TbStnlna plačana v goto vin/ Leto XXI. V Ljubljani, dne 20. januarja I937 Posamezna Itet. Din ŠU 3 Upravništvo »Domovine v Ljubljani — Knafljeva ulica 5 Uredništvo »Domovine« — Knafljeva ulica štev. 5/11., telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Naročnina za tuzerastvo: Četrtletno 9 din, polletno 18 dio, celoletno 36 din; za inozemstvo razen Amerike: Cetrtleto* 12 din. polletno 24 din, celoletno 48 din. Amerika letno I dolar. Rafun poštne hranilnice, podružnice * LJubljani it. 10.7IL. S pravilnikom o trošarini vinogradniki niso zadovoljni Pred dnevi je bilo pri g. banu odposlanstvo Vinarskega društva in mu izročilo vinogradniško spomenico glede novega pravilnika k zakonu o trošarini na vino in žganje. Sledil je daljši razgovor o določbah novega pravilnika in je bilo skupno ugotovljeno naslednje: Nazadovanje v vinskih kleteh vinogradnikov, ki niso gostilničarji, v pravilniku ni določeno in ga torej ne bo. Prodaja od 5, odnosno 10 litrov naprej ni ukinjena, četudi je do neke mere otežkoče-na. Nazadovanje prevoza in prenosa bo poostreno. To pa je v korist našega vinogradništva, kajti banovina hoče prisiliti k plačevanju trošarine ogromne količine vina in žganja, ki jih vtihotapijo k nam od drugod in za katere dosedaj ni bila plačana trošarina. To vtihotapljanje gotovo ni v korist ne našega vinogradništva, ne naših občin in ne banovine. Gotovo ni krivično, če se nalagajo drugim vinogradnikom in trgovcem ista bremena, kakor smo jih imelj že doslej mi in so se jim drugi odtegovali Banovina hoče na ta način uvesti enake pravice in enake dolžnosti in hkratu dobiti podlago in vir za obnovo vinogradov gospodarsko slabih vinogradnikov zraven tega pa še imeti podlago za izvedbo načrtov v korist slovenskemu gospodarstvu. To pa je v korist vinogradnikov in tudi vseh drugih slojev prebivalstva naše banovine Dogovorno s strokovnjaki in z zastopniki zanimancev oo niihovih stanovskih in strokovnih društvih hoče banovina presojati vinogradniška in druga vprašanja ter izvršiti vse izoremembe. ki se izkažeio v praksi i-ot umestne, koristne in potrebne.« Iz zgornjega bi bilo nekako razvidno, da novi trošarinski pravilnik ni nikako zlo Toda vinogradniki z njim niso zadovoljni. Prav tako niso zadovoljni z Vinarskim društvom ki bi bilo poklicano da se ? vso odločnostjo zavzema za. koristi svojih članov, o katerih pač vsi vemo, da so že dolgo vrsto let v usodnem poJožaiu. Ni dvoma, da so vsi vinogradniki, ki so navezani na dohodke svojih vinogradov brez razlike proti novemu pravilniku. Razlogi, zakaj so proti njemu, so v glavnem nastopni: Izdaja novega pravilnika se utemeljuje s tem, da se je preveč razpaslo tihotapstvo vina brez plačila trošarine. Kar se tiče tihotapstva, je treba pripomniti, da se v tem pogledu mnogo pretirava. Ze dozdajšnji predpisi so bili dovolj strogi, da bi se tihotapstvo lahko preprečilo. Če pa oblastva niso storila svoje dolžnosti, ni to krivda vinogradnikov. Odpravljena je prodaja v količinah po pet litrov pri vinogradniku brez plačila trošarine. Leta 1932., ko je bila množina pride'a-nega vina velika pri precejšnjih zalogah prejšnjega letnika, bi bil naš vinogradnik pri polnih kleteh uničen, če mu ne bi ta ugodnost omogočila razprodati svojih zalog vsaj za nizke cene. Morda je res, da se je ta ugodnost mnogokje zlorabila, vendar pa bi bilo treba le natančneje očrtati predpise proti zlorabam. Petlitrska prodaja naj M se ome- jila na kraj pridelovanja, pa ne bi mogel vinogradnik iz Banata ali Dalmacije na ljubljanskih in drugih železniških postajah prodajati vina na drobno. Trošarino plača pivec. Ne zanikamo tega, vendar pritiska prevelika obremenitev na osnovno ceno blaga. Tudi tovornino plača pivec Vemo pa, kako kvarno vpliva na razvoj cen visoka prevoznina. Kakor pri nobenem drugem blagu se prav pri vinu preračunava cena od spodaj navzgor, ne pa od zgoraj navzdol. Gostilničar ve kakšno ceno na drobno lahko doseže pri svojih gostih. Prodajna cena mu je torej v naprej določena glede na kupno moč gostov kakor tudi glede na konkurenco med gostilničarji. Zato kupi blago tam kjer ga najceneje dobi, in to žal ni pridelek iz našt banovine. Najbolje lahko vinogradnik proda svoje vino naravnost gostilničarju. Ta mu je naj- ljubši kupec. Novi predpisi, po katerih se vse vino, ki pride v točilno klet, takoj zatrošari-ni, in predpisi glede založne kleti, ki mora biti z javno potjo ločena od točilne kleti, bo-bo pri že tako težavnem položaju gostilni-čarstva znatno skrčili število onih gostilničarjev. ki bodo vino lahko neposredno kupovali pri vinogradnikih. Mnogi bodo morali odslej kupovati vino od trgovca, kar podraži vino za okrog dva dinarja. Račun tega posredovanja pa bosta plačala gostilničar in vinogradnik. Predpis pravilnika, po katerem mora od-pošiljatelj vina, ki ni zavezan plačevanju trošarine, jamčiti za to, da bo prejemnik pošiljke plačal trošarino, je naravnost krut. Vzemimo primer, da pride neznan kupec k vinogradniku z vozom, kupi 10 hI vina, vinogradnik" mu pribavi kontrolni list na ime, ki mu ga kupec pove, nato pa kupec vino odpelje. Če ta neznani kupec ne plača trošarine, tedaj jamči vinogradnik za plačilo te trošarine. kar znaša polovico izkupička ali še več. Kdor se nekoliko zamisli v položaj vinogradnika, bo moral že iz navedenih dejstev spoznati. da pomeni novi pravilnik ve.iko nesrečo za vinogradnike. čevljarji zahtevajo svoje pravice V nedeljo so se zbrali v Narodnem domu v Celju čevljarski mojstri iz vse Slovenije, da se pogovore o ukrepih za boljšo bodočnost slovenskih čevljarjev. Pa tudi izven Slovenije so prispeli čevljarski odposlanci Shoda so se udeležili sreski načelnik g. dr. Ivan Zobec in zastopnika Zbornice za trgovino obrt in industrijo. Številni govori so pokazali današnje težavno stališče našega čevljarja Zborovalci so f otestirali proti temu, da jim jemljejo zcslužek po kaznilnicah in poboljševalnicah, da jim otežujejo bedni položaj šušmarji, ki so v čevljarski stroki najbolj razviti. Dalje so zahtevali, da se zabrani raznim tuiim čevljarskim in usnjarskim tvrdkam odpiranje lastnih trgovin, da se zabrani trgovinam sprejemanje obutve v popravilo, da se omeji izdajanje dovoljenj raznim tvrdkam za odpiranje več vrst obrti, kakor na primer, da ima usnjarska industrija hkratu tudi čevljarsko industrijo. Tnlje so čevljarski stroki potrebna uredba o minimalnih cenah obrtniških izdelkov, cenejša posojila, da si bo mogel mali obrtnik izboljšati in povečati svoj obrat, in rer>no poslovanje denarnih zavodov. Ze lansko leto se je pisalo o uredbi o minimalnih cenah obrtniških izdelkov. S to uredbo bi si pridobil čevljarski obrtnik spet svoj ugled zaradi enotnih cen svojih izdelkov. Izda se naj uredba, s katero bi se omejila vsa umazana konkurenca. Izdela naj se osnutek o zavarovanju obrtništva, ki naj bi se dal vsem obrtnim strokam, posebno pa ubožnej-šim v razmotrivanje. K temeljni glavnici za uresničenje obrtniškega zavarovanja, naj bi prispevale v prvi vrsti država, banovina in pa občine, pa tudi Zanatska banka in vsa podjetja, ki uničujejo malega obrtnika. Obrtniško zavarovanje naj bi bilo upravno razdeljeno po banovinah. V pomočniške izpitne komisije naj se imenujejo tudi obrtniki. Pri ministrstvu za trgovino in industrijo naj se izdelana uredba o pobijanju šušmarstva čimprej uzakoni. V uredbo naj se vnes*1 postavka. da se kaznuje tudi tisti, ki daje delo šušmarju. Vsem čevljarskim industrijam nai se zabrani odpiranje lastnih trgovin s čevlji, že obstoječe trgovine industrij pa naj se zaprejo. Prodaja izdelkov čevljarskih industrij naj se prepusti poklicnim trgovcem in obrtnikom. Na shodu se je naposled nagibala potreba ukinienja izvrševanja obrtnih del v državnih moških kaznilnicah, jetn;šnicah, t>obol;ševaJ-nicah in drugih kazenskih zavodih. Obrtništvo je že neštetokrat dokazalo, d i se uredba o zarvosijenju kaznjencev izkorišča v škodo obrtništva. Odkritosrčne besede o šnšmarstvu Z dežele smo prejeli naslednji dopis: Na vse mogoče načine se trudijo, da bi se zatrlo šušmarstvo. Kakor se čuje, se deluje na tem, da bi bil kaznovan tudi tisti, ki mu je šušmar napravil cajgaste hlače, zašil raztrgane čevlje in tako naprej. Tako bi trpela obubožani kmet in brezposelni šušmar, boljši ljudje z dobrimi plačami si lahko privoščijo modni salon. Kmet prepogosto obrtnika ne zmore. Blago že še dobi na kak način. Če ni denarja, si vzame blago pri trgovcu na kredo z oblju- bo, da mu bo dal v jeseni grozdje ali mošt, hruške, orehe ali kakš; e poljske pridelke. Ko pride jesen, se izkaže, da je bila letina slaba. Sadja ni in poljskih pridelkov bo pičlo za družino. Grozdje sta mu uničili toča in peronospora. Trgovec mu pošlje opomin, naj poravna dolg za cajgasto obleko, a kmet nima denarja in ne pridelkov. Še prva obleka ni plačana, Že potrebuje drugo in otroci napol nagi čakajo na oblatilo. Trgovec mu ne da več na obljubo in tako gleda kmet razcapan in obupan v bodočnost. No, če se mu naposled le posreči poravnati dolg in si nabaviti cajgasto blago za novo obleko, pač v svojem siromaštvu ne more storiti drugega, kakor poiskati šušmarja, ki mu napravi obleko za košaro krompirja. Ali naj sestradani šušmar delo morda odklo-Sii? Vsi brezposelni pomočniki kličejo po poltenem in pravično plačanem delu. Če se to uredi, bo konec šušmarstva. Naj navedemo izmed neštetih žalostnih primerov enega: m Obrtnik je vzel v delo pomočnika. Mine mesec dni in pomočnik zahteva plačo. »Veste, časi so slabi,« se izgovarja mojster, dam vam dvesto dinarjev, če ste zadovoljni. Če ne, lahko greste.« Pomočnik mora biti naposled zadovoljen. Tako dela morda nekaj mesecev, potem pa je morda spet leto dni brez dela. Na ta način životari pri nas mnogo pomočnikov, izučenih v raznih obrtnih strokah. Ko so v svoji siromaščini že čisto razcapani, se jih vsak boji vzeti v službo. Če si torej v takem položaju prišušmaril nekaj kovačev, romaš v zapor, ker kazni ne moreš plačati. Ali se odgovorni činitelji zavedajo, kam to vodi? Nikamor drugam kakor do beraške palice, ki jo nesrečnež mora vzeti v roke, ali pa morda kar naravnost na kriva pota. Pozivamo pristojne činitelje, da to nujno vprašanje vzamejo resno v pretres. Šušmar-stvo se bo odpravilo le, če se sklenejo proti njemu taki ukrepi, ki bodo upoštevali razmere našega bednega podeželja! Bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega V tej zgodbi niso važni ne kraji ne osebe, važna in poučna je samo zgodba, ki vam jo povem, kakor sem jo slišal od prizadetih. V lepi dolini naše Gorenjske so se pobožni verniki že dolgo pripravljali na bo|jo pot. Njih dušni pastirji so za kraj romanja izbrali Sv. Goro pri Gorici, morda zato, da vrnejo obisk Goričanov pri Materi Božji na Brezjah. Sem in tja so se hudomušni gospod Župnik v tej ali oni župniji na račun romanja tudi nekoliko pošalili s svojimi župljani. Poznali so napake svojih ovc, pa so jim namignili, naj se bolj rahlo oblečejo, čeprav je začel pritiskati že mraz, kajti, tako so jim dejali, nazaj grede bo marsikomu še prevroče, ker bo moral nositi po dve suknji in ženske po več oblek, saj je tam doli ob Soči vse tako poceni... Tudi dežnikov da jim ni treba jemati s seboj, saj jih bo onkraj za vse na izbiro po nizkih cenah... Pa je med nami že tako. da nič tajno ne ostane. Morda je bil kdo izmed romarjev preveč odkritosrčen ali kaj zgodilo se je, da so za te dvojne suknje, dežnike in drugo tako reč izvedeli tudi možje v zelenih uniformah, ki skrbno pazijo na meji, da kdo k nam ra- zen odpustkov in drugih lepih zaslug še kaj drugega ne vtihotapi, kajti postava je postava in postavo je treba spoštovati tudi, kadar izpolnjujemo kake višje dolžnosti Ljubi bog, ki našo zemljo tako rad z dežjem napaja, je poslal dež prav tisti dan, ko so se pobožni gorenjski župljani brez dežnikov odpravili na božjo pot. Do srca so se smilili ti romarji vsem. ki so jih videli, kako so vsi premočeni prihajali na postajo, odkoder jih je vlak odpeljal skozi dolgi predor v dolino Soče... Ko so se tam za mejo lepo namolili in na Sv. Gori opravili vse pobožnosti. so se vedrega razpoloženja nagnetli spet v vlak, ki jih je odpeljal proti domačemu kraju Čudili so se, da je bil vlak, ki so v njem poprej udobno sedeli, naenkrat malo pretesen .. Seveda pa jim prostora niso jemali samo odpustki. temveč tudi plašči, dežniki in lepe pletenke z opojno tekočino, ki je tudi romarjem včasih potrebna, da jih drži pokoncu Nekaj tekočih dobrot so že med potjo pospravili Skozi temo predorov so letele prazne steklenice. Ko je vlak privozil iz poslednjega in najdaljšega predora, so naši romarji doživeli veličasten sprejem — zelenih uniform. Postava je postava in postava našim romarjem ni dovolila, da bi šli preobremenjeni domov: vzela jim je vse razen odpustkov, za katere v carinskih seznamih ni nobenih postavk... Kdor te zgodbe ne verjame, naj poroma v to našo lepo gorenjsko dolino. Prvo ženico., ki jo sreča, naj pobara, kakor je bilo tisti-krat, ko so pobožni verniki iz bližne okolice poromali po odpustke skozi luknjo na ono stran, pa bo gotovo začuden poslušal tole kislo tožbo: »Oh, lepo je bilo, zelo lepo! Tam so ljudje tako dobri, naši pa so tako neprijazni; še dežnike so nam vzeli... Dež pa je tako strašansko lil!...« Pa tudi možje se jezijo na postavo v zeleni obleki: »Še vino so nam pobrali...« Nekje sam zase pa je nekdo še dolgo premišljal in menda še zmerom premišljuje: »Dajte Bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega...« Ali ne bi bilo pametnejše, če bi ta izrek upošteval že pred romanjem? Dubec. Politični mM Ob koncu preteklega tedna je obiskal naš ministrski predsednik dr. Stojadinovič Berlin, kjer je bil zelo prisrčno sprejet. Imel je več razgovorov z nemškim ministrskim predsednikom generalom Goringom in zunanjim ministrom baronom Neurathom ter bil pri državnem kancelarju Hitlerju, ki je hkratu sprejel jugoslovenske novinarje, katerim je dejal, da Nemčija želi Jugoslavijo močno m svobodno. Dr. Stojadinovič, s katerim je bila njegova soproga, je bil tudi na Goringcvem posestvu kot gost, dalje mu je bila prirejena svečana predstava v državni operi v Berlinu, ' ogledal si je vojaško akademijo in prisostvoval strelskim vajam. Deležen je bil povsod prisrčne pozornosti in nemški listi so vsi obširno in prijateljsko'pisali o obisku našega državnika in o naši državi. Kakor je izjavil dr. Stojadinovič novinarjem, so vsi razgovori potekli v znamenju iskrenega prijateljstva in krepke volje za srečni razvoj nemško-jugo-slovenskih odnošajev v službi evropskega miru. PAVEL 11 HRIBAR: PLAZ USODE Zdi se ji, da naravnost pričakuje: zdaj pa »daj ji bo spet padlo na um, kje in kdaj je Že čula, da je bilo med logarjem in Poto-škim lovcem neko zelo napeto razmerje. Za-■krbljena črta se ji je vrezala pri tem v visoko vzbokano čelo. Pa čeprav premišljuje vse to sem in tja, ji vendar ne uide nobena tmrka pogovora obeh moških. Dalje časa govorita o reči, ki se je spletla med Potoškim in Gregorinovim. Kakor da bi se plazila okoli lastnih misli in besed, da zleze ta drug drugemu v misli in besede prav kakor mladi fantje, ki zakljukajo sredinec v sredinec, da poskusijo, kdo je močnejši. Kakor lačna mačka okrog vrele kaše plešeta. Kar ne moreta naprej in se vedno spet po-vračata na staro, da naposled Devetak kar naravnost zavozi na drug tir: »Jaz zase pač ne morem in ne morem verjeti v ljubosumnost!... Saj prav Gregorinov ni imel kakor nobeden drugi ne niti najmanjšega vzroka za to!« Logar s samozavestnim obrazom vrti med prsti kozarček žganja: »Pa ne boste rekli, Devetak, da ni v ljubezni in pri Bogu vse mogoče!... Jaz sem pa vendar prepričan, da je tu in le tu iskati resničnega vzroka za umor.« »Ne morem si pomagati, meni to ne gre v glavo. Mnogo prej bi si mislil, da je bil kak-lem tretji tukaj vmes in morda celo storilec!« vztrajno trdi Devetak. Niti za tren očesa ne izpusti Grilca in tudi mati preži oprta z rokami ob mizo na vsak logarjev gib Prav kakor da sta se zmenila s sinom, prav živahno vskoči: »Zares, zakaj pa ne tretji? Saj to ni samo mogoče, temveč celo zelo verjetno!« Logar občuti na sebi brskajoča pogleda obeh in mu je neprijetno, vendar pa tega ne pokaže: »Seveda, kdo pa trdi, da ne, mati!... Toda vse to je povsem postranskega pomena in tudi prav nič ne izpremeni zadeve same, ko vendar pride Gregorinov in le on sam tu v poštev. Gornjegrajsko sodišče bo to že...« »Kaj bo sodišče ukrenilo, ne veste ne vi ne jaz. Saj še sodniki sami ne vedo!« se mu postavi po robu Devetak in ga ne izpusti iz svojega srepega pogleda. »Saj bodo tudi priče izpovedale!« se vmeša v pogovor mati. Tako neznansko tiho, počasi in vsako besedo poudarjajoč reče to. da se čuje kakor grožnja. Florijan Grilc jo premeri z ostrim pogledom Te skoraj preroške besede so ga nekoliko osupnile in zmedle. Toda takoj se znajde ter se brž pokaže hladnega in preudarnega: »Priče izpovedale... Potoški menda ne bo imel več kaj izpovedati! Ostaneta samo še Gregorinov ... in ... Mimika in mogoče še on sam.. No, da, vi Devetak boste že vedeli, kaj mislim!« Kar ne more zatajiti malega zmagoslavja pri tem svojem skritem plašilnem strelu. Devetakovka sedi mirno in opazuje njegovo prevzetnost in oprezuje, kje bi se pokazala vrzel za napad. To pa postaja Florjanu počasi tako mučno, da se začne naravnost šaliti, samo da ne bi pokazal svoje ozlovoljenosti: »Druge priče?... Morda ste bili mati sami gori pod zijalko, ko se je zgodila ta reč?« se zasmeje krčevito tej prisiljeni domislici. »In ste sami prav natanko in od blizu videli, da ga Gregorinov pač ni mogel in ga tudi ni?« Tako pa se ne da spraviti v zadrego Devetakovka. Sam pa se na ves glas zasmeje in se smeje še. ko pristavi: »Kaj bi ne bil prav tako lahko gori tudi Florijan Grilc? ... Mnogo laže pač kakor jaz, stara ženska!... Mislim, da je še to tudi tvoj revir, ali mar ne!« Očitno je logarju laže priti do živega kakor kmetici. Njegovi prsti, ki še lenkr»st p>-nt/i vrvikim koristim. ki jih bo prinesla v vsako hišo. Zato jo nai vsakdo <-n] Koprivnica. Take reči ne spadajo v list. Tiskovni paragrafi niso šala! STEAN 10 ■EHSHSSSBaSSiS Po zrnjetio truplo živali se napotijo Dobro ohranjeni mamutov trup naVrang-lovem otoku ki je zbudil pozornost vsega znanstvenega sveta, bodo spravili v Moskvo. Doslej smo imeli od te v sivi davnini izumrle ogromne živali le okostja, na Vranglovem otoku pa so nedavno našli mamutovo truplo, ki se je ohranilo do današnjih časov le zaradi tega, ker je zmrznjeno. Mamuta pojdejo izkopavat znanstveniki, ki ih je v to določila ruska akademija znanosti. Prva skupina znanstvenikov krene z le- talom na Vranglov otok v marcu in bo tam ugotovila, kje je bil mamut najden. Glavna odprava .se napoti proti severu z ladjo iz Vladivostoka, ko bo mogoča plovba na tej severni morski poti. Odprava prepelje mamuta v Vladivostok, kjer bo razrezan in prepariran. Poedini deli bodo izročeni moskovskim znanstvenim zavodom. Vsa odprava in posmrtna pot predstavnika predpotop-nega živalstva bosta filmani. Zaklad morskih Ko je leta 1798. španski morski razbojnik Benito Bonito napadel glavno peruansko prestolnico in jo izropal. je odnesel s seboj na morje zaklade tamkajšnjih cerkva v skupni vrednosti 13 milijonov funtov šterlingov. 2e v starih zapiskih je rečeno, da je Bonito skril ta zaklad ali vsaj velik del zaklada na obali v Queenscliffu mnogo prej, kakor so Evropci zasedli Avstralijo. Ustno izročilo pravi, da je angleška vojna ladja presenetila morske roparje v trenutku, ko so zakopavali zaklad. Toda še preden so mogli Angleži zaklad re- Nedavno je neka Švicarka iz Avena zadela J glavni dobitek v švicarski loteriji, in sicer J 50.000 švicarskih frankov. Ko pa je šla v ' mesto, da bi dvignila dobitek, je videla, da je 1 med potjo izgubila srečko ali pa ji jo je kdo ukradel. Banke so sicer takoj zaprle izplačilo na številko ukradene srečke, vendar njej s tem ni bilo prav nič pomagano, ker se ni mogla izkazati s svojo srečko. Predzadnjo sredo zvečer je omenjena ženska sedela doma. Naenkrat se ji je zazdelo, da nekdo prav po tihem hodi okoli njene hiše in pred veznimi vrati. Brž je skočila po-koncu in planila ven. V naglici pa ie pozabila zapreti odprto kuhinjsko okno. Ženska je Zict4wr.jv>iC profesor Piccard iz Bruslja je nedavno predaval na Dunaju o stratosferi, v kateri se bo v prihodnje razvijal ves potniški promet na daljavo. R?kel je med drugim: Stratosfera je tista zračna plast, ki ni več izpostavljena vplivom vremena. Njena meja je navadno 12 000 metrov visoko, pa tudi samo 5.000 metrov Včasih se pa zgodi, da je meja šele pri 16.000 metrih. V teh velikih višinah je povprečno 40 do 70 stopinj mraza. Ker pa je tam zgoraj zrak že si'no razredčen, zato more tam gori letalo leteti z mnogo večjo hitrostjo, saj zračni odpor letala pri letu nikakor več ne ovira. Letala z navadnimi letalskimi motorji bi v stratosferi v eni uri preletela lahko 7000 km. To pomeni, da bi zjutraj lahko odleteli iz Evrope, pa bi bili opoldne že v Ameriki. Druga prednost takega letala bi bila ta. da bi letalo letelo docela lahko in mirno. V roparjev iščejo šiti, so pognali morski razbojniki skrivališče v zrak in zaklad je izginil nekje pod zemljo ali v morju. Zaklad so iskali že mnogi pustolovci, toda vedno zaman. Zdaj se je ustanovila nova družba za iskanje zaklada. Nekdo je namreč po naključju naletel na več pod morsko gladino v Queenscliffu skritih votlin in vse kaže, da bo v eni izmed njih zaklad. Preteklo pa bo še mnogo vode, preden bodo preiskali vs evotline, ker so mnoge zasute s peskom in kamenjem. pritekla pred vrata, a ni nikogar videla. Pač pa je v snegu videla stopinje nekoga, ki je hodil pred vrati. Čudno se ji je vse zdelo in je še inekaj časa oprezovala, odkod bi se prikazal čudni neznanec. Ko je bilo vse tiho, se je vrnila v kuhinjo, kjer je na mizi našla na tri dele raztrgano izgubljeno, odnosno ukradeno srečko. Tat je očitno hotel srečko vnov-čiti. Ker pa so banke zaprle izplačilo na to številko, je tat srečko v jezi raztrgal. Nazadnje pa, ko je videl, da tatvina njemu ne bo nič koristila, se je odločil raztrgano srečko vrniti. Tako je ženska prišla spet do svoje srečke in bo dobila 50.000 švicarskih frankov, čeprav je srečka raztrgana. stratosferi letalo nikjer ne skače in ne pada, ker tam ni nikakih zračnih vrtincev in vremenskih sprememb. Seveda so tudi težave takega poleta velike. Toda moderna tehnika vse te težave lahko premaga. Stratosfera je polna vodne pare, ki pa se ne zbira v kaplje in zaradi tega tam ni padavin. Toda na letalu se vlaga kaj rada začenja nabirati. Ker je silno mrzlo, 6e vsa vlaga takoj spremeni v led, tako da letalo lahko docela zamrzne in ne more več leteti. Zato bodo morali zgraditi primerne letalske motorje. Nerodno je, da ljudje v taki višini ne morejo dihati, a sedanje naprave s kisikom so pomanjkljive. Za prihodnje polete po stratosferi prihaja v poštev le zaprta kabina. Težav za napravo take kabine dandanes ni več. Tudi preskrba z zrakom je zagotovljena. Treba bo le odstranjevati izdihano ogljikovo kislino ter nadomeščati kisik. DOMOVINA št. » pidan zgodbo o morski kači, ki so jo bili videli ob bregovih Norveške. Njena glava ja molela dve pedi visoko nad morsko površino in je bila zelo podobna konjski glavi. Deset norveških mornarjev, ki jo je videlo, je prisegalo, da je imela pošast dolgo, belo grivo, podobno šopu trave. Razen tega so opazili sedem ali osem velikih lokov njenega trupa in vsak lok je bil od drugega oddaljen najmanj seženj. »Imela je glavo kakor konj«, je pisal angleški oficir Pelly lansko leto o morski pošasti, ki jo je videl pri nekem poletu iz Liverpoola v Belfast priplavati na površje vode. »Njen vrat se je dvigal tri metre nad vodno gladino«. Sto let je bilo že prešlo od časa škofa Pontoppidana, ko je angleška parna fregata »Dedalus« v avgustu 1. 1848. plula od rta Dobre nade proti domu. »Sredi popoldneva« piše njen kapitan Inquhae, »je opazil mornar Sartoris zelo nenavadno reč. Sporočil je to stražnemu oficirju poročniku Edgarju Drummondu, ki je v tem trenutku stopal z menoj po krovu. Ugotovili smo, da gre za ogromno morsko kačo. katere glava in rame so bile stalno nekaj več kakor meter nad morsko gladino. Naposled smo opazili na površini najmanj 20 m te živali. Kača ni imela nobenih plavuti, temveč ji je visela samo nekakšna konjska griva kakor šop morske trave preko hrbta«. Kapitan Inquhae pravi, da ni imela ta pošast nobenih plavuti, a prav dolga vrsta plavuti, ki so se ji dvigale nad morsko gladino, je bilo tisto, kar je najprvo zbudilo pozornost poveljnika kraljeve jahte »Osbor-ne« Pearsona, ko je 2. junija 1. 1877. zagledal nenavaden stvor pri Scillyjskih otokih. Ko je malo natančneje pogledal tja, so plavuti izginile, pač pa se je dvignila glava kakor ogromna svinčena krogla nad površino. Ta glava je bila gotovo dva metra debela, hrbet in rame pa so dosezale tudi širino petih do sedmih metrov. Zgodba o pošasti, ki so jo zagledali nekoliko let pozneje ob brazilski obali, izpopolnjuje ta poročila. Videč tega nestvora Meade piše: »7. decembra 1. 1905. sem stal z Ni-chollom baš na krmi jahte »Valhalle«, ko me je ta opozoril na neki predmet v morju, ki ni bil .niti sto metrov oddaljen. Zagledal sem veliko plavut ali konec hrbta, ki je gledal iz vode in je bil rjav kakor temna morska trava, proti koncu pa malo zapog-njen.« Meade je nameril na to prikazen takoj svoj daljnogled. Velika glava in vrat sta se prav tedaj dvignila pred plavutjo iz morja. Tilnik je bil debel približno za vitkega moža in molel dva do tri metre iz vode. Glava in vrat sta bila enako debela. Glava je bila precej podobna glavi kakšne želve. Reč, ki sta jo poveljnik Pearson in Meade označevala za plavut, je bila bržkone griva, ki je bila po drugih poročilih podobna šopu morske trave. Vsa poročila pa govore o dolgem kačjem vratu, ki se dviga nad vodo, ki se vije včasih kakor kača in je včasih spet kakor vrat žirafe in ki je včasih dolg kakšna dva, drugič pa celo 20 metrov. Konca tega vratu ni še nihče videl. Zdaj pa o pošasti, ki so jo videli z oborožene trgovinske ladje »Hi!ary>< v maju 1. 1917. ob islandski obali. Kapitan Dean jo opisuje takole: »Glava je imela obliko kravje glave in je bila črna. Tilnik bržkone ni bil krajši „od sedmih metrov. V prvem trenutku je žival spominjala na drevesno deblo, od katerega si videl le grčavi konec. V resnici je bil ta grčavi konec glava. Ta pojav so zapisali v ladijski dnevnik, toda dva dni pozneje je »Hilary« zadel torpedo in knjiga se je izgubila. Leta 1920. so opazili čudno žival s krova angleške ladje »Tvne«. Tretji oficir te ladje je pisal kapitanskemu poročniku: »V aprilu 1. 1920. smo vozili proti reki Plate. Stal sem na krovu in sem zagledal, kako se je nekaj kakor tram dvignilo iz morja. Glava, ki je imela obliko držaja dežnika, se je obrnila in pogledala ladjo. Potem se nam je žival približala na 125 metrov. Kakšnih pet minut je plavala vzporedno z našo ladjo, potem se je vrat upognil kakor vrat laboda in sem žival izgubil izpred oči. Vrat je molel dobrih deset metrov nad površino.« Zgodbe o morski pošasti Zgodbe o morskih kačah so stare in nove. Pred meseci je ugledni londonski list poročal, da so ob obali otoka Skya opazili dve morski pošasti. Vsako leto poročajo o teh pravljičnih živalih Zavoljo teh poročil nastajajo spori in nazadnje označujejo trez- ni ljudje vsa takšna poročila za navadne utvare. Toda naslednje leto, če ne prej, se morske kače že spet prikažejo. Vsekako je zanimivo, da si vsa poročila o njih približno sličijo. L. 1746. je slišal bergenski škof Pontop- Kako je dobila izgubljeno srečko z glavnim dobitkom nazaj Zjutraj bomo sedli v letalo, opoldne bomo v Ameriki Kako fe nastala čudna zamorska pesem Neko ameriško vseučilišče je poslalo v Afriko znanstveno odipraivo, dia bi tam preučila jezik, ki ga govori neiko zamorsko pleme, katerega jezik se od drugih zamorskih JezSkov močno razlikuje. Vodlja te odiprave •je bil profesor Wright. Ta je obiskal neko lamorsbo vas, ki stoji v pragozda. Tu je bila jpai najboljša priložnost za pridobitev nemili maestralih izsledkov, V vasi je naletel Bajjgrej na neiko žensko z divema na,pol doraslima otrokoma. Ti trije so peli neiko značilno pesem. Tudi besedilo te pesmi je bilo nekaj posebnega. WrigM je takoj ponudil zamorcem nekaj denarja, da so pesem še enkrat zapeli. Vodja odiprave in njegovi spram-' Ijevalci sa zapisali čudno besedila, ki so ga tokrat prvič slišali, čisto nerazumljive be-aede so se glasile: Manga, manga, džtoga go. Gaga dada ula k). Bumlaj, bumlaj, bumlaj, bum! Neprestano so ponavljali samo to. Tujci so Skušali ugotoviti, kaj na bi ta pesem pome- nila. Zdelo se jim je, da mora biti to kaka slavnostna pesem ali morda celo narodna himna. Tudi na to so pomislili, da morda ti zamorci pravkar prasraujejo kaik vesel dogodek ali da obhajajo kak praznik. Uganke Američani niso znali na noben način rešiti. Ko so se napotili najprej, so naleteli na nekaj mošikih, ki so imeli v rokah velike nože, s katerimi so trebili gozd. Tudi ti so peh neprestano tudi isto pesem. Tudi Wrightu se je že zazrtelo, da niso zastonj prišli med te črnce in da se bedo vrinili domov v Ameriko z velikimi odkritji. Oglasili so se tudii pri po-glavarju teh črncev, ki je precej dobro govoril angleški. Prvo vprašanje, ki ga je nastavil Wright temu zamorskemu poglavarju, je bilo, kaj pomeni ona zagonetna pesem. »Tega mi sami ne vemo, gospod!« je odvrnil glavar. Pred nedavnim jie bila pri nas neka ameriška filmska odprava, ki nas je prisilila, da smo se morali vsi na pamet naučiti te pesmi. Ali morda vi veste, kaj pomenijo te besede?« Skrivnost himalajskega divjega človeka dognana Na himalajskem gorovju baje živi v večnem snegu pošastno bitje, ki ga domačini na-zivljejo Migo, nekak pošastni snežni človek, pred katerim ima tamkajšnje prebivalstvo silen strah. Kakor poročajo, so evropski znanstveni raziskovalci, ki so plezali na te gore, res našli stopinje, podobne človeškim stopinjam. Bitje, ki je za seboj puščalo take sledove, je bilo brez dvoma dvonožno bitje ali pa vsaj bitje, ki je hodilo po zadnjih nogah. Kadar so nosači, ki so spremljali evropske raziskovalce, zagledali take stopinje, so preplašeni pobegnili, ker so takoj vedeli, da so na Mi-govi sledi, o katerem jim je znano, da je divji in da žre meso. Domačini so pripovedovali tujcem, da je ta pošast zelo velika. Odrasle pošasti žro meso himalajskih bivolov, mladiči pa najrajši človeško meso. Zver je včasih bela, včasih rjava, včasih pa celo črna. Kdor to pošast vidi, je zapisan smrti, ker ga zver prav gotovo požre. Samica tega pošastnega bitja je prav tako divja kakor samec, samo da je počasnejša, ker ne more tako naglo teči za svojo žrtvijo. Sledovi, ki se jih ljudje opazili v snegu, pa nikdar niso bili čisto sveži. Zver je pač hodila tamkaj nekoliko prej, da so zameti ali pa solnce sledove že nekoliko pokvarili. Te gledove so znanstveniki večkrat pregledovali, ne da bi se mogli prepričati, kakšna zver je to. Zdaj pa je menda skrivnostno uganko rešil Anglež Smythe, ki je raziskoval himalajsko gorovje ter je pri tem naletel na docela novo sled te zverine in jo tudi fotografiral. Znanstvenik je to svojo najdbo popisal v londonskem »Timesu« in priobčil tudi slike sledov. V svojem poročilu pravi Smythe, da je sledove najprej imel za človeške. V sledovih je bilo jasno videti, da ima neznano bitje na nogah pet prstov. To se dobro pozna tudi na fotografiji. Te slike so si ogledali tudi londonski naravoslovci. Po temeljitem pregledu vseh okolnosti so zdaj znanstveniki dognali, da pošastno bitje ne more biti nič drugega kakor himalajski medved. Ta zver je v resnici zelo nevarna človeku in je večkrat skoraj prav tolikšna kakor ameriški medved, ki je silno divji in človeku zelo nevaren. Lastnost himalajskega medveda je tudi ta, da svojo barvo spreminja in da je včasih bel, včasih črn, včasih pa rjav. Rešiti je bilo treba še vprašanje, zakaj zver hodi po dveh nogah. To vprašanje so znanstveniki razložili tako, da himalajski medved sicer hodi po štirih nogah, da pa zadnji nogi pri hoji postavlja zmerom v stopinje prvih dveh nog. Tako ljudje nikdar niso vedeli, da so ti skrivnostni sledovi bili sledovi štirinožne zveri, kar je njihovo grozo seveda še povečavalo. Zdaj je menda konec govoric, da v himalajskem gorovju živi divji človak. X V Bolgariji ostra zima. Med tem ko je na severu in zapadu mraz že popustil, je vladala v vsej Bolgariji in sploh na južnem Balkanu ob koncu preteklega tedna še vedno ostra zima, kakršne ne pomnijo že devet let. Najnižji mraz so v soboto zabeležili v Trno-vu, kjer so imeli 33 stopinj pod ničlo. V se-vemozanadnih nižinah so imeli vse te dni 25 do 30 stopinj pod ničlo. Plovba na Duna-vu je zaradi ogromnih množin ledu ustavljena. V Dobrudži je zapadlo tri metre snega. Od novega leta sem je zmrznilo 16 ljudi. V goratih krajih so se pojavila cela krdela volkov, ki napadajo vasi. Celo v predmestjih Sofije so ubili tri volkove, ki so se sestradani priklatili z bližnjega gorovja. X Zadnji vojaški konj v Belgiji. Kakor se je v belgijskem senatu govorilo, bo vsa belgijska vojska motorizirana in ji konji zaradi tega ne bodo več potrebni Zato bodo zadnjega vojaškega konja v Belgiji prodali sredi marca. X Američanke kade pipe. Ameriški trafikanti, zlasti oni v mestu Buffalu, pripovedujejo, da ženske čedalje manj kade cigarete in čedalje bolj pipe. Moda tako hudo narašča, da so celo šolarska dekleta javno začela kaditi pipo. X Potopljene zaklade bodo skušali vzdigniti iz morja. Leta 1588. je angleška kraljica Elizabeta dala obglaviti Marijo Stuart. Zaradi tega se. je hotel maščevati španski kralj Filip II. Zbral je 135 ladij, 50.000 mož. 2000 topov in velike zaklade srebra in zlata za vzdrževanje vojske. Toda v Rokavskem prelivu ga je zajel vihar, mu potopil tri četrtine ladij, ostanek pa so uničili Angleži Z ladjami vred je morje požrlo seveda tudi neizmerno bogastvo. Že v letih 1665. 1740., 1902., 1922. in 1933. so poskušali potopljene zaklade rešiti, a vedno brez uspeha Zdaj pa se je dela lotila neka holandska tvrdka, ki s svojimi najnovejšimi pripravami upa iztrgati morju plen. X Grob prvega faraona. Blizu egiptovskega naselja Sakkare je začel kopati sloveči angleški starinoslovec Valter Emery iz Liverpoola in je te dni odkril grob, ki sam o njem misli, da je grob prvega egiptovskega faraona, ki se je imenoval Aha Manes, in njegove žene. Ta dva sta živela pred več kakor 5000 leti. Ker so pri Abydosu našli svoječasno grobno celico, v kateri je bilo precej napisov z imenom prvega faraona, so doslej mislili, da je bil faraon Aha Manes tukaj pokopan. Dognano je, da so za faraone kopali po dva groba: eden je bil faraonu v spomin, v drugem pa so ga pokopali. V grobu pri Sakkari je bil najden okostnjak starega moža in zraven njega mnogo vaz in drugih predmetov velike vrednosti. Na vseh teh predmetih je bilo vrezano faraonovo ime. Ker je po dosedanji cenitvi faraon Aha Mane štel kakih 60 let, ko je umrl, bi bilo soditi, da je odkriti okostnjak starega moža faraonov. Ker učenjak Emery meni. da so s faraonom potem pokopavali še njegove dvorjane, upa najti še več okostnjakov. X Nesreča nemškega potniškega letala. Redno potniško letalo »Charles Haar«, ki je te dni iz Milana prispelo na letališče Rheim-Main, je tik pred pristankom najbrž zaradi prevelike poledenelosti treščilo na tla Vsi trije potniki, en Italijan in dva Nemca in posadka, kapetan letala in dva strojnika, so bili ubiti. X Niagara nima največjih slapov. Danes splošno prevladuje mnenje, da so Niagarski slapovi največji na svetu Toda Niagarski slapovi so visoki 50 m in široki 1241 m, a v Afriki imamo pa Viktorijske slapove, ki so 122 m visoki in 1686 m široki. X Večna ura. Švicarski urar Reutter je naredil uro, ki bo odrešitev zlasti za tiste, ki radi pozabljajo navijati uro Reutterjeva ura gre namreč neprestano brez navijanja. Uro goni toplota. V uri je cevka v obliki črke V. V tej cevki sta živo srebro in tekoči plin, cevka sama pa je v kovmastem boben-čku. Kadar se toplota le neznatno spremeni, zraste živo srebro in cevka v bobenčku se premakne. To gibanje žene uro. Ce se toplota spremeni samo za eno stopinjo, gre ura pet ur. Toplota pa se noč in dan spreminja, torej gre ura večno. X V 30 krajih rojen, osemkrat pokopan. Krištof Kolumb je v zgodovini osebnost s katero je združenih mnogo pripovedk Poleg tega pa je Kolumb tudi oni človek, ki se je — največkrat rodil. Precej evropskih mest se hoče ponašati s tem, da se je Kolumb rodil v njih. Samo v Italiji je, kakor pravijo, nič manj kakor petnajst raznih mest o katerih pravijo, da so rojstni kraji tega zgodovinskega pomorščaka. V Španiji so nekoliko skromnejši. Le štirinajst mest so našteli tam takšnih, ki bi rada imenovala Kolumba za svojega nekdanjega meščana Portugalci pa so za trdno prepričani, da se Krištof Kolumb ni rodil ne v Italiji, ne na Španskem, pač pa v nekem portugalskem mestu, in sicer samo v enem Kakor o Kolumbovem rojstnem kraju, tako si tudi niso čisto na jasnem o tem kdaj se je rodil Zgodovina našteva kar 26 različnih letnic njegovega rojstva, in sicer po vrsti od leta 1430. do 1455. Rodil se je torej ta mož kar 26krat. Razmerno malokrat so pa Kolumba pokopali: vsega skupaj samo osemkrat Prvič so ga položiil v grob v Valladolidu. nato v Sevilli, nato pride dvakrat na vrsto San Domin^o. dvakrat pa so njegove trudne ude položili k večnemu počitku v Havanni Posmrtne ostanke velikega Kolumba so leta 1899.. to je takoi po špansko-amerški voini. prenesli v Sevillo kjer je bil izredni mož že prei nekoč pokopan X Dvajset besed jezika slonov Anglež Noone je odpotoval na Malako z namenom, da se nauči jezika slonov Kakor zatrjuje je tam dognal dvajset besed, iz katerih sestoji po njegovem mišljenju jezik slonov V razgovoru z dnmačinskimi krotiielji slonov je prišel Noone do prepričanja, da imajo ti takšen uspeh pri slonih samo zato. ker razumejo teh dvajset besed slonovskega jezika. STKAN 12 DOMOVINA St 3 Ljubljana od 23. do 30. januarja Nedelja, 23 jan.. 8.00: Oddelek godbe »Sloge«. j- 9.00: Napovedi in poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. _ 9.45: Verski govor (prior Valerian Učak). _ 10.00: Glasbeni drobiž (na kitaro bo igral Filik Bernard, vmes solisti na ploščah). — 11.00: Otroška ura: Teta Marička kramlja in prepeva — 11.30: Koncert radijskega orkestra — 13.00: Napovedi. — 13.20 Trboveljski jazz — kvartet — 16.00 Za zabavo in za ples (plošče). — 17.00: Kmetijska ura: S i-novka in parkljevka (dr Žibert Simon). — 17.20: Poročila o tržniH cenah. — 17.30' Slovenske narodne (sodelovali bodo Dragica Sokova, Poldka Rupnikova. Ladislav Rakovec, Ivan Berlot radijski orkester in plošče). — 19 00: Napovedi, poročila — 19.30: Nacionalna ura: Sv Sava prvi duhovnik, prosvetitelj in državnik (Branislav Denič, novinar) _ 20.00- Slavnostni večer v spomin 60'etn'ce Otona Zupančiča. — 21 30: Koncert radijskega orkestra. — 22 00: Napovedi poročila. — 22.15. Šopek veselih napevov (plošče) Ponedeljek, 24. januarja: 12.00: Angleški skladatelji (plošče). — 12 45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13 20: Operetni venčki (plošče) — 18.00: Zdravniška ura: Zle tvorbe (dr Anton Brecelj). — 18.20: Wagner: Rienzi — uvertira. — 18.40: Literarna ura: Od pravljice do življenjepisa (profesor Frpn Vodn;k)— 19 00. Napovedi, poročila. — 19.30: Nacionalna ura: O Ivanu Gunduliču (ob priliki 300-letnice smrti; predaval bo dr. Luio Vojino-vič). — 19.50: Zanimivosti. — 20.00: Koncert radijskega orkestra. — 21.00: Bizet: Dva zbora iz opere »Carmen« (plošče). — 9.1.10: Ljubljanski godalni kvartet. — 22.00: Napovedi, poročila. — 22 15: Prenos lahke glasbe iz kavarne »Nebotičnika«. Torek, 25. jan.: 11.00: Šolska ura. Glasbeno predavanje: Jurij Fleišman (Pavel Kozina). — 12 00: Češka lahka glasba (plošče). — 12.45: Poročila. — 13.00: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 1 ° 00: Kosi Ivan igra na citre. — 18.40: Juaovska duševnost (Fran Terseglav). — 19.00: Naoovedi, poročila. — 19.30: Nacionalna ura: Mursko polje in Muropoljci — kulturno-zgodovinska študija (Rudolf Do~tal. Ljubljana). — 19.50: Zabavni zvočni tednik. — 20.00: Oton Zupančič: Veronika Deseni-ška (izvajali bodo člani narodnega gledališča v Ljubljani). — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Ža oddih (igral bo radijski orkester) Sreda, 26. januarja: 12.00: Citre, mandoli-nt, balalajke (plošče). — 12.45: Poročila. — 13.00: Napovedi. — 13.20: Radijski šramel— 18.00: Mladinska ura. — 18.40: Industrija premoga v Sloveniji (inšpektor Riko Kiler). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30: Nacionalna ura: Naše nekdanje šolstvo (Andjeo Curski, Zagreb). — 19.50: Šahovski kotiček. — 20.00: Koncert Orkestralnega društva Glasbene Matice ljubljanske (božični koncert staroklasične ela?be). — 21.00: Na harmoniko bo igral Vladimir Golob, vmes popevke na ploščah. — 22.00: Naoovedi, poročila. — 22.15: Veselo rajanje (plošče). Četrtek, 27. januarja: 12.00: Zvezde in zvezdniki (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Vesel opoldanski koncert radijskega orkestra. — 18.00: Grieg: Peer Gynt, suita (plošče). — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30: Nacionalna ura: Ministrstvo za telesno vzgojo naroda. — 19.50 Zabavni kotiček. — 20.00: Iz severa in juga (koncert radijskega orkestra). — 20.50: Zbor praških učiteljev (plošče) — 21.00: Prva ura češke moderne klavirske glasbe (Pavel Ši-vic). — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Lahka glasba (sodelovala bosta Mirko Pre-melč in radijski orkester). Petek, 28 januarja: 11.00: Šolska ura: Kraški pojavi (Ivan Michler). — 12 00: Po domaČih stezicah (plošče). — 12.45: Poročila. — Brezplačen pouk v igranju! ME1NGL « HEKOLD — klavirske harmonike od Din 480. Zahtevajte brezplačen katalog! MARIBOR ST. 104 13.00: Napovedi. — 13.20: Godbe na pihala (plošče). — 18.00: Ženska ura: Ali sme tudi mati govoriti o vzgoji (Ivanka Velikonjeva). — 18.20: Pesmice za kratek čas (plošče). — 18.40: Francoščina (dr Stanko Leben). — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30: Nacionalna ura: Pesnik Safet Beg Bašagič. — 19.50: Zanimivosti. — 20.00- Večer lahke glasbe: Gregorčev pihalni kvintet in radijski orkester. — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Ljudski plesi (plošče). — 22.30: Angleške plošče. Sobota, 29. januarja: 12.00: Druga za drugo plošča hiti. — 12.45: Poročila. — 13.00: Napovedi. — 13.20: Druga za drugo plošča hiti. — 17.00: Za delopust (igral bo radijski orkester). — 17.40: Položaj obrtništva v Sloveniji (Ogrin). — 18.00: Šekstet balalajk. — 18.40: O smernicah racionalnega gozdnega gospodarstva s posebnim ozirom na javna dela (inž. Karel Tavčar) — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30- Nacionalna ura: Duševne posebnosti naših planincev (dr. Bora Milo j e-vič, univ. profesor). — 19.50: Pregled sporeda. — 20.00: O zunanji politiki (dr. Aloizij Kuhar). — 20.30: Hišca pri cest' stoji... (prizori za premislek in glasba za oddih; besedilo in vodstvo večera Ioi; izvajali bodo člani radijske igralske" družine). — 22.00 Napovedi, poročila — 22 15: Za vesel konec tedna bo igral radijski orkester. PONOS Obtoženca vpraša sodnik, ali je bil že kaznovan. »Ne.« mu odgovorj ta. »So bil kaz- novan, in na to sem ponosen. Na to si celo nekaj domišljam, da še niKoL nisem ka^ni ...« »Ne blebetajte to.iko,« ga prekine sodnik. »Pa tudi domišljati si vam prav nič ni treba zaradi tega!« »Tako?« meni obtoženec. »Kaj m site, da se je tako lahko izmuzniti?« Muli o;losi MAJHNO POSESTVO sestoječe iz nove lesene hišice in drvarnice, vrta in njive, prodam. Četrt ure od kolodvora v Brežicah. Vas Zgornji Sv. Lenart štev. 7. MALO POSESTVO naprodaj, ob cesti, krasna solnčna lega, oddaljeno 20 minut od Celja pioc. Teharjem. Informacije: Zorko, Bukovžlak 41, Teharje. RAZPRODAJA ŠE TRAJA katere tudi Vi ne smete zamuditi, vsled ugodnega nakupa raznega manufakturnega blaga za pomlad in poletje, po znižani ceni kot še nikoli. — Savnik Anton. Škof j a Loka. HRANILNE KNJIŽICE, 3'/* OBVEZNICE, VREDNOSTNE PAPIRJE STALNO KUPUJE Al. Planinšek trg ag bančnih poslov, Ljubljana, Beethovnova 14. I nadstr — — Telefon 35-10. JESEN — ZIMA — OSTANKI mariborskin tekstilni!) tovarn. pristnoDarvm, brea napak, in sicer Paket serija R z vsebino 16 20 m dobro uporabnih ostankov flaneiov in barhen-tov za žensko obleko moško in žensko spodnja perilo. Paket serija T z vsebino 4 m čisto volnenega blaga za žensko obleko v najmodernejših vzorcih Pri naroČilu prosim navedite barvo Vsak paket Din 128 Reklamni paket serija K. vsebina 20 25 m boljšega flanela za moško žensko in otročje perilo v najlepši sestavi, paket Din 136. Dalje specialni paket »Original Kosmos D« z vsebino 17.....21 m la barhentov za ženske obleke, oluze, in prvovrstnih flaneiov ta pidžame. žensko moško in otročje perilo za izjemno ceno Din 150. Paket serija »Z« zvsebino 3 3 20 m dobrega suk-na za moško obleko damski kostum ali plašč in sicer: Z št 1 Din 130 Z št 2 Din 160—; Z št 3 Din 250. . zadnji 1 a kamgarn Vsak paket poštnine prosto pri dveh ali več paketih primeren popust Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam Pišite še dane« obče znam. stari, solidni razpošiljalnici »Kosmos« Maribor. Kralja Petra trg. — Nešteto priznanj zadovoljnosti odjemalcem na razpolago' nnursTf OM 49*50 »i (u» ',.Tri»nr ramncljO Din «.5« •t «.aui lisca a onvet t. m fcaz»t