Voigtländerjev aparat […]«. Prim. Puhar: Neue Methode , str . 45, 46; prim. tudi op. 73 in 22. Voigtländerjev fotoaparat, 1840, rekonstrukcija; vir: Švedski narodni muzej znanosti in tehnologije, Stockholm. 154 Blaženk a First: P osnet ek Kr anja na st eklu – u v od v v edutno f ot ogr afijo na Slo v ensk em ..., str . 131–172 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections tak šnim je namr eč leta 1842 za nek aj dni prišel v Ljubljano popotni dager otipist , Dunajčan Johann Bosch. 77 Dobr o je poznal njiho v o zmog lji v ost; t o je bil namr eč f ot ogr af ski instrument izjemne kv alit et e in s v et o vne sla v e, ki jo je r azširjal str o - k o vni in poljudni tisk. V edel je, k ak šne izboljša v e bi mu omogočil pri izv ajanju njego v eg a svetlopisa – v ečjo izr azit ost tudi v senčnih pr edelih f ot ogr afij. 78 V zpor ejanje anonimne kr anjsk e v edut e s Puharje v o t ehnik o je ot eženo tudi zat o, k er je Puhar skicir al le eneg a od s v ojih post opk o v , pa še t eg a lapidarno in br ez pr enek at er e podr obnosti. Št e vilne vrzeli v pripo v edi tak o zastir ajo celo - vit o slik o in zabrisujejo sled za izumit elje vimi k or aki. Puhar denimo piše: »Po- dal bom svoj postopek, ki ga nikakor ne nameravam obdržati zase […]. 79 Pospe- ševalnih substanc doslej žal nisem mogel uporabiti; njihova pravilna raba ostaja pridržana za nadaljnje poskuse .« 80 »O neki moji drugi iznajdbi, po kateri je mogo- če napraviti odtise z elastične plošče brez [grafične ] stiskalnice in tiskarske barve in sicer poljubno na steklo, papir etc., bom poročal ob kakšni drugi priložnosti.« 81 V pripo v edi o s v ojem sr ečanju z našim f ot ogr af om je zapisal tudi Louis de Dax: »O svojem delovnem postopku je bil zelo zadržan.« 82 T eža v e pri primerjanju kr anjsk e v edut e s f ot ogr afijami Janeza Puharja je tak o mogoče strniti v nek aj t očk: 1. Puhar je izv ajal v eč f ot ogr af skih t ehnik: V dobrih d v eh desetletjih ek s - perimentir anja je nizal izum za izumom, izboljša v o za izboljša v o. Njego v r azv oj je bil nepr etr g an in hit er; ob prvih uspehih, o k at erih je leta 1841 por očala Carniolia , je imel 25 let , ob izumu svetlopisa na steklu 27. Zapisi o njego vih nadaljnjih in v encijah in izboljša v ah pričajo, da njego v r azisk o - v alni duh ni zastal na mladostni r azv ojni st opnji, ampak g a je spr emljal v se ži v ljenje. A o v ečini njego vih f ot ogr af skih t ehnik ne v emo sk or aj nič. Puharjevi izvirni postopki : • f ot ogr afija na st ekleni plošči, nar ejena z jodom, žv eplom, ži vim sr e - br om in br omom (h y alotipija ozir oma svetlopis na steklu ); • d v ost openjski f ot ogr af sk o-gr afični post opek (f ot ogr afija na st ekleni plošči k ot sr ed stv o za pr enos na papir s tisk arsk o barv o in pr etisk om); • d v ost openjski post opek odtisk o v anja z »elastične plošče« na st eklo ali papir (br ez gr afične stisk alnice in tisk arsk eg a črnila); • f ot ogr afija na st ekleni plošči br ez upor abe ži v eg a sr ebr a; • f ot ogr afija na st ekleni plošči, pr emazani z gumiar abik om in naparjeni z žv eplo vim jodidom (že v k ameri nastane dok ončna, mat poziti vna slik a z v semi detajli); • k ontak tna, t . i. »Moser je v a« slik a na st ekleni plošč i; • k ontak tna slik a, nar ejena k ot neg ati v na v ečkr at žv eplan i plošči; • f ot ogr afija na papirju, izv ede na z žv eplo vimi in ži v osr ebr o vimi par ami; • f ot ogr afija na solnem papirju, t . i. »solna slik a«, k opir ana v erjetno iz st ekleneg a neg ati v a na s v etlobno senzibilizir an papir (senzibilizacija papirja v r azt opini k uhinjsk e soli (NaCl) in nat o še sr ebr o v eg a nitr ata (AgNO 3 ) – z r eak cijo med obema se je na papirju naložila plast sr ebr o - v eg a klorida (AgCl). Postopki drugih izumiteljev, ki jih je izvajal tudi Puhar : • dager otipija; • mor da talboti pija (k alotipij a) ozir oma solna f ot ogr afija – d v ost openj - ski post opek (neg ati v/poziti v) na papirju; 77 Kambič: Prvi ljubljanski fotografi , str . 104, 105. 78 Prim. zgor aj (op. 22, 73 in 76) . 79 Puhar: Neue Methode , str . 43. 80 Puhar: Neue Methode , str . 44. 81 Pr a v tam. 82 De Dax, A. M. Le Rédacteur , str . 160. Zadržanost je bila takr at lastna v ečini f ot ogr af skih izumi - t elje v . 155 Letnik 42 (2019), št. 1 • mokri k olodij; • platino tipija (?). 83 2. Z a r azume v anje Puharje v eg a svetlopisa na steklu , ki g a je a vt or sicer pisno pr edsta vil, nimamo na v oljo v seh podr obnosti. 3. Sam se v erjetno ni za v edal prisotnosti sno vi, ki so bile (mor da) zajet e k ot nečist oče v upor abljanih substancah in zr ak u; t o so lahk o bili pospeše v al - ci ali motilci k emičnih pr oceso v . Njego v o delo ni pot ek alo v labor at orij - skih ok oliščinah. 4. Ohr anjenih je pr emalo Puharje vih f ot ogr afij – nimamo zadosti gr adi v a za primerja v o z v edut o Kr anja; potr ebno bi bilo pozna v anje v seh Puharje vih t ehnik iz v seh njego vih ustv arjalnih obdobij. Če v eduta Kr anja ni primer - lji v a s svetlopisom na steklu , pa bi mor da lahk o bila s k at er o od njego vih poznejših t ehnik (ambr otipijo?). 5. Njego v a že tak o skr omna zapuščina – zlasti f ot ogr afije na st eklu – zar adi stanja ohr anjenosti ni primerna za r azisk a v e. 6. Gibk ost Puharje v eg a duha na v aja na misel, da je – tak o k ot dager otipijo tak oj po njenem izumu 84 – pr eizk ušal tudi druge t ehnik e, ki so se por ajale v nadal je v anju. Sam poleg t e omenja talbotipijo (solno slik o) 85 – očitno je ni le poznal, ampak tudi izv ajal. Izv ajal je post opek mokr eg a k olodija, 86 mor da pa se je pr eizk usil tudi v njego vi sestri – amfitipiji (ambr otipiji). Ut egnila bi mu biti blizu, saj je bila vizualno sor odna svetlopisu na steklu . St eklo se zdi Puharje v najljubši mat erial; cenil je njego v e pr ednosti: pr a - vilna or ientacija slik e (izogib zr calnemu zasuk u), lahek obr at iz neg ati v a v poziti v , cenejši post opek, očitno tudi r epr oduktibilnost , k ar dok azuje njego v o k opir anje (r azmnože v anje) na papir . Kranjska veduta in svetlopis na steklu – nerešene dileme njunega kemizma Sk upina znanstv enik o v se je z r azisk a v o, ki jo je med let oma 1999 in 2001 izv ajala na Institutu Jožef St ef an in na K emijsk em inštitutu v Ljubljani (v so - delo v anju s F ak ult et o za k emijo in k emijsk o t ehnologijo Uni v erze v Ljubljani t er gostujočimi ang leškimi str ok o vnjaki), 87 posk ušala približati Puharje v emu post opk u tak o po ar haični poti, k ot g a je izv ajal a vt or sam, k ot tudi s sodob - nimi znanstv enimi prist opi, tj. z modernim znanjem in r azume v anjem f ot ok e - mičnih pr oces o v . Njiho vi posk usi so potr dili, da Puharje v a slik otv orna plast na st eklu v sebuje žv eplo in ži v o sr ebr o, pa tudi t o, da se plast , ki so jo na šipo naparili po Puharje v em opisu, zar es odzi v a na s v etlobo. Emulzija je t or ej bila f ot osenzibilna, a v endar so pri r ek onstruk ciji post opk a z os v etlje v anjem doseg li zgolj k ontr ast med s v etlim in t emnim, ne pa tudi slik e; po k oncu os v etlje v anja so br omo v e par e – skladno s Puharje vimi na v edbami – ta k ontr ast med črnino in belino dejansk o okr epile. Br ez odgo v or a pa je še v ed no t emeljno vpr ašanje: Kat er a prvina ali k ombinacija prvin je zaslužna za s v etl očutnost naparjene pla - sti na st eklu? Budnar je skl epal, da je pri k emičnem pr ocesu v k ameri žv eplo, pr edhodno deponir ano na šipo, r eagir alo s par ami ži v eg a sr ebr a, zar adi česar 83 Alf onz Mülner por oča, da mu je Gusta v Pir c, tajnik Kr anjsk e kmetijsk e družbe in sam v ešč f o - t ogr af, posr edo v al podat ek, da je bil Puhar na s v et o vni r azsta vi v Londonu leta 1851 nagr ajen z medaljo pr a v za post opek platin otipije. Prim. Mülner: Johann Augustin Pucher , št . 1, st olpec 5. T o najbrž ni bil post opek, k akršneg a k ot platinotipijo poznamo danes. T a se je namr eč izo - blik o v ala pozneje; pat entir ana je bila šele leta 1873. 84 Jar c: Janes Puhar , str . 137. 85 Puhar: Neue Methode , str . 43; P uhar: Transparentlichtbilder , str . 35. 86 Prim. Lampe: Ivan Pucher , št . 8, str . 383. Prim. tudi op. 107, 115 in 143. 87 Miloš Budnar , Boris Or el, Urša Opar a Kr ašo v ec, P et er V enturini, Boris Šk et , Mick e W ar e idr . 156 Blaženk a First: P osnet ek Kr anja na st eklu – u v od v v edutno f ot ogr afijo na Slo v ensk em ..., str . 131–172 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections je v f ot ogr af ski emulziji nastal ži v osr ebr o v sul - fid (Hg S). Or lo v a hipot eza pa je bila, da je Puhar dosegel s v etločutnost slik otv orne emulzije z in - t er ak cijo tr eh upor abljenih element o v: joda, žv e - pla in ži v eg a sr ebr a. S v etločutna učink o vina pri njego v em post opk u da je jod in ne žv eplo; žv eplo je zgolj matrik a za v ključit e v joda. 88 P o Or lo v em sklepanju bi t or ej ži v o sr ebr o in žv eplo, ki sama po sebi nista f ot osenzibiln a, dobila t o lastnost v po v eza vi z jodom. Ang leški k emik in f ot ogr af Mik e W ar e s F ak ult et e za k emijo v Manchestru pa je domne v al, da je f ot osenzibilni deja vnik pr a v žv eplo ob prisotnosti ži v osr ebr o vih par (ži - v osr ebr o v sulfid); Puhar je po njego v em mnenju izumil dotlej neznani f ot ogr af ski post opek pr a v na podlagi s v etločutnosti ži v osr ebr o v eg a sulfida in ta k o s v etlob no občutlji v ost žv epla spoznal tri - deset let pr ed drugimi. 89 Ob le delno uspešnem r ek onstruir anju Pu - harje v eg a post opk a so se zvrstila št e vilna vpr a - šanja, po v ezana tudi z njego vim pr aktičnim izv a - janjem. Iz k at er e od št e vilnih vrst ločja (r ogoza) je Puhar izdelo v al žv eplenk e, s k at erimi je napar - je v al šipe? Kak o gost o zmes žv epla in mastik sa (polimerne smole ozir oma k olof onije) je zmešal in v k ak šnem r azmerju? Ka k o int enzi vna je bila impr egnacija ločk o v eg a stržena ozir oma k ak o močno je bila ta žv eplenk a pr epojena s pripr a - v ljeno zmesjo? 90 Kak o debela in k ak o gosta je bila naparjena s v etločutna plast na st eklu, k ak šna njena morf ologija (por ozno st), po vršinsk a t ek s - tur a in sesta v a? Kak o dolg je bil čas gor enja? K o - lik o ži v eg a sr ebr a je bilo tr eba napariti na st eklo? Kak o so gor eče or g ansk e se sta vine (nečist oče) v dimu vpli v ale na k emične r eak cije? K olik šna je bila k oličina s v etlobe pri ek spoziciji? Kak šne so bile t emper atur e uparjenih substanc? 91 K er Puharje v post opek sesta v ljamo iz dr obce v , je dr agocen v sak dodatni podat ek, saj je njego v opis v dunajskih Sitzungsberichte lapida - r en in pr emal o podr oben. V nemških publik aci - jah je še kr ajši od izvirneg a, a v endar so tu in tam dodani detajli in kr atk a pojasnila. T ak o omenja, 88 Or el, Poročilo o Puharjevem fotografskem postopku , 2000, neobja v ljeni tipk opis. O prvih spoznanjih g lede f ot osen - zibilnosti žv epla (od leta 1870 dalje) prim. H. L. Casal in J. C. Scaiano: T r ansient int ermediat es in the f ot ochemistry of elemental sulpfur in solution, Journal of Photochemist- ry 30 (1985), str . 253–257. 89 Pr a v tam. 90 Na v adno ločje (Juncus effusus ) s št e vilnimi pod vrstami je imelo zar adi gobast eg a stržena nek oč pomembno v lo - go pri izdela vi s v eč in st enja za s v etilk e. Prim. Niederde- utsches Wort , str . 76. 91 P ogost o so k emik alije segr e v ali do 75 o C, Daguerr e je pripor očal zgolj 50 o C, da se slik a ne bi pošk odo v ala. Obrazec z navedbo teme za sejo v Matematično- naravoslovnem razredu Cesarske akademije znanosti na Dunaju; vir: AÖAW, Allgemeine Akten, fasc. 18/1851, 329/1934. 157 Letnik 42 (2019), št. 1 da je slik e mogoče fik sir ati ne le na šipo, ampak tudi na druge podlage in da so mu uspele tudi br ez ži v eg a sr ebr a. 92 V ang leški publik aciji The Chemical Gazet- te u v odoma zapiše, da je nosilno st eklo pr ekrit o s tankim filmom žv eplo v eg a jodida, pr a v tak o go v ori o zelo tanki plasti žv epla, s k at erim je impr egnir ano st eklo, 93 o nežno raztaljenem žv eplu za inkrustrir anje žv eplenk e, o t em, da žv e - pla s st ekla ne odstr anijo niti br omo v e par e niti alk oh ol, s v etločutno spojino na šipi ek splicitno imenuje (žv eplo v jodid), ta v k ameri r eagir a s par ami ži v eg a sr ebr a. Med sno vmi, ki jih por ablja, poleg tistih, obja v lj enih v Sitzungsberichte , na v aja še absolutni alk ohol (čisti etanol) in tinktur o br omo v eg a jodida. 94 T ride - set let po njego vi smrti pa Müllner in Lampe dodajata, da je delal tudi solne slike (f ot ogr afije na solnat papir – k alotipijo?, izvirni post opek?) in mokri k olodij. 95 V pr ašanj je ta k o še v edno v eč k ot odgo v or o v . P osk us pono vitv e Puharje - v eg a post opk a izpr ed d v eh desetletij na K emijsk em inštitutu ni dosegel cilja; ta - kr atna in neda vna analiza PIXE sk upaj pa v endar le podajata nek olik o jasnejšo slik o za primerja v o obeh s v etlobnih t ehnik – Puharje v eg a svetlopisa na steklu in v edut e Kr anja. R azlik a v k emizmu se je izr azila zlasti v v sebnosti d v eh ključnih element o v: sr ebr a pri v eduti ozir oma ži v eg a sr ebr a pri svetlopisu . P a je t o zado - stna r ef er enca za sklep o njunem r azličnem a vt orstvu? Je sr ebr o r es nek aj, česar Puhar pri s v ojih post opkih ni upor abljal in žv eplo ozir oma ži v o sr ebr o tist o, k ar je z njim neogibno po v ezano? Nik ak or ne. Iz zgor aj na v edenih izvirnih besedil je očitno, da so tudi nek at eri Puharje vi post opki v sebo v ali sr ebr o v e spojine: K o - peli z r azt opino sr ebr o v eg a nitr ata, sicer potr ebne za ambr otipijo, je upor abljal tudi Puhar pri f ot ogr afijah na papirju. P o drugi str ani pa je izv ajal tudi post opk e br ez ži v eg a sr ebr a. In g lede na v se ugot o vitv e ni r azlog a za pr epričanje, da se ni pr eizk usil tudi v ambr otipiji. Njego v obsežni opus je zr educir an na nek aj pr eži - v elih primer k o v; v si drugi, s k at erimi bi lahk o sesta vili in pr edsta vili celot en in r aznolik r epert oar njego vih t ehnik, so se r azgubili na v se v etr o v e in v ečinoma uničili na pr epihu časa. Fotografija v petdesetih letih 19. stoletja na Kranjskem V eduta z Vidm arje v e v očilnice je vpeta v pionirsk a leta f ot ogr afije na Slo - v ensk em. Njeno dobo – naj v erjetneje drugo polo vico pet desetih let – je obeležilo nek aj r edkih f ot ogr af o v; Puhar je bil med njimi najbolj v ešč in izk ušen. Bil je prvi in dolgo edini , ki se je s t o panogo od s v ojih zgodnjih f ot ogr af skih r azisk a v pa sk or aj v se do smrti ukv arjal nepr etr goma. P ot g a je v odila od izuma do izuma, od izboljša v e do izboljša v e; v s v etu je odme v al zlasti njego v svetlopis na steklu (1842), s k at erim se je v ključil v mednar odni f ot ogr af ski dialog pr aktične in t e - or etsk e nar a vnanosti. S v ojo deja vnost je izv ajal na ožje m območju Gor enjsk e, 96 kjer je nastala tudi v eduta Kr anja. Njego v zaščitni znak je bilo st eklo, čepr a v je f ot ogr afir al tu di na papir in druge mat eriale, 97 njego v post opek pa je bil, v saj pri 92 Prim. Puhar: XI. Transparentlichtbilder , str . 24; Puhar: Transparentlichtbilder , str . 35 (prim. tudi op. 37 in 42). 93 Puhar: On the Production of Photographs on Glass , str . 291, 292 (r azdelek Znanstvena in medi- cinska kemija ). 94 A Ö A W , Allgem eine Akt en, f asc. 18/1851, Die Transparentlichtbilder auf Glas (svitlopis) , 1850. 95 Prim. Müllner : Johann Augustin Pucher , št . 1, st olpca 4 in 5 (prim . tudi op. 110 in 111); Lampe: Ivan Pucher , št . 8, str . 383 (prim. tudi op. 107). 96 Leta 1849 so Novice sicer obja vile por očilo s 15. zbora Prijateljev znanosti v Ljubljani, na k at e - r em je tr go v ec in nar a v oslo v ec F er dinand Schmidt pozv al udeleženc e (Novice pa v so ja vnost), da nar očijo f ot ogr afije in Puharju naznanijo kr aj in pr edmet želeneg a posnetk a. Prim. Novice , 1849, str . 209 (Č ast , k omur čast gr é). T o po v abilo zbuja domne v o, da je njego v a deja vnost mor da pr eseg la meje Gor enjsk e. 97 C f Puhar: XI. Transparentlichtbilder , str . 23; Puhar: Transparentlichtbilder , str . 35; prim. tudi op. 15 in 92. 158 Blaženk a First: P osnet ek Kr anja na st eklu – u v od v v edutno f ot ogr afijo na Slo v ensk em ..., str . 131–172 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections f ot ogr afijah na šipi, pr a viloma suh. Glede na ohr anjene zapise pri s v ojem svetlo- pisu na steklu ni upor abljal k opeli, t em v eč izključno par e. O t em pričajo njego vi sodobniki, pr ed v sem pa izumit elj sam. Leta 1841 je o Puharje vi f ot ogr af ski iznajdbi (br ez na v edbe njego v eg a imena) v časnik u Carniolia por očal Janez Kapelle, 98 oskr bnik križe vnišk e gospo - sk e (k omenda nemšk eg a vit ešk eg a r eda) v Metliki, kjer je od okt obr a 1839 do f ebruarja 1842 k ot duho vnik službo v al tudi Puhar . 99 Mla deniča sta bila vrstnik a, v letih Puharje vih f ot ogr af skih začetk o v someščana. Ka pelle je v notici z naslo - v om »P omembno odkritje« (Wichtige Erfindung ) – t o je prv a obja v a Puharje v e f ot ogr af sk e izn ajdbe – njego v post opek pr edsta vil k ot suh. 100 Enak o je čez dober mesec v s v ojem odgo v oru na ur ednišk o vpr ašanje ist eg a lista s v oj izum označil Puhar sam. 101 Leta 1843 je v orisu s v oje t ehnik e, ki g a je pospr emil s t eor etsk o r azlago ozir oma lastnim r azume v anjem k emične in optične pr ocedur e, omenil »igro hlapov«. 102 Na Bledu je leta 1849 Puharja spoznal fr ancoski vik ont in di - plomat Louis de Dax; v besedilu, ki g a je tri leta zat em poslal ur ednik u parišk eg a str ok o vneg a lista La Lumiére , je pr edsta vil sr ečanje s t em v sestr anskim erudi - t om. Omenil je tudi suhi post opek, ki g a je izv ajal ta »skromni a zelo inteligentni « blejski f ot ogr af, pri čemer se je sklice v al na njego v e lastn e besede, ki pa jih je po - tr dil tu di oskr bnik Blejsk eg a gr adu; ta je domačeg a duho vnik a v ečkr at opazo v al pri f ot ogr afir anju. Dax o v o besedilo je v časopisu, specializir anem za f ot ogr af sk o pr oblematik o, izšlo leta 1852. 103 Nadalje je Puhar s v oj suhi post opek opisal v pr edsta vitvi za a v strijsk o ak ademijo znanosti. Mat ematično nar a v oslo vni r a - zr ed t e ustano v e je njego v o por očilo obja vil v prvi janua rski št e vilki periodične publik acije Sitzungsberichte der mathematisch-naturwissenschaftlichen Classe der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften leta 1851. 104 T udi naslednje let o (1852) je izšlo besedilo s podatk om o Puharje v em suhem post opk u; v člank u za Laibacher Zeitung g a je na v edel z inicialo podpisani dr . K., ki je skicir al k e - mizem in fizik alni princip njego v eg a f ot ogr af sk eg a ek sperimenta. 105 Leta 1858, k o se je z izumit eljem pogo v arjal Jurij Jar c in naslednje let o o njem obja vil kr at - k o biogr afijo v zagr ebšk em g lasilu Arkiv za povjestnicu jugoslavensku , je oznak a njego v e t ehnik e enak a – Puhar je očitno že od s v ojih začetk o v priseg al na suhe post opk e ozir oma upor abljal izključno »gaze « in nobenih »tekočih reči«. 106 O t em, ali je pri f ot ogr afijah na st eklu vzpor edno s suhimi izv ajal še druge načine, ni podatk o v , sicer pa por očila po t em letu usahnejo. Kr anjsk a v eduta, v erjetno ambr otipija, pa je nar ejena po mokr em post op - k u. Je t o ar gument pr oti Puharju? Ne, saj suhi post opki v endar le niso bili edini, 98 Identit eta por oče v alca Janeza Kapelleja doslej ni bila znana, v str ok o vni lit er aturi je bil imeno - v an k ot »por oče v alec iz Metlik e«. P od besedilom v listu Carniolia je podpisan le z inicialama (J. K .). Bil je med dru gim tudi popiso v alec ljudsk eg a blag a, pozneje v kr anjsk em deželnem zboru poslanec belokr anjskih kmetskih občin. S Puharjem sta bila podobne star osti; Kapelle se je r odil leta 1813, Puhar leta 1814. 99 NŠ AL, Š A, ŽA Metlik a, 1831–18 70–89, f asc. 201, 5/1381, 1302; NŠ AL, ŽA Ljubno, 1682–1860, f asc. 189, 5/19, 1312. 100 » Nedavno je bil tu izumljen postopek, po katerem je mogoče z vso natančnostjo preslikati rokopi- se, litografije in jekloreze in sicer na suh način brez preše in tiskarske barve [...].« Prim. Kapelle: Wichtige Erfindung , str . 11. 101 Prim. Puhar: Entgegnung , str . 55. 102 Prim. Puhar: Neu erfundenes Verfahren , str . 416; prim. tudi op. 2 9. 103 »[...] O svojem delovnem postopku je bil zelo zadržan, a mi je večkrat rekel (in to mi je potrdil tudi oskrbnik gradu, ki ga je videl pri delu), da ne uporablja nobenih čvrstih substanc, temveč zgolj plin [...].« De Dax: A. M. Le Rédacteur , str . 160. 104 Puhar: Neue Methode , str . 43–4 6. 105 »[...] Agens pri tej izjemno zanimivi proceduri so splošno znane snovi, ki sublimirane v plinsko stanje kondenzirajo na steklu [...].« Prim. Dr . K.: Laibacher Zeitung , str . 1109. 106 »[...] Kmalo je Puhar začel gaze v obilnosti rabiti, ker po njegovi metodi se nič s tekočimi rečmi ne napravlja, temuč vse narise, ktere je on kterokrat naredil sle gazi delajo in svitloba, jod, brom in živo srebro so njegove poglavitne reči .« Prim. Jar c: Janes Puhar , str . 137. 159 Letnik 42 (2019), št. 1 ki jih je izv aja l naš v sestr anski izumit elj. Drug ače so nar ejene njego v e f ot ogr a - fije na papirju, o čemer pričata hist orična zapisa iz leta 1893 v mesečnik u Dom in svet in str ok o vnem g lasilu Argo. V prv em F r ančišek Lampe, sam f ot ogr af, na - št e v a njego v e f ot ogr afije na papirju, izdelane v d v ost openjski t ehniki mokr eg a k olodija (f ot ogr afir anje; k opir anje in r azmnože v anje slik iz st eklenih k olodije - vih neg ati v o v na papir). T emu, da t o ni bila mor da k alot ipija, pač pa r es že no v a t ehnik a mokr eg a k olodija, pritrjuje njego v a pripomba, da je f ot ogr afija »jako natančna «. 107 Pr a v natančno st in ostrina sta značilni za t o t ehnik o, k alotipija, iz - delana iz papirneg a neg ati v a, pa je pr ecej zabrisana. Lampe je pr edsta vil tri tak o posnet e Puharje v e f ot ogr afije; 108 ohr anil se je eden od izv odo v celoposta vneg a portr eta skladat elja Gr egorja Riharja na Blejsk em jezeru (1856). 109 T udi Alf onz Müllner je omenil Puharje v d v ost openjski post opek f ot ogr a - fir anja in k opir anja slik iz neg ati v o v na papir . V Argu je orisal njego v o t ehni- k o s v etlobneg a sezibilizir anja papirja, nosilca slik e, in za t o potr ebne k opeli: Pri potapljanju v r azt opino k uhinjsk e soli in zat em še sr ebr o v eg a nitr ata so sno vi medsebojno r eagir ale in na na v adnem pisalnem papirju je nastal s v e - tločutni film sr ebr o v eg a klorida. 110 Iz pr edhodno pripr a v ljeneg a neg ati v a je na tak papir k opir al risana in tisk ana dela. 111 T or ej je tudi Puhar – tak o k ak or a vt or kr anjsk e v edut e – upor abljal sr ebr o v e spojine. Za oboje, mokr e post opk e in sr ebr o v e substance, smo sicer dolgo menili, da se ne skladajo s Puharjem. Z jasnejšim u vidom v naspr otno so se tak o po v sem zamajali t emelji, na k a - t er e je bila posta v ljena primerjalna r azisk a v a njego v eg a svetlopisa na steklu in kr anjsk e v edut e. A absolutizir anje eneg a pola njego v eg a dela, tist eg a, pri k at er em ni izk oriščal r azmnože v alneg a pot enciala st eklenih neg ati v o v , kljub f ot ogr afijam na papirju, ki dok azujejo naspr otno (k opir anje in r azmnože v a - nje), t erja str ok o vno k or ek cijo. Dodatna dok aza, da je Puhar f ot ogr afije tudi r azmnože v al, sta zajeta v Lampet o vi in Br anče vi biogr afiji. Lampe omenja Pu - harje v Portret Gregorja Riharja s podpisom pod črt o; čepr a v identičen, pa t o ni tisti izv od, ki se je ohr anil v Nar odnem muzeju Slo v enije. 112 Br anc pa pri našt e - v anju njego vih del na solnem papirju omenja d v a identična izv oda f ot ogr af sk o pr eslik aneg a in r azmnoženeg a bakr or eza z moti v om Bleda. 113 Za primerja v o s 107 F ot ogr afije, ki jih Lampe pripisuje t ehniki mokrih k olodijskih plošč, so Celopostavni portret Janeza Riharja , Vožnja po Blejskem jezeru in Svatba v Kani Galilejski . Prim. Lampe: Ivan Pucher , št . 8, str . 383. 108 Pr a v tam. 109 P odoba Gr egorja Riharja je Puharje v a pr eslik a v a lastnor očne risbe; 90 x 56 mm, in v . št . F –66, NMS. 110 » Puhar je bakrorez fotografiral in kopiral na solni papir, ki ga je sam prepariral. Takrat še ni bilo albuminskega papirja. Navadni pisalni papir je potopil v vodno raztopino kuhinjske soli (NaCl) in nato še srebrovega nitrata (AgNO 3 ). Z izmenjavo sestavin je na papirju nastal srebrov klorid (AgCl), ki je občutljiv za svetlobo in primeren za kopiranje .« Prim. Müllner: Johann Augustin Pucher , št . 1, st olpca 4 in 5. No v onastala spojina (f ot osenzibilni sr ebr o v klorid) se v v odi ne t opi, zat o je ostal a na papirju, dru ge, v v odi t opne element e, pa je Puhar t emeljit o spr al; tak o so se odplaknili natrije vi in nitr atni ioni. Glede na odlično ohr anjenost sk or aj pol st oletja star e f ot ogr afije se je v poznem 19. st oletju njego v emu t emeljit emu delu z občudo v anjem priklonil ljubljanski f ot ogr af Julius Müller: »Fascinantno je, kakor je podčrtal ljubljanski fotograf gospod Müller, skrajno skrbno Puharjevo delo, ki temelji na natančnem izpiranju papirja, o čemer priča izvrstna ohranjenost sličice, saj bi bila pri manj skrbnem delu ob robovih razžrta .« Prim. Müll - ner: Johann Augustin Pucher , št . 1, st olpec 5. 111 Na tak o pr eparir an solni papir je Puhar iz neg ati v a k opir al bakr or ez po Leonar do vi Zadnji večer- ji. F ot ogr afijo hr ani NMS, in v . št . F –58. Prim. Müllner: Johann Augustin Pucher , št . 1, st olpca 4 in 5. 112 Lampe omenja podpis »spodaj pod črto (Gr. Rihar) «. T eg a na muzejsk em izv odu ni, sam moti v , Puharje v a signatur a in datacija t er oznak a t ehnik e pa so pri obeh identični; gr e t or ej za ist o f ot ogr afijo, k opir ano iz ist e plošče ozir oma neg ati v a, a za drug izv od. Sličico je Lampetu poslal r ado v ljiški k aplan Iv an ozir oma Janez Kačar . Prim. Lampe: Razne stvari (Naše slik e), str . 143. 113 En izv od je bil v lasti Nar odneg a muzeja, drugeg a, enak eg a muzejsk emu, a lepšeg a od nje - g a, je posedo v al Puharje v mlajši sor odnik Julij P olec. Prim. Br anc: Puhar, Janez Avguštin , str . 595–197. 160 Blaženk a First: P osnet ek Kr anja na st eklu – u v od v v edutno f ot ogr afijo na Slo v ensk em ..., str . 131–172 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections kr anjsk o v edut o imamo tak o r esda (le) pet Puharje vih neg ati v o v na st eklu, ki so na hr btni str ani zat emnjeni in s t em spr emenjeni v poziti v e, a isti princip je v odil tudi a vt orja kr anjsk e v edut e. Drug ačen pa je k emizem, zlasti sr ebr o pri v eduti, a v endar je sr ebr o v e spojine, k ot smo videli, pri nek at erih t ehnik ah upor abljal tudi Puhar . P et s hr bta zat emnjenih pse v dopoziti v o v je pr emalo za posploše v anje; dok az za drug ačne post opk e so namr eč trije pr a vi poziti vi na papirju in biogr af ski zapisi, ki jih omenjajo še v eč; v ečina njego vih f ot ogr afij pač ni dočak ala naših dni. No vi post opki, ki so se v prvi polo vici pet desetih por ajali in u v elja v ljali po v sod v naši ok olici in tudi že pri nas, so u v ajali t . i. mokr e t ehnik e – mokri k olodij in amfitipijo (ambr otipijo), s k at erimi so pr a v v času nastank a kr anjsk e v edut e nadomeščali prv e, dr ažje post opk e – dager otipijo, talbotipijo (k aloti - pijo) ipd. T ak o k ak or že Puharje vi so tudi ti slik e zajemali na pr ozorno podla - go, st eklo. K ot nosilec f ot ogr af sk eg a zapisa je bilo st eklo še k onec štiridesetih očitno zelo r edk o; Louis de Dax, s v et o v ljan in pozna v alec f ot ogr afije, je še leta 1849 zapisal: »[Puhar] mi je pokazal [s v oje] fotografije, ki so v meni zbudile osuplost, toliko večjo, ker so bili postopki na steklu skoraj še neznani «. 114 Kmalu pa je st eklo postalo pomemben akt er pri izv ajanju amfitipije (ambr otipije) in mokr eg a k olodija – matrice za k opir anje na papir , k ar je (menda) izv ajal tudi Puhar . 115 K do bi potlej – poleg Janeza Puharja – še lahk o bil a vt or kr anjsk e v edut e? Iščemo g a lahk o le med f ot ogr afi, ki so f ot ogr afir ali: • v času nastank a v edut e: po letu 1852 (u v elja vit e v amfitipije ozir oma am - br otipije k ot r azličice t ehni k e mokrih k olodijskih plošč) in pr ed majem 1860 (Vidmarje v a v oščilnica); • na obm očju Kr anjsk e; • s t ehnik ami na st eklu. T ak šnih je bilo malo, pa še med t emi so bili nek at eri na Kr anjsk em le za - časno; pr a viloma so bili tuj ci, popotniki, ki so našo dež elo zgolj pr ečili ali obi - sk ali za kr at ek čas. Že zgoda j, a le za nek aj dni, se je na poti v Italijo v Ljubljani usta vil dunajski dager otipist Johann Bosch , ki pa takr at , julija 1842, še ni f ot o - gr afir al na st eklo. Pr ecejšnja je sicer v erjetnost , da je pozneje naše kr aje obisk al pono vno; leta 1855 g a je namr eč cesar najel za f ot ogr afir anje kr aje v ob južni železnici. T o je bil že čas t . i. mokrih t ehnik, pri k at erih so se k o vinsk e plošče umaknile st eklenim. V emo za Bosche v posnet ek izvir a Ljubljanice pri V r hniki, ki sicer ni datir an niti t ehnološk o opr edeljen, 116 a bržčas ni nastal ob njego v em prv em kr atk em obisk u Ljubljane. Med nek ajdne vnim bi v anjem v mestu je im - pr o vizir al at elje v tr go v ski hiši v P oštni ulici, tam r azsta vil s v oje dager otipije in hkr ati portr etir al; 117 za pot o v anja (z v sem f ot ogr af skim instrumentarijem, ki g a je ist očasno potr ebo v al v at eljeju) in f ot ogr afir anje ok oliških kr aje v mu got o v o ni ostajalo časa. V ečja je v erjetnost , da je Izvir Ljubljanice nastal pozneje, t or ej že v k at eri od no vih t ehnik – mor da na st eklu. A na našem ozemlju njego vih mo - 114 De Dax A. M. Le Rédacteur , str . 160. T o je bilo let o dni za t em, k o je Claude F élix Abel Niépce de Saint-Victor , ur adni izumit elj f ot ogr afije na st ekleni podlagi, pat entir al s v oj izum; post opki na st eklu očitno takr at v s v etu še niso bili šir ok o u v elja v ljeni. 115 Prim. Lampe: Ivan Pucher , št . 8, str . 383. 116 V k at alogu r azsta v e o zgodnji štajerski f ot ogr afiji v Gr adcu (197 9) je med njego vimi f ot ogr afi - jami omenjen posnet ek izvir a Ljubljanice pri V r hniki, a br ez datacije in na v edbe t ehnik e. Bo - sch g a je r azsta v lj al na Prvi r azsta vi F ot ogr af sk eg a združenja na Dunaju (Erste Photographishe Ausstellung in Wien ) leta 1864. T ak o ni znano, ali je bil t o posnet ek iz poznejšeg a obdobja, mor da že na st eklu, k ar bi dok azo v alo njego v o na vzočnost v naših kr ajih tudi v času mokrih f ot ogr af skih t ehnik (ambr otipije). Ohr anjeni so zgolj (r edki) ar hi v ski viri, njego v e f ot ogr af sk e dediščine ni. Prim. Kambič: Prvi ljubljanski fotografi , str . 105. 117 Bosch je s v ojo deja vnost og lašal 1. julija 1842 v časopisu Carniolia , str . 72 (Kunstnachricht ). 161 Letnik 42 (2019), št. 1 r ebitnih f ot ogr afij s kr ajinsk o in v edutno (ar hit ekturno) moti vik o 118 na st ekleni podlagi v času nastank a kr anjsk e v edut e ni mogoče potr diti. T udi hr v aški T ržačan Ferdinand Ramann (1825–1888) je bil potujoči f o - t ogr af; v Ljubl jano je prispe l dobrih deset let za Boschem, leta 1853, k o je iz Za - gr eba pot o v al v T rst . Nastanil se je v hot elu Pri zlat em le vu na Dunajski cesti in se – tak o k ak or Bosch – v mestu zadržal le kr at ek čas. V dne vnem tisk u je og lašal zgolj t ehnik o dager otipije in izključno miniaturne portr et e, 119 t or ej bi g a t ežk o u vrstili med hipot etične a vt orje kr anjsk e v edut e, podane na st eklu. V naši deželi pa se je ustalil potujoči ba v arski dager otipist Lorenz Krach (1815–1869) in postal ljubljanski meščan s stalnim f ot ogr af skim at eljejem. S v ojo deja vnost je og laše v al leta 1850 120 (takr at je v Ljubljani bi v al še začasno) in pono vno leta 1855. Bil je edini od takr atnih f ot ogr af o v pri nas, za k at er eg a v emo, da je f ot ogr afir al v ed utne moti v e na ozemlju Gor enjsk e, a ne na st eklo; Janez Puhar je namr eč v pismu dunajsk emu znanstv enik u Ant onu Schr ött erju omenil, da sta se na Bledu sr ečala z münchenskim f ot ogr af om Kr achom, k o je ta na k o vinsk e plošče f ot ogr afir al prizor e Bleda. 121 F ot ogr afir al je t or ej v t ehniki dager otipije, drugi post opki v njego vih og lasih niso omenjeni. Pruski g alant erist , knjigo v ez in dager otipist Emil Dzimski (1824–1863) je prišel v Ljubljano leta 18 51. Naslednje let o je s v ojo deja vnost og lašal v listu Laibacher Zeitung ; ponujal je dager otipsk e portr et e »po najno v ejši in najboljši met odi«. 122 Nobene besede pa ni o t em, ali je ta no v a met oda že mokri k olodij ozir oma ambr otipija, ki je s v etlobni zapis zajemala na st eklo. Leta 1853 je Dzim - ski obisk al celo Kr anj in tam od 16. do 22. junija izdelo v al portr et e v t ehniki da - ger otipije. 123 Bi lahk o takr at na st ekleno ploščo posnel še tamk ajšnji Mestni tr g? Zagot o v o pa v emo, da je na st eklo f ot ogr afir al Ljubljanč an Anton Ločnikar (1830–?). Leta 1857 je v is t em časopisu og lašal s v oje f ot ogr af sk e portr et e na sr ebrnih ploščah (dager otipije), papirju (k alotipije), st eklu, po v oščenem platnu in s vili. 124 T o je prv a ek splicitna omemba st ekla med kr anjskimi f ot ogr afi, a tudi v t em primeru se omenjajo zgolj portr eti. T udi Ločnik ar s v oje deja vnosti v Lju - bljani ni opr a v ljal dolgo. Leta 1858 se je pr eselil na Hrv ašk o. Mor da bi bilo mogoče v t eh kr ajih občasno sr ečati tudi f ot ogr af a Primoža Škofa (1810–1 872), ki je sic er delo v al na Dunaju, v Linzu, Gr adcu in Mariboru, a je bil r ojen na Kr anjsk em, v Zaklancu pri Horjulu. 125 A tudi zanj ne v emo, ali je f ot ogr afir al na st eklene plošče. F ot ogr af je bil tudi njego v sin Teodor. Zadnji znani f ot ogr af, ki bi g a še lahk o u vrstili med pot encialne a vt orje kr anjsk e v edut e, je (tudi r ojen Kr anjčan) Kristijan Pajer (1839–1895). Bil je a v anturist , popotnik na Jutr o v o; občasno je bi v al v ek sotičnih deželah in ustv a - ril opus sijajnih popotnih posnetk o v . V si so poziti vi, iz st eklenih k olodijskih ne - 118 Bosch je v Ljubljani poleg por tr et o v r azsta vil tudi ar hit ekturne in kr ajinsk e posnetk e. Prim. Kambič: Prvi ljubljanski fotografi , str . 104. T or ej ni bil zgolj portr etist , ampak tudi f ot ogr af v edut in kr ajin. 119 R amann se je ustalil v T rstu, kjer je imel od leta 1850 do 1880 stalni f ot ogr af ski at elje. Ohr a - njena je le ena portr etna dager otipija. Prim. Kambič: Seznam fotografov , str . 154; Kambič: Čas dager otipije, str . 13, 14. 120 Prija v e za s v oje usluge je spr ejemal v hot elu Pri a v strijsk em d v oru/Zum österreichischen Hoff , v drugem nadstr opju, soba 24. Pri m. Laibacher Zeitung (Anhang zur Laibacher Zeitung ), 1850, s. p. (Daguerreotyp=Portrete ). 121 Puhar je takr at službo v al na Bledu in se najint enzi vneje ukv arjal s f ot ogr afijo. Kr ach si je ob njunem sr ečanju og ledal njego v e f ot ogr afije in jih poh v alil. Prim. A Ö A W , f asc. 18/1851 (po: Kambič: Čas dager otipije, str . 13, op. 13). 122 Prim. Laibacher Zeitung (Anhang zur Laibacher Zeitung ), 1852, s. p. (Daguerreotyp=Porträts ); Kambič: Čas dager otipije, str . 13, 14. 123 Prim. Anhang zur Laibacher Zeitung , 1853, št . 135, s. p. 124 Prim. Laibacher Zeitung (Inteligenzblatt ), 1857, št . 19, str . 48 (Photographische Porträts ); Lai- bacher Zeitung 1857 (Inteligenzblatt ), št . 42, str . 120 (Photographische Porträts ). 125 Kambič: Primož Škof , str . 97–1 00. 162 Blaženk a First: P osnet ek Kr anja na st eklu – u v od v v edutno f ot ogr afijo na Slo v ensk em ..., str . 131–172 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections g ati v o v k opir ani na papir v elikih f ormat o v . 126 Pr a viloma so signir ani, s v oj pod - pis je a vt or pr ed k opir anjem vpr ask al v st eklo. F r ančišek Lampe piše, da se je mladenič pr ed prvim pot o v anjem na Bližnji vzhod ( julija 1860) »za silo izučil fotografije«. 127 Nobeno od omenjenih dejst e v tak o ne go v ori v prid njego v emu a vt orstvu kr anjsk e v edut e: Od t e se njego v e f ot ogr afije r azlik ujejo po t ehniki, f ormatih, signaturi, poleg t eg a pa bi kv alit etni posnet ek Kr anja k omajda pripi - sali za silo izučenemu d v ajsetletnik u. 128 Možnosti za atribucijo naše v edut e so t or ej skr ajno majhne. Na območju Kr anjsk e je iz t eg a obdobja dok umentir ano r es skr omno št e vilo f ot ogr af o v , pa tudi za t e ni znano, če in k daj so začeli izv ajati mokr e t ehnik e na st ekleni podla - gi. E videntir anih je le nek aj imen, ne pa tudi njiho vih de l iz obr a vna v aneg a časa. Za vzpor ejanje z v edut o Kr anja je tak o na v oljo pr emal o primerjalneg a gr adi v a – ne le Puharje vih, ampak tudi posnetk o v drugih f ot ogr af o v . Vidmarjeva voščilnica v luči tedanje (kulturno)zgodovinske situacije K ot zad nje or odje za os v etlit e v mor ebitnih moti v o v , ki so župljane kr anj - sk e mestne župnije v odili pri izboru darilca za šk of a Vidmarja, ostane še oris tamk ajšnje (k ulturno)zgodo vinsk e situacije. Kje so dar o v alci dobili s v etlobno slik o za ozaljšanje naslo vne platnice, posk ušamo sklepati iz objekti vnih ok oli - ščin in medsebojnih r azmer ij udeleženih akt erje v . Leta 1860, k o so isk ali prizor šk of o v eg a r ojstneg a kr aja ozir oma tamk ajšnje božje hiše, bi lahk o poseg li po prikladnejši izv edbi želeneg a moti v a v k at eri od gr afičnih, risarskih ali drugih lik o vnih t ehnik, a so izbr ali f ot ogr afijo na skr ajno kr hk em, lomlji v em nosilcu – st eklu. F ot ogr afija na st eklu je bila takr at še v elik a r edk ost in zat o s v oje vrstna atr ak cija. P odo bne mape, diplome in albumi z dek or ati vnimi aplik acijami iz plo - če vinast e f olije, emajla, slono v e k osti, dr agih k amno v in k o vine pa z risanimi, akv ar elnimi al i v ezenimi moti vi so bili v 19. st oletju pogost izr az plemišk eg a in meščansk eg a pr estiža. St eklo na nezaščit enem licu Vid marje v e v oščilnice pa je v ohr anjeni dediščini edini znani primer t o vrstne aplik e; posnet ek na st eklu k ot dek or platnice je v tak šnem k ont ek stu edinstv en, zat o zbuja domne v o, da so g a dar o v alci v anjo v k omponir ali z r azlogom. Šk of o vi r ojaki in nek danji so f ar ani so se v isk anju primerneg a okr asa go - t o v o oz r li najp r ej po domačem ok olju, med domačimi a vt orji. A čepr a v je bila f ot ogr afija k ot no v a lik o vna disciplina takr at zelo v ablji v a, je bila ponudba na t em podr očju v endar le še skr omna. T ak o tudi želenih posnetk o v Kr anja got o v o ni bilo na pr et ek. Še v eč – v muzejskih (aktualnih in hist oričnih) popisih ni e vi - dentir an niti en sam primer ek iz t eg a obdobja. Mor da pa so dar o v alci nar očili k at er emu od f ot ogr af o v , da pr a v za t o priložnost posname želeni moti v . Je bil t o popotni f ot ogr af, ki se je usta vil v slik o vit em gor enjsk em mest ecu, ali pa se je s k amer o na tam k ajšnji Mestni tr g posta vil domačin, mor da Janez Puhar , njiho v r ojak in stano v ski k oleg a podpisanih duho vnik o v t er sor odnik tr eh podpisanih Puharje v? So mor da v ta namen po v abili f ot ogr af a iz Ljubljane ali k at er eg a dru - geg a kr aja na Kr anjsk em? Puhar je bil v t em ok olju domačin; čepr a v ni v eč ži v el v r ojstnem Kr anju, je bil z njim še v edno po v ezan, službo v al je namr eč po bližnjih gor enjskih žu - pnijah 129 (k aplan v bližnjem Naklem pri Kr anju je bil tudi njego v mlajši br at 126 P ajerje vi f ormati so v eliki in enotni: 200 x 250 mm in 300 x 450 mm. Sličica Kr anja po v sem odst opa od t eg a standar da. 127 Prim. Lampe: Potovanje križem Jutrove dežele , str . 734. 128 P ajer se je r od il 14. 12. 1839, t or ej je bil ob nastank u Vidmarje v e v oščilnice star naj v eč d v ajset let , če je f ot ogr afija z njene platnice star ejša, pa še manj. 129 Puhar je Kr anj zapustil leta 18 25, k o je k ot enajstletnik začel obisk o v ati ljubljansk o gimnazijo. 163 Letnik 42 (2019), št. 1 Mat ej). Njego v e f ot ogr afije so bile prisotne v tamk ajšnjih cer kv enih, pa tudi pr of anih k ulturnih in int elektualnih kr ogih. Seg le so celo daleč naokr og, saj jih je podarjal, pr odajal in pošiljal institucijam t er v erjetno tudi posameznik om. F ot ogr afir al je namr eč zelo v elik o 130 in v daljšem časo vnem obdobju, zat o nje - go vih posnetk o v v saj v klerišk em s v etu v erjetno ni bilo t ežk o dobiti (Dek an Janez R eš je denimo od Puharja dobil njego v o pr eslik a v o Leonar do v e Zadnje večerje ; 131 k aplan Iv an Kačar je v knjigi, ki jo je pr ejel v dar od duho vnik a in nabožneg a pisat elja F r anca Riharja, našel Puharje v o f ot ogr afijo skladat elja Gr egorja Riharja in jo poslal duho vnik u Lampetu.). 132 Pr a v t o pa so bili kr ogi, iz k at erih je očitno izšla pobuda za Vidmarje v o v oščilnico. Dar o v alci namr eč niso nast opali k ot meščani Kr anja, marv eč k ot župljani tamk ajšnje župnije. Puhar , duho vnik, je sodil v jedr o cer kv eneg a ži v ljenja na t em delu Kr anjsk e. T akr at je službo v al v župniji Cer klje, ki je cer kv enoupr a vno del kr anjsk e dek a - nije, pa tudi geogr af sk o blizu Kr anja. Z Janezom R ešem, v v oščilnici na prv em mestu podpisanim kr anjskim župnik om in dek anom, je bil po v ezan k ot dušni pastir v njego vi (kr anjski) dek aniji; za Andr ejem Bohincem, v cer kv eni hier ar - hiji Puharju neposr edno nadr ejenim cer kljanskim župnik om, je bil pr a v R eš k ot dek an njego v nadr ejeni na naslednji st opnici cer kv ene hier ar hije. 133 Anton Mežnar ec, na drugem mestu podpisani k ooper at or , je v edel za Puharja že k ot gimnazijec, 134 Puhar in k aplan F elik s Strupi sta bila v letih šolanja k oleg a na ljubljanski gimnaziji 135 in v bogoslo vju. Strupi in r a vnat elj kr anjsk e Gla vne šole Janez Globočnik (r ojen v Cer kljah, kjer je v času izdela v e v oščilnice službo v al Puhar) sta asistir ala pri pogr ebnem obr edu ob pok opu Puharje v eg a br ata, na - k elsk eg a k aplana Mat eja. 136 T udi drugi duho vniki in župljani so Puharja ned v o - mno dobr o poznali; ži v el in delo v al je v njiho vi bližini, s stano v skimi k olegi so bili po v ezani v cer kv enoupr a vnih enotah pri delu in pri določenih s v ečanostih, bil pa je tudi ug leden f ot ogr af in izumit elj z uspehi na mednar odnem prizori - šču. V t em obdobju je bil f ot ogr af sk o še v edno akti v en, spr et en in ino v ati v en. 137 O t em pričajo na eni str ani njego vi ohr anjeni svetlopisi na steklu , nastali pr a v v t eh letih (v njego vi cer kljanski f azi), tj. v času, iz k at er eg a izhaja tudi v eduta Kr anja, na drugi pa zapis njego v eg a biogr af a Jar ca, ki je d v e leti pr ed datacijo v oščilnice (1858) por očal, da častiti gospod v Cer kljah še v edno ek sperimenti - r a in ima spet v elik o no vih čudo vitih iznajdb. 138 A stik e z domači mi in domačim kr ajem je ohr anjal tak o med šolanjem k ak or pozneje, saj je službo v al v ečinom a v bližnjih gor enjskih župnijah: v Ljubnem na Gor enjsk em, R ado v ljici, na Bledu, v Cer kljah. Cer klje (župnija sodi v dek anijo Kr anj), kjer je službo v al v času Vidmarje v e umestitv e, so le deset kilometr o v oddaljene od Kr anja. 130 T o do k azujeta denimo zapisa Jurija Jar ca: »Veliko, veliko narisov fotografiških je med ptujce razdelil […].« ( Jar c: Janes Puhar , str . 137–138) in Louisa de Dax a: »[…] pokazal mi je fotografije, ki so v meni zbudile osuplost […]. Takoj sem kupil nekaj teh primerkov in jih z veseljem pokazal več ljudem […].« (De Dax: A. M. Le Rédacteur , str . 160). 131 Prim. Müllner : Johann Augustin Pucher , št . 1, st olpec 4. Prim. tudi op. 111. 132 Lampe: Naše slike , str . 143–14 4. 133 T akr atno duho vnišk o zasedbo v dek aniji in župniji Kr anj os v etljujeta šematizma za leti 1859 in 1860 (Catalogus cleri MDCCCLIX , str . 25–26; Catalogus cleri MDCCCLX , str . 21–22). 134 Prim. op. 12. 135 Puhar in Strupi sta bila mor da k ak šno let o celo v ist em r azr edu – Strupi je bil sicer let o dni star ejši od Puharja, a je maturir al d v e leti za njim. Prim. Ljubljanski klasiki , str . 392. Nek aj let sta sk upaj pr eži v ela tudi k ot bogoslo v ca v semenišču. 136 O pogr ebu leta 1856 umr leg a mladeg a duho vnik a por oča Blaž Blaznik: P ogr ebno obr edje je v odil kr anjski dek an in župnik Ant on K os ob asistir anju de v etih duho vnik o v; pok ojnik o v br at Janez Puhar in nak elski župnik Bl až Blaznik sta šla za krst o k ot žalujoča v ci vilnih oblačilih. Prim. V r ho vnik: Iz dnevnika Blaža Blaznika , str . 179. 137 O Puharje vi deja vnosti v t em obdobju pričajo ohr anjene f ot ogr afije; v seh pet (v ključno s šest o, ki je znana le v pr eslik a vi) izhaja iz druge polo vice pet desetih ali začetk a šest desetih let . 138 Prim. Jar c: Janes Puhar , str . 138 (prim. tudi op. 68). 164 Blaženk a First: P osnet ek Kr anja na st eklu – u v od v v edutno f ot ogr afijo na Slo v ensk em ..., str . 131–172 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections Nek aj stičnih t očk je oba klerik a – Vidmarja in Puharja – v ezalo tudi oseb - no; t o so bile po v eza v e, ki so izhajale iz njunih specifičnih ži v ljenjskih ok oliščin. Oba sta bila Kr anjčana, r od ila sta se celo v isti hiši, Vidmar leta 1802, Puhar 1814. 139 Oba sta v župniji s v . Kancijana in t o v ariše v začela s v ojo ži v ljenjsk o in pozneje duho vno pot . Oba sta bila duho vnik a, oba v ljubljanski šk ofiji. Puhar je bil celo Vidmarje v študent; Vidmar , pr of esor pripr a vnik v ljubljansk em bogo - slo vju, g a je poleg bibličnih v ed pouče v al tudi orientalsk e jezik e (ar abščino, sir - ščino in k aldejščino). Nadarjeni semeniščnik je bil eden njego vih najsijajnejših študent o v , zar adi česar si g a je pr of esor got o v o zapomnil in g a cenil tudi pozne - je. 140 Glede na v se t e ok oliščine so se dar o v alci mor da z enak o skr bnostjo k ak or samemu moti vu (Kr anj z osr ednjim sakr alnim objekt om) pos v etili tudi izboru a vt orja. Ur ban istično do vrše no ok olje kr anjsk eg a Mestneg a tr g a 141 in Kr anjčan, stano v ski k oleg a in izumit elj mednar odneg a ug leda – oboje bi no v eg a šk of a ut e - gnilo na v dati s ponosom na s v oj kr aj in s v oje r ojak e. V t ej luči bi Puharje v a f ot o - gr afija lahk o v sebo v ala dodatno (osebno) dimenzijo in spor očilnost . A v endar bi la hk o bil a vt or kr anjsk e v edut e tudi k dor k oli drug, mor da f ot ogr af no v e gener acije s v etlobnih t ehnik, ki so nasledile prv e f ot ogr af sk e ek - speriment e. Puhar , izumit elj, je imel v f ot ogr af sk em s v etu r esda visok o v elja v o, ni pa bil v eč edini f ot ogr af na Kr anjsk em. T udi v t ehničnem pog ledu je r azv oj medija ponujal no v e r ešitv e – ena od njih (v erjetno amb r otipija) je zaznamo v ala tudi v edut o Mestneg a tr g a v Kr anju. No v e post opk e so k nam zanesli potujoči f ot ogr afi, izv ajali so jih at eljejski mojstri v kr anjskih mestih, ned v omno jih je pr eizk ušal tudi Puhar , r azis k o v alec, prv ak v v eščinah slik anja s s v etlobo, najo - dličnejši, najb olj izk ušen, pr ek aljen, pr ožen in zv eda v . Glede na s v oje osuplji v o pozna v anje dog ajanja na s v et o vnem »f ot ogr af sk em nebu«, 142 na ob v lado v anje r azno vrstnih t ehnik in s v ojo k onstantno str ok o vno r ast bi lahk o (tak o k ot da - ger otipijo tak oj po njenem vznik u) vzpor edno s s v ojimi izvirnimi t ehnik ami iz - v ajal tu di v se nadaljnje, ki so se por ajale v s v etu. Od takr atne v elik e uspešnice, r epr oduktibilne t ehnik e mokr eg a k olodija, ki g a je po na v edbi F r ančišk a Lampe - ta izv ajal tudi on, 143 do ambr otipije pa je samo majhen k or ak. Pr a vzapr a v bi mu lahk o bila amb r otipija celo še bližja, saj je bila v marsičem sor odna njego v emu svetlopisu na steklu . Svetlopis in ambr otipija sta si podobna tak o po principu izdela v e k ak or po k ončnem videzu: oba sta podana na st eklo, oba sta neg ati v a, oba s hr btne str ani zat emnjena in tak o spr emenjena v poziti v (sta hkr ati poziti v in neg ati v), oba obrnjena s slik otv orno emulzijo na vzdol in s t em pr a vilno orientir ana, oba sta enost openjsk a post opk a (slik a na st eklu je pri obeh k ončni izdelek, saj za - nemarjata lat entni r azmnož e v alni pot encial), oba sta obr a vna v ana k ot unik at , oba sta tudi znatno cenejša od dager otipije. P o videzu sta oba pr ecizna, jasna, k ontr astna in r azmer oma t emne t onalit et e. K emik alije pa so r azlične: Specifična 139 Puharje v oče Jožef Puhar je od Jerneje v eg a očeta P etr a Vidmarja k upil hišo v t edanji K onjski ulici št . 108 (t . i. Štang lo v a hiša, k atastrsk a št . Mest o 82). Prim. Žon tar: Zgodovina mesta Kra- nja , str . 414; First: Stekleni biser , str . 17; 20, op. 8. 140 V nek olik o skr hanih odnosih s Cer kvijo je bil Puhar šele pozne je; prvi zapisi o disciplinskih pr oblemih se poja vijo leta 1861, čepr a v je pr a v Janez R eš zapisal, da je o Puharje vi s v ojeg la v o - sti slišati že nek aj časa. Prim. NŠ AL, Š AL/Ž, f asc. 300, 5/585, 1359, N o . 177. 141 Za opis hist orične ar hit ekturne in ur banistične situacije na posnetk u Mestneg a tr g a v Kr anju prim. First: Stekleni biser , str . 19–20. 142 T ermin je upor abil Jurij Jar c – o našem f ot ogr af sk em izumit elju je go v oril k ot o zv ezdi na f ot o - gr af sk em nebu: »Na fotografiškim nebu je častiti gospod Janes Puhar, zdajni kaplan v Cerkljah blizo Kranja zvezda perve velikosti, ker njegove zasluge za to umetnost, ne poznajo samo učeni možje dunajske akademije, ampak tudi Pariz, London in New York njega časti, in mu darila mno- ge baže pošilja. Oponosni smo lahko Krajnci zavoljo tega moža, ker taciga kemikarja in mehani- karja, kakor je on, ne bo kmalo ne Krajinskim .« Jar c: Janes Puhar , str . 136. 143 Lampe: Ivan Pucher , št . 8, str . 383 (prim. tudi op. 86 in 107); za Puharje v o d v ost openjsk o t eh - nik o k opir anja na solni papir prim. tudi Müllner: Johann Augustin Pucher , št . 1, st olpca 4 in 5. 165 Letnik 42 (2019), št. 1 Primerjava detajlov, ki ilustrirajo minuciozno natančnost in ostrino fotografij Janeza Puharja in anonimne vedute Kranja: a) Puhar: Cerklje (vejice drevesa); b) Puhar: Cerklje (mreža v zvoniku župnijske cerkve Marije vnebovzete); c) Puhar: Moški portret – Strelec (tekstilni vzorec na oblačilu); d) Puhar: Moški portret – Strelec (tekstilni vzorec na namiznem prtu); e) anonimni fotograf: Veduta Kranja (arhitekturni detajli, balustradni balkon na Mestni hiši, stavbna dekoracija pročelij, lamele naoknic, napisna tabla nad Geigerjevo kavarno); vir: a) in b): MAO, inv. št. 543:LJU;0012788; c) in d): NMS GK, inv. št. F–64; e): NŠAL, ŽA Kranj, Voščilo župljanov Kranja škofu Jerneju Vidmarju, 1860, predalnik IX/5 (Ž. 411). 166 Blaženk a First: P osnet ek Kr anja na st eklu – u v od v v edutno f ot ogr afijo na Slo v ensk em ..., str . 131–172 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections za svetlopis sta zlasti žv eplo in ži v o sr ebr o, za ambr otipijo k alij in sr ebr o v nitr at . A v endar tudi sr ebr o v nitr at Puharju ni bil tuj – v s v ojem »labor at oriju« g a je pri drugih t ehnik ah upor abljal tudi sam. Sklep S v etlobna slik a Kr anja z v oš čilnice za šk of a Vidmarja je t ehnično in est et - sk o dognano delo spr etneg a in usposobljeneg a, a še v edno neidentificir aneg a a vt orja; njene kv alit et e prič ajo o v eščini, s k at er o je f ot ogr af ob v lado v al s v oj metje. V eč k ot poldrugo st oletje star posnet ek, nastal še v ek sperimentalnem obdobju f ot ogr afije, na v dušuje s s v ojo obst ojnostjo, nič manj pa z jasnostjo in ostrino, s v etlobnimi k ontr asti, bog at o kr omatično lestvico (pol)t ono v in pr e - ciznostjo detajlo v . 144 R azločnost je kljub majhnemu f ormatu izjemna, podobno k ot pri Puharje vi t ehniki svetlopisa , za k at er eg a je Alf onz Müllner zapisal, da je prvi k or ak na poti od dager otipije k moderni f ot ogr afiji. 145 S podobno virtuo - znostjo, s k akršno je naš izumit elj mojstril s v oje f ot ogr af sk e ek speriment e, je prizor Mestneg a tr g a zajel tudi anonimni a vt or . P oleg t eg a sta tak o s v etlobni zapis k ak or njego v st ekleni nosilec odlično ohr anjena. P osnet ek je podan (v er - jetno) v t ehniki ambr otipije, k at er e videz in slik otv orni principi so delno sor o - dni Puharje v emu svetlopisu na steklu , ne g lede na t o, da se je ambr otipija r azvila neod visno od svetlopisa in se zlasti v k emizmu od njeg a tudi pr ecej r azlik uje. Svetlopis je sic er njen pr edh odnik, v endar post opk a nista v r azv ojni po v eza vi. Na f ot ogr af sk em prizorišču je bil Puhar namr eč osamelec br ez neposr ednih na - slednik o v; njego vi izvirni post opki so k uriozit et e br ez vpli v a na nadaljnji pot ek t e discipline. Izv ajal pa je tudi post opk e drugih in v ent orje v: dager otipijo, mor da k alotipijo in (po Lampetu) mokri k olodij, zat o g a v endar le ni mogoče izključiti iz kr og a hipot etičnih a vt orje v obr a vna v ane v edut e. Mok ri k olodij in ambr otipija sta v jedru v ariaciji ist e t ehnik e; če je izv ajal prv o, mu mor da tudi drug a ni bila tuja. V času nastank a kr anjsk e v edut e je omenjene t ehni k e izv ajalo tudi že nek aj drugih – pokli cnih in amat er skih – f ot ogr af o v; no v a, dru g a gener acija s v etlobnih post opk o v je že pr epla vila s v et , a tudi Puhar je bil še nadalje eden od akt erje v t e pr edsta v e. Identit eta a vt orja v edut e se tak o skri v a v širšem kr ogu takr atnih f ot o - gr af o v na naših tleh. Ti so v pet desetih letih 19. st oletja (izhajajoč iz u v odnih iznajdb s k onca tridesetih in štiridesetih) s v etlobne slik e še v edno zajemali na k o vinsk e plošče in papir (dager otipija, k alotipija), zar adi hitr eg a r azv oja pa vzpor edno s t emi kmalu po sr edini st oletja u v ajali tudi že no v e t ehnik e (mokr e k olodijsk e plošče, ambr otipija). Instrumentalni pr eg ledi na Institutu Jožef St e - f an so pri analizir anih f ot ogr afijah nek olik o jasneje pr edsta vili njiho v o k emično plat in tak o kr anjsk o v edut o poistv etili z no vim post opk om – ambr otipijo. Njena natančnejša umestit e v v zgodo vino slo v ensk e f ot ogr afije pa je še nadalje pr o - blematična. Skri vnost posnetk a iz zgodnje f aze f ot ogr af sk e deja vnosti pri nas je tak o po nek aj analitskih posegih le delno r azkrita. Za ugota v ljanje mor ebitnih analogij med v edut o in Puharje vimi f ot ogr afijami 146 bi bila potr ebna pr eisk a v a v ečjeg a dela njego v eg a opusa. T a pa se z izjemo nek aj primer k o v ni ohr anil niti se (tak o okrnjen) ne r azt eza čez v sa njego v a ustv arjalna obdobja. Pr eisk a v e, ki 144 Z minuciozno natančnostjo so odslik ane nadr obnosti, k ot denim o napisna tabla nad Geigerje - v o k a v arno, izv es ek nad portalom na naspr otni str ani tr g a, balustr adni balk on na no vi Mestni hiši, lamele naoknic, sta v bna dek or acija pr očelij idr . 145 Müllner piše, da so Puharje v e slik e v t onu in barvi popolnoma enak e sodobnim (t o je zapis iz zgodnjih de v et de setih let 19. st oletja). Prim. Müllner: Johann Augustin Pucher , št . 1, st olpec 2. 146 Kranjski zbornik je leta 2015 (samo v oljno) pot encir al v erjetnost Puharje v eg a a vt orstv a; v člank u, pos v ečenemu t ej t emi (First: Stekleni biser iz nadškofijskega arhiva ), so bili pri podna - pisih k f ot ogr afijam kr anjsk e v edut e ob Puharje v em imenu izbisani a vt oričini vpr ašaji. 167 Letnik 42 (2019), št. 1 bi mor da v saj delno potr dile ali o vr g le atribucijo našemu prv ak u f ot ogr afije, pa (r azen na enem) niso bile nar ejene niti na obst oječih ek sponatih. Pr epr ečila jih je kr hk ost t eh malošt e vilnih »s v etinj« in bojazen pr ed neželenimi posledicami zar adi nepopolnosti instrumentalneg a or odja, ki nam je na obst oječi r azv ojni st opnji na v oljo. V začetk u leta 1839, tak oj po senzacionalnem izumu dager otipije, je o t em s v etlobnem čudežu domačo (fr ancosk o) ja vnost ob v estil ug ledni časopis Gazet- te de France , ang lešk e br al ce pa s pr e v od om ist eg a besedila The Literary Gazette. V prvi ozir oma drugi januarski št e vilki je pisec zapel sla v o f ascinantni iznajdbi, hkr ati pa zapisal, da je Daguerr o v f ot ogr af ski post opek »zmedel vse znanstvene teorije o svetlobi in optiki «. 147 A v endar je bil ta r ebus čez dobrih sedem mesece v – od njego v e natančne r azgrnitv e 19. a v gusta ist eg a leta – in nat o še dolgo vrst o let pr ed met nešt etih r azisk a v , ki so g a z v seh zornih k ot o v os v etlile do najmanj - ših podr obnosti. V primeru iznajdbe Janeza Puharja, nastale le tri leta za Da - guerr o v o, zmeda v lada še danes. Še v edno, sk or aj st o osemdeset let od njego v e prv e f ot ogr af sk e in v encije, nismo r azkrili r eceptur in tančin njego vih post op - k o v – niti najodličnejšeg a, dr agulja v kr oni njego vih izumo v in edineg a a vt orsk o os v etljeneg a, svetlopisa na steklu . Br ez pozna v anja njego vih zagonetnih f ormul pa ostaja tudi pr oblem a vt orstv a anonimne v edutne f ot ogr afije Kr anja (njeno mor ebitno atribuir anje Janezu Puharju) br ez str ok o vneg a epilog a. ARHIVSKI VIRI AÖAW – Archiv der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, Dunaj • A Ö A W , Allgem eine Akt en, f asc. 18/1851 (329/1934). ANMS GK – Arhiv Narodnega muzeja Slovenije (Grafični kabinet) • ANMS GK, Janez Puhar , GK–10650 (korespondenca z Académie nationale agricole , manufacturière et commerciale v Parizu). ARS – Arhiv Republike Slovenije • SI A S, T OI, f asc. 104/1, 1 855 –1865. NŠAL – Nadškofijski arhiv Ljubljana • NŠ AL, ŽA Kr anj, V oščilo župljano v Kr anja šk ofu Jernej u Vi dmarju, 1860, pr edal - nik IX/5 (Ž. 411). • NŠ AL, Š AL/Ž , f asc. 300, 5/58 5, 1359, N o . 177. • NŠ AL, Š A, ŽA Metlik a, 18 31–1870–89, f asc. 201, 5/1381, 1302 (4. okt ober 1839). • NŠ AL, Š A, ŽA Ljubno, 1682– 1860, f asc. 189, 5/19, 131 2 (4 . f ebruar 1842). Zasebni arhiv: • P or očilo dr . M iloša Budn arja (Institut »Jožef St ef an«), 1999 . • P or očilo dr . B orisa Or la (K emijski inštitut), 17. 7. 2000. 147 Gaucher aud: Nouvelle Découverte , str . 1; Gaucher aud: The Daguerreotype , str . 28 . Ang lešk o por očilo je pr e v od fr ancosk e obja v e. VIRI IN LITERA TURA 168 Blaženk a First: P osnet ek Kr anja na st eklu – u v od v v edutno f ot ogr afijo na Slo v ensk em ..., str . 131–172 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections LITERATURA Br anc, Jank o: Puhar , Janez A v guštin. Slovenski biografski leksikon (ur . F r ance Ki - drič in F r anc Ksa v er Lukman), 2. knjig a, zv . 8 (Pr egelj Iv an–Qualle). Ljubljana: Zadružna gospodarsk a bank a, 1952, str . 595–597. Casal, H . L. in Scaiano, J. C.: T r ansient int ermediat es in the f ot ochemistry of ele - mental sulpfur in solution V : Journal of Photochemistry 30 (1985), str . 253–257. Catalogue Officiel de la Grande exposition des produits de I’industrie de toutes les nations , 1851 . London 1851. Catalogue Spécial des envois de l’empire d’ Autriche a l’Exposition Universelle de Paris en 1855 . P aris 1855. Catalogus cleri tum saecularis tum regularis diocesis labacensis ineunte anno MD- CCCLIX , str . 25, 26. Catalogus cleri tum saecularis tum regularis diocesis labacensis ineunte anno MD- CCCLX , str . 21, 22. Dax, Louis de: A. M. Le R édact eur du journal La Lumiér e. V : La Lumiére. Revue de la photographie. Beaux-Arts – Héliographie. – Sciences. Journal non politique . [P ariz] 1852, št . 40 (25. sept ember), str . 160. Dolinar , F r ance M.: Ljubljanski šk ofje. V : Upodobitve ljubljanskih škofov (ur . Ana La vrič). Ljubljana: Nar odna g alerija, 2007, str . 64. First , Bl aženk a: Puharjeva šifra. Skri vnostni izum prv eg a slo v ensk eg a f ot ogr af a. Ljubljana: Nar odni muzej Slo v enije, 2014. First , Bl aženk a: St ekleni biser iz Nadšk ofijsk eg a ar hi v a (Najstar ejša v edutna f ot o - gr afija na Slo v ensk em). V : Kranjski zbornik (ur . Beba Jenčič). Kr anj: Mestna občina Kr anj, 2015, str . 15–20. Gaucher aud, Henri: Beaux - Arts. Nou v elle Décou v ert e. Gazette de France . [P ariz], 1839 (6. januar), str . 1. Gaucher aud, Henri: Fine Arts. The Daguerr eotypes, The Literary Gazette; and Jo- urnal of Belles Lettres, Arts, Sciences etc. [London], 1839, št . 1147 (12. januar), str . 28. Globočnik, Damir: Notica o f ot ogr afiji Kr anja iz leta 1860 (Do slej neznano Puhar - je v o delo?). V : Umetnostna kronika 45 (2014), str . 23–26. Great Exhibition of the Works of Industry of all Nations. Official Descriptive and Illustrated Catalogue in three Volumes , 3 (Foreign States ). London, 1851. Jar c, Jurij: Janes Puhar . V : Arkiv za povjestnicu jugoslovensku (ur . Iv an K uk ulje vić Sak cinski). Zagr eb, 1859, 5. knjig a, str . 136–138. Jank o vić, Ksenija: Preventivna konservacija dagerotipij na Slovenskem . Ljubljana: Uni v erza v Ljubljani, Ak ademija za lik o vno umetnost in oblik o v anje [diplomsk o delo], 2013. Kambič, Mir k o: Prvi ljubljanski f ot ogr afi (1839–1870). V : Kronika. Časopis za slo- vensko krajevno zgodovino 29 (1981), št . 2, str . 103–115. Kambič, Mir k o: F ot ogr afi – kr onisti ljubljansk e pr et eklosti. V : Drno v šek Marjan: Ljubljana na starih fotografijah (Razstava fotografij iz fototeke Zgodovinskega arhiva Ljubljana ). Ljubljana: Zgodo vinski ar hi v Ljubljana, 1985, str . 8–10. Kambič, Mir k o: Čas dager otipije. V : Mir k o Kambič, Br ane K o vič, P et er Kr ečič, 150 let fotografije na Slovenskem/150 Jahre der Fotografie in Slowenien, 1839–1989 , I. Lju - bljana: Mestna g alerija Ljubljana / Ar hit ekturni muzej Ljubljana, 1989, str . 12–14. Kambič, Mir k o: Seznam f ot ogr af o v . V : Mir k o Kambič, Br ane K o vič, P et er Kr ečič, 150 let fotografije na Slovenskem/150 Jahre der Fotografie in Slowenien, 1839–1989 , I. Ljubljana: Mestna g alerija Ljubljana/Ar hit ekturni muzej Ljubljana, 1989, str . 152–155. Kambič, Mir k o: Primož Šk of (1810–?) (Ak ademski slik ar , dager otipist in f ot o - gr af. No v a dognanja *). V : Zbornik za umetnostno zgodo vino 28 (1992), no v a vrsta, str . 97–100. Lampe, F r ančišek: Iv an Pucher , s v etlopisec. V : Dom in svet. Ilustrovan list za lepo- slovje in znanstvo 6 (1893), št . 3 (1. mar ec), str . 144; 240; 382–383. Lampe, F r ančišek, Naše slik e. V : Dom in svet. Ilustrovan list za leposlovje in znan- stvo 6 (1893), št . 3 (1. mar ec), str . 143–144. 169 Letnik 42 (2019), št. 1 Lampe, F r ančišek: Iv an Pucher , s v etlopisec. V : Dom in svet. Ilustrovan list za lepo- slovje in znanstvo 6 (1893), št . 8 (1. a v gust), str . 382–383. Lampe, F r ančišek: P ot o v anje križem Jutr o v e dežele. V : Dom in svet. Ilustrovan list za leposlovje in znanstvo 7 (1894), št . 23, str . 734. Ljubljanski klasiki: 1563–1965 (ur . Ži v k a Črni v ec idr .). Ljubl jana: samozaložba, 1999. Močnik, Blaž: O lok alizaciji in dataciji cer kljanskih puhar otipij ( Janez Puhar , nje - go v o ži v ljenje in delo). V : Naša dediščina. Ob Dnevih evropske kulturne dediščine 2014 in prazniku občine Cerklje na Gorenjskem (ur . Daniela Močnik). Cer klje: Unesco klub, 2014, str . 52–57. Müllner , Alf ons: Johann A ugustin Pucher . V : Argo. Zeitschrift für krainische Lande- skunde 2 ( januar 1893), št . 1, st olpec 1–6. Müllner , Alf ons: Johann A ugustin Pucher . V : Argo. Zeitschrift für krainische Lande- skunde , 2 (april 1893), št . 4, st olpec 65–66 (Kleiner e Mitt eilungen). Natt er er , Joseph: Ueber Phot ogr aphie (V on Joseph Natt er er jun. in Wien). V : Polytechnisches Notizblatt für Gewerbtreibende, Fabrikanten und Künstler (izd. in ur . R u - dolf Bött ger) 7 (1852), št . 1. Mainz: V er lag v on C. G. K unze, 1852, str . 36–42. Niederdeutsches Wort (Kleine Beiträge zur niederdeutschen Mundart-und Namen- kunde), izd. William F oerst e, 7. del (1967), zv . 1/2. Münst er: Aschendorff, 1967. Official Catalogue of the Great Exhibition of the Works of Industry of all Nations . London, 1851. Otrin, Blaž: F ot ogr afija Kr anja na st eklu iz leta 1860. Pr oces r azisk a v e in zgodo - vinski k ont ek st nastank a. V : Arhivi 42 (2019), št . 1, str . 115–130. Puhar , Janez: Neue Methode phot ogr aphische Bilder auf Glas zu v erf ertigen. V : Sitzungsberichte der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften. Mathematisch-naturwis- seschaftliche Classe , Jahr g ang 1851, Sitzung v on 3. Jänner 185 1. Dunaj: Kaiser liche Ak a - demie der Wissenschaft en, 1851, VI/1, str . 43–46. Puhar , Janez: XI. T r anspar entlicht bilder auf Glas; v on J. Pucher , Cooper at or zu V e - ldes in Ober kr ain. A us den Sitzungsbericht en der k. k. Ak ademie der Wissenschaft en in Wien, 1851, S. 43. V : Polytechnisches Journal (izd. Johann Gottfried Ding ler in Emil Maximilian Ding ler) 3 (1852), zv . 125. Stutt g art/T übingen, 1852, str . 23–25. Puhar , Janez: T r anspar entlicht bilder auf Glas. V on J. Pucher , K ooper at or zu V e - ldes in Ober kr ain. V : Polytechnisches Notizblatt für Gewerbtreibende, Fabrikanten und Künstler (izd. in ur . R udolf Bött ger) 7 (1852), št . 1. Mainz: V er lag v on C. G. K unze, 1852, str . 33–36. Puhar , Janez: On the Pr oduction of Phot ogr aphs on Glass. B y J. Pucher . V : The Che- mical Gazette, or, Journal of Practical Chemistry, in all it‘s Applications to Pharmacy, Arts and Manufactures 10 (1852), št . 235. London, 1852 (2. a v gust), str . 291–292. V odopi v ec T omažič, Jedert in Šmit , Žig a: Pr eisk a v a f ot ogr afije Kr anja na st eklu (1860) z met odo PIXE. V : Arhivi 42 (2019), št . 1, str . 171–186. V r ho vnik, Iv an: Iz dne vnik a Blaža Blaznik a. V : Izvestja muzejskega društva za Kranjsko 18 (1909), sešit ek 3, str . 170–185. Žontar , Josip: Zgodovina mesta Kranja . Kr anj: Sk upščina občine Kr anj, 1982. Žontar , Josip: Prelomna leta v očetovem življenju. V: Življenje in delo Josipa Žontar- ja (Ob stoletnici rojstva ). Ljublja na: Z v eza zgodo vinskih društ e v Slo v enije/Kr anj: Mestna občina, 1996, str . 7 –14. ČASOPISI Carniolia. Zeitschrift für Kunst, Wissenschaft und geselliges Leben , 1842, št . 18 (1. julij), str . 72 (K unstnachricht). Dr . K.: Nictamtlicher T eil, Laibach, 26. Mai, Laibacher Zeitung , 1852, št . 120 (27. maj), str . 511. Dr . K.: Nichtamtlicher T eil, Laibach, 11. No v ember , Laibacher Zeitung , 1852, št . 260 (12. no v ember), str . 1109. 170 Blaženk a First: P osnet ek Kr anja na st eklu – u v od v v edutno f ot ogr afijo na Slo v ensk em ..., str . 131–172 Iz arhivskih fondov in zbirk || From the Archival Files and Collections K[apelle], J[ohann]: Möttling in Unt er kr ain (Wichtige Erfindung), Carniolia. Zeit- schrift für Kunst, Wissenschaft und geselliges Leben , 1841, št . 3 (10. maj), str . 11. Laibacher Zeitung (Anhang zur Laibacher Zeitung ), 1850, št . 53, (5. mar ec), s. p. (Daguerr eotyp=P ortr et e). Laibacher Zeitung (Anhang zur Laibacher Zeitung ), 1852, št . 103 (6. maj), s. p. (Daguerr eotyp=P ortr äts). Laibacher Zeitung (Anhang zur Laibacher Zeitung ), 1853, št . 135 (17. junij), s. p. (Daguerr eotyp=P ortr aits). Laibacher Zeitung ( Inteligenzblatt ), 1857, št . 19 (24. januar), str . 48 (Phot o - gr aphische P ortr äts). Laibacher Zeitung ( Inteligenzblatt ), 1857, št . 42 (21. f ebruar), str . 120 (Phot o - gr aphische P ortr äts). Novice kmetijskih, rokodelnih in narodskih rečí (ur . Janez Blei w eis) 7 (1849), št . 48 (28. no v ember), str . 209 (Čast , k omur čast gr é). Novice kmetijskih, obertnijskih in narodskih rečí (ur . Janez Blei w eis) 10 (1852), št . 91 (13. no v ember), str . 364 (No vičar iz slo v enskih kr aje v . Iz Ljubljane). Novice gospodarske, obrtniške in narodne (ur . Janez Blei w eis ) 26 (1868), št . 38 (16. sept ember), str . 310 (Naš r ojak in izvrstni f ot ogr af ). P[ucher], J[ohann]: Ent gegnung. Carniolia. Zeitschrift für Kunst, Wissenschaft und geselliges Leben 4 (1841), št . 14 (18. junij), str . 55. P[ucher] J[ohann]: Neu erfundenes V erf ahr en, tr anspar ent e Heliotypen auf Gla - splatt en darzust ellen. Carniolia. Zeitschrift für Kunst, Wissenschaft und geselliges Leben 5 (1843), št . 104 (28. april), str . 416. R adonie vić, Vit ezl.: Domača umetnija (Domače umetnosti), Novice kmetijskih, ro- kodelskih in narodskih rečí (ur . Janez Blei w eis) 9 (1851), št . 24 (11. junij), str . 115. Triglav. Zeitschrift für vaterländische Interessen (ur . P et er Gr aselli) 3 (1868), št . 40 (19. sept ember), s. p. (T agesneuig k eit en. Phot ogr aphisches P anor ama v on Kr ainbur g). AVDIOVIZUALNI VIRI Izgubljena formula Janeza Puharja, Dok umentarno igr ani film. Scenarist P et er P o v h, r ežiser P a v el Grzinčič, di r ekt or f ot ogr afije Ubald T rnk oczy , scenogr afinja Urša Lo - boda. Casablanca d. o. o., 2000. IMA GE OF KRANJ ON GLA SS – AN INTR ODUCTION T O VIS T A PHO T OGRAPH IN SL O VENIA A TTEMPT OF A TTRIBUTION OF IMA GE ON GLA SS FR OM THE AR CHDIOCES AN AR CHIVES IN LJUBLJ AN A Ar chdiocesan Ar chi v es in Ljubljana ar e k eeping ar chi v alia that e x cit es e x - perts fr om v arious fields of social and natur al science. It is a car d in the shape of a manuscript book int ended f or the Prince Bishop of Ljubljana, Jernerj Vidmar . The parishioners of Kr anj‘s St . Cantianus and Companions parish sent it t o Vi - enna t o their f ormer co-citiz en in the spring of 1860, just prior t o his episcopal or dination. The phot ogr aph of Kr anj, the birthplace of Vidmar , w as embedded in the co v er . Quality phot ogr aph on g lass w as the w or k of the ear l y e xperimen - tal period in the hist ory of phot ogr aph y as w ell as the oldest phot ogr aphic vista. It opens up an intr oduct ory chapt er of this phot ogr aph y genr e and also the is - sue of its authorship, t echnique, and pr o v enance. Ha ving visual and t echnical char act eristics similar t o those of the h y alotypes (puhar otypes) of the first Slo - SUMMAR Y 171 Letnik 42 (2019), št. 1 v enian phot ogr apher and in v ent or of phot ogr aph Janez Puhar ( Johann Pucher), it became the subject of numer ous r esear ches and comparisons t o his w or k s st emming fr om the same time and geogr aphical ar ea (the Gor enjsk a r egion). Mor eo v er , the manuf acturing principle and final appear ance of Puhar‘s h y alo - type is akin t o the t echnique of Kr anj vista (w hich is pr obabl y ambr otype): both phot ogr aphs ar e affix ed t o g lass, both ar e neg ati v es, both ar e back ed in black and can thus be changed int o positi v e image (ar e simultaneousl y neg ati v e and positi v e), both with image-f orming la y er turned do wn w ar ds and thus pr oper l y orient ed, both ar e one-st ep t echniques (phot ogr aph on g lass is a final pr od - uct in both cases, and not onl y int ermediat e phase or matrix f or cop ying and r epr oduction), both ignor e lat ent r epr oduction pot ential and ar e consider ed complet el y unique, both ar e significantl y cheaper than pr e vious pr ocesses (da - guerr eotype). Puhar‘s w or k s as w ell as anon ymous vis ta ar e distinguished b y pr ecise, clear , contr asting appear ance, and r elati v el y dar k t onality . The y diff er in chemicals: sulphur and mer cury ar e specific t o Puhar‘s pr ocess, w hile potas - sium and sil v er nitr at e ar e specific t o ambr otype. Y et , Puhar w as f amiliar with sil v er nitr at e because he used it in his labor at ory in certain t echniques. Our first phot ogr apher w as implementing numer ous pr ocesses – his o wn and those of others – and can ther ef or e not be e x cluded fr om the list of pot ential authors of vista of Kr anj. The anon ymous image of Kr anj and Puhar‘s phot ogr aphs ar e detailed on se v er al aspects in this article: fr om hist orical and cultur al hist ori - cal, r est or ation and conserv ation, and natur al science aspects (comput erised labor at ory e x aminations); r esear ch r esults pr o vide ans w ers t o phot ogr aph y t echnique issues, dating, and attributions. R esear ch findings ar e painting it in the lig ht of specific cir cumstances in Kr anj at that time and int err elationships betw een participating act ors, initiat ors of the car d f or the new bishop. Despit e the number of findings, the dilemma of the vista of Kr anj r emains unr esol v ed.