V DRUGIH DRŽAVAH. Zborovanje Zveze narodov v Ženevi. Zadnjič smo poročali, da je bil izvoIjen za predsednika Zveze narodov rumunski poslanik v Londonu Titulescu in je pri tozadevni volitvi propadel .grski ministrski predsednLk grof Appony. Razven imenovanega predsedniika so še bili izvoljeni za urad Zveze narodov posebni predsedniki. Na splošni seji Zveze narodov dne 8. septemibra je govoril kot prvi italijanski zujnanji minister Grandi, ki je stavil (predlog, naj pri.ne takoj leto premirja iV oboroževanju v .asu delovamja te Itonfcrence, kar je bila za izvršitev razorožitve posebno prakttCna odredba. Grandi je nastopil tudi proti ustanav- Ijanju skupin držav na škodo in negotovost drugih. — Nadalje je bil soglasno sprejet predlog, da se sprejme Mehiko v Društvo narodov. — Dne 10. t. m. se je vršila v ženevski katedrali velika manifestacija v angleškem, francoskem in nemškem jeziku proti verskim preganijanjem v Rusiji. V Avsiriji so nameravali nasilnim potom odstaviti vlado. Vrhovni poveljnik avstrijske oborožene organizacije Heimv/ehr dr. Pfriemer je izdal povelje, da v noči od sobote na nedeljo zasede Heimwehr razna glavarstva in industrijske kraje. Dr Pfriemer je izdal proglas na narod, v katerem odstavlja dr. Bureschevo vlado in se postavlja sam za krmilarja države, odvezuje vojsko, orožništvo, policijo ter vse državne uslužbence prisege stari vladi, obenem pa jih zaprisega zase. Vlada je potom vojaštva obvladala položaj zase in udušila dvanajsturno revolucijo. Dr. Pfriemerja je hotela vlada vtakniti pod ključ, a je pravočasno pobegnil, pač pa so bili arctirani ostali voditelji heimverovcev, _e o a\'si_i|skem puču. Heimwerovski puč je osmcšil to organizacijo v očeb. celega sveta. Vlada nadal;i_je s hišnimi preiskavami. Med drugimi je oblast zaprla bivšega avstrijskega ministra in vodjo Heimwchra kneza Starhemberga ter 20 heim^verovskih voditeljev. Heimwe_ovski puč je imel nekoliko uspeha edino na Gornjem Štajerskem, drugod pa nikjer. Proti glavnim krivcem ponesrečenega puča bo uvedeno postopanje radi upora. Eandidat krščanskih socijalcev za predsednika avsirijske republike. Vodstvo avstrijiske krščansko socijalne stranko je sklenilo dne 9. septembra, da kandidira sedanjega zveznega predsednika prof. Miklasa pri bodočib volitvah dne 18. oktobra za zopetnega zveznega predsednika. Matlžarska je zaprosila za 250 mllijonov pengo posojila od Zveze narodov in je tudi predložila tozadevno spomenico. Madžari nočejo, da bi bili ponovno prisiljeni na ustavitev plačil in do uvedbe izrednih ulirepov. Politično ozračje med Parizcm in Berlmom zopet skaljeno. Zastopnika Ncmčije sta se že poklonila zlati francoski zalogi v Parizu. Od pariškega obiaka nemškega kanclerja dr. Briininga in zunanjeea mkiistra dr. CurtiUiSa se govori in piše, da bosta posetila Nemco v Berlinu francoski ministrski pred-j sednik Laval in zunanjl mlnister Bri-J and. Iz Pariza se pa se_aj razna_ajo' vesti, da bosta Laval in Briand. zopetodložlla oblsk, kl je bil določen za daii, 26. septembra, Zastop__kl Francije v^ Berlinu eo obvestili francoaka državnika, naj se šo n© podasta v Berlin; ker bi Ju nemSko preblvalstvo, nahuijk' skano od nacijonali&tičnega tiska proti Franciji, sprejelo pov_.m hladno. Se-«' danji .as ni prikladen _a obisk fran-coskih mini_tr_v, ako se ne po_re.l| franooskim in nemškim državnikom -v^ Ženevi, razčistiti še danes skaljenega: ozračja med obema državama. Nemška vlada je povabila za 27. sept. v; Berlin francoskega ministrskcga predsed-^ nika Lavala in zunanjega ministra Brianda. Laval je vabilo sprejel. Nem.ka narodno socijalna stranka je naznanila, da se bodo vrnili njeni poslanci meseca oktobra v parlamentJ Povrat nacijonalistov bo povzročal sa-' mo nemire v zbornici. Foljski maršal Pilsudski se brani s proglasitvijo preklsoda. Pred tedni ja bil umorjen predsednik narodnega bloka, poslanec Tadej Holowka. Cela Polj-' ska je uverjena, da je bil ubit od tajne organizacije Ukrajdncev. — Po vzhodni Galiciji so se še po starem vzgledu razmnožile tolovajske bande. Omenjeno je dalo maršalu Pilsudskemu po-' vod, da je izdala vlada ukaz o proglasitvi preki soda. Preki sod pa ni naperjen le proti političnim zločinom,| ampak velja tudi za zločin umora in* glede organizacije roparskib tolp. ,Vi smislu novega izrednega zakona oj prekem sodu se izvrši smrtna obsodba' tekom 24 ur. Vse je uverjeno, da se jei poljska vlada na pritisk Pilsudskegaj s preki-sodom prenaglila. -¦¦ • %^' Iz španske repubUke. Španska repu^; blika in Vatikan se pogajata za sklep nove medsejjojne pogodbe. Časopisje naglaša, da bo dosežen v vsem sporazum, le glede ijezuitov ne, kojih izgon' zahtevajo framasonski republikanci. Red jezuitov je pripravljen na vse in je že spravil na varno v inozemstvo vse znamenitosti, posebnosti in dragocenosti. — Poslanci avtonomijo zahtevajoče Katalonije so se sporazumoli s predsednikom španske vlade Zamorro v toliko, da se bo spremenila španska' ustava tako, da bo soglašala z ustavo Katalonije. ATigleški parlament se je sestal n.a izrsdno zasedanje dne 8. septcmbra. Ministrski predsednik Macdonald je bil sprejet v zbornici z velikim navdušenjem. Predsednik je pojasnil poslancem angleško finančno krizo, ki ne obstoja v pomamjikanju narodnih pomožnih virov, ampjik v pomanjkanju trenutnega zaupanja. Macdonald je zaključil svoj govor s prošnjo, da podpira zbornica vlado v njenem delu. Njegova vlada bo ostala tako dolgo na krmilu, dokler ne bo rešena denarna in sploh gospodarska kriza. — Na zgoraj omenijeni seji se je vršilo tudi gla&ovanje za zaupnico vladi, ki je bila sprejeta z 59 glasovi v razmerju 308 proti 250 glasovom. Za vlado je glasovalo tudi 12 socijalistov. Po izglasovani vladni zaupnici se širijo resne govorice, da bo vlada po odobrenju programa za štednjo razpustila zbornico ter razpisala volitve. Drago angleško posojilo. Angleška bo dobila od francoskih bank 80 milijonov funtov po zelo,_yisokib obrestib. Obresti bodo prišle na 6% in sicer bodo znašale prave obresti 4%, bančna nagrada (provizija) 1^% in 1^% drža(vna taksa. Celo posojilo bo stalo Angleško 4.6 milijonov funtov šterlingov. Ameriški prediog za razorožitev. — Združene države Severne Amerike so pripravile poseben predlog, katerega bodo predložile razorožitveni konferenci. Načrt je čisto tehni&ne narave in ne bo vseiboval nobenih zavitih cenitev, ki bi lahko dovedle svetovna razorožitvena posv&tovanja v neuspeh. Brezplodnost omenjene konference bi po mnenju ame_iškib krogov več škodovala, kakor če bi s. izrekel celi svet za krvavo vojno. Zdmžene države Sev. Amerike bodo predlagale naslednje uravnanje razorožitve: Vse države brez razlike zmanjžajo tekom pet let oiborožitev za 5%. Po preteku petih let bi se naj izvedla 25% razorožitev, kar bi pomenilo velikanski prakticni, 3210ralni in financijelni napredek v sedaj_em mednarodnem položaju. Vstaja vojne niornarice v Čile zatrta. V južnoameriški državi Čile se je uprla vojna mornarica v Coquimbo. Uporne bojne ladije so bo__bardirala vladi zvesta letala 15 minut. Izgube vladnih čet pri Talcahuana so malenkostne, rhed tem ko so imeli uporniki nad 100 rarujienih ter mrtvih. Štiri uporne križarke so se vdale in i_totako tudi drugi uporniki brezpogojno. Mcngolija zvezna država sovjetsko .epiiblike. Mongolija, ki je spadala pod Kitajsko, se je vsled neprestanih kitajskih državljan»kih bojev osamosVojila in bo postala zvezna država sovjetske ¦republike. Uprava, pouk, industri^a, p.rom.et in fmance, vse je že v rokah &ovjetov. Celo-tno mongolsiko narodno premoženje že vodijo sovjetski komisarji. Kitajcl eo brez moči, da bi nekoč njinovo ozemlje dobili nazaj.