Po pošti prejeman: za
celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — „ ietrt , , 6 „50. mesec , 2,20,
V upravniitvu prejeman:
za
celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 „ — „ «etrt » . ? » ~ » mesec , 1 „ 70,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
SP
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inserate sprejema upravništvo v
Katol Tiskarni. Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi te ne vrača.o, cefrankc.vbua pinna ne vsprejernajo
Uredništvo je v Seme-nižkih ulicah št. 2.1.. 17.
Izhaja vsak dan. izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 22.
V Ljubljani, v soboto 26. januvarija 1901.
Letnik XXIX.
Jugoslovanska delegacija.
(Ha adreso izvenkranjsklh Slovencev.)
Mnogostransko se razpravlja v zadnjem času vprašanje o nastopanju jugoslovanskih poslancev v državnem zboru. Posebno sili ljubljanska liberalnaklikas svojimi zadevnimi nazori v ospredje. Odgovar jati na kolobaeije teh politikastrov se ne izplača.
Pač pa se nam zdi potrebno in umestno, odgovoriti na drugo adreso. Znano nam je, da se v obmejnih pokrajinah resni rodoljubi bavijo resno z vprašanjem kluba, v katerem naj bi skupno sedeli katoliško-narodni poslanci s politiki Tavčarjevega kalibra. Ker one rodoljube vodijo najboljši nameni, prepričanje, da bi tako združenje koristilo slovenski stvari, zaradi tega se čutimo obvezane, na ono prizadevanje trezno in jasno odgovoriti.
Naš odgovor je jasen in točen: N o b e-denkatoliško-naroden poslanec ni v stanu, sesti s poslancem dr. Tavčarjem v jeden klub. Če bo to storil, bi postal nezvest svojim volivcem i n moral bi odložiti svoj mandat. In zakaj to?
Liberalna slovenska »stranka« se je v zadnjem času pod vodstvom dr. Tavčarja sama prostovoljno izključila iz tisto skupnosti, katera obsega vse slovenske rodoljube na stari narodni podlagi, izraženi v starem dlomšekovem in Bleiweisovem geslu: Vse za vero, dom, cesarja! No samo, da bi bila ta »stranka« versko indiferentna. To bi se dalo konečno v gotovih mejah še pretr peti. Ta stranka se je marveč postavila n a stališče najfanatičnejšega sovraštva z o p e r k a t o 1 i š k o cerkev in vprizorila je ver sk i boj, kakoršnega slovensko ljudstvo še ni videlo. Odkrito se propagira verski razkol in krivoverstvo v glasilih te »stranke«, odnosno v glasilu dr. Tavčarja. Napadajo se na nečuven način najvišji cerkveni dostojanstveniki, zasramu-jejo verski obredi, izpodkopavajo v ljudstvu verska čustva, z eno besedo: vprizorila se je najgrša in naj
surovejša gonja zoper najdražjo svetinjo našega naroda.
Vrhu tega loči katoliško-na rodno stranko, za kojo stoji, kakor so volitve pokazale, ogromna večina slov. ljudstva, g o s p o d a r s k i program od liberalne klike. Z velikim naporom in trudom so ustanovili katoliški rodoljubi gospodarsko organizacijo po deželi, ki je gmotni položaj naroda v marsičem zboljšala in dajo jam stvo za še boljšo bodočnost. Ta zadružna organizacija se na ne-čuveno podel in surov način napada od strani liberalne klike, na način, kakoršnega še ni doživela nobena druga dežela To vse brez vsakega pametnega vzroka, samo iz golega sovraštva proti ljudstvu, k o -jemu se ne privošči kos kruha. Vsak brezvestnež, vsak oderuh najde za ščito pri oni liberalni kliki, in najdvomlji-vejši elementi se organizujejo tam proti interesom ljudstva Osobito k m e t s k e m u s t a n u se ne privošči, da bi se le količkaj zboljšale njegove prežalostne razmere. Dolžnost katoliško - narodnih po slancev je, kaj doseči za zboljšanje ljudstva, v prvi vrsti kmetskega stanu, in bilo bi na ravnost izdajstvo, ako bi katol.-narodni poslanci so spojili z besnimi sovražniki ljudstva samo v ta namen, da se doseže neka f o r -malna edinost jugoslovanske delegacije.
Konečno pa pridejo v poštev še nekatere osebne razmere. R<-s je sicer, da osebnosti ne smejo v političnem življenju igrati velike uloge. Toda v tem slučaju treba pomisliti, da je dr. Tavčar bil tfiko »naroden«, da je v svojih glasilih pojedi-nim poslancem katoliško - narodne stranke naravnost očital goljufijo. Nihče ne more zahtevati od tako kruto podlo na-padanega poslanca, da sede z dr. Tavčarjem k eni mizi. Vsak poštenjak bode sprevidel, da se taka žrtev ne more od nobenega poštenega človeka zahtevati.
Tak je položaj, popolnoma suho obrazložen, brez vseh fraz. Obmejni Slovenci, ki niso neposredno prizadeti pri kranjskih bo-
jih, seveda ne morejo tega položaja tako dobro razumeti, kakor mi.
Izključeno je torej popolnoma, da bi katoliško-narodni poslanci šli v en klub s kranjskimi liberalci. To je in ostane ne-omajljivo dejstvo, in škoda, če se radi t ga izgubi še kaj besed.
Nikakor pa ni treba misliti, da se katoliško-narodni poslanci postavijo na Dunaju na kako ozko strankarsko stališče. Oni dobro vedo, da sedanji politični položaj zahteva gotova zatajevanja v marsikaterem oziru Katoliško-narodni poslanci no zahtevajo od onih, s katerimi hočejo skupaj delovati v enem klubu, da bi isti morali posta viti se na specifično katoliško-narodni program. Pač pa morajo od onih, s kojimi stopijo v jeden klub, vsaj eno zahtevati, in to je :
Spoštovanje verskega prepričanja in verskih čutil slovenskega ljudstva in pa resno voljo, delovati za duševni in gmotni blagor naroda.
To je conditio sine qua non, pod katero se zamorejo naši poslanci z drugimi združiti v skupen klub. Vsak bode priznal, da ti pogoji ne segajo daleč, vsakdo, ki raz mere količkaj pozna, mora pa tudi priznati, da liberalni kranjski poslanci teh pogojev nte morejo spolniti, vsaj dr. Tavčar nc, ki propagira ravno neposredno nasprotstvo onih pogojev: Zaničevanje katoliško vere in sovraštvo proti ljudstvu.
Obmejni Slovenci so tudi v zmoti, da smatrajo kranjsko liberalce Tavčarjeve bažo kot slovenske poslance ah kot »narodnjake«. To je žalostna zmota. Ona trojica stoji pod vodstvom dr Tavčarja, dr. Tavčar pa je že zdavnaj izneveril se vsem točkam s 1 o-vensko-narodnega programa. Mož ne »pada v noben slovanski narodni klub. Njegovo mesto je pri Noskejih, W r a -betzih, O i f n e r j i h in raznih Židih, ki so pa ševedn o precej boljši, nego on.
Tako torej stojijo stvari. Res je sicer, da bode jugoslovanski klub štel pri tem po
ložaju par članov manj. Toda vsak izkušen parlamentarec ve, da to nima nikakegn pomena. Glavna stvar je, da je skupina kolikor mogoče složna, jednotna v svojem stremljenju in d a s e v n j e j n e n a h a jajo intriganti, ki zahrbtno podirajo, kar klub zida, kar se je ža-libog tekom zadnjih treh let čestokrat dogajalo v slovanski kršč.-narodni zvezi — po krivdi nekaterih, kojih sedaj v klubu n e b o d e več.
Pisarjenje „Slov. Naroda« o skupnem jugoslovanskem klubu je zgolj prevara in h u m b u g. Gospodje dobro vedo da je tak klub nemogoč. Ravno zaradi tega pisarijo hinavsko zanj, v namenu, morebiti pri-klopiti Bi še kojega jugoslovanskih poslancev. Če se jim posreči kakih 5 — 6 drugih jugoslovanskih poslancev potegniti nase, to bi pač bila potem nesreča, — pa ne za katoliško - narodne poslance, ampak za narodno jugoslovansko politiko in pa za tiste p osi., ki bi šli kranjskim liberalcem na 1 i m. Secesija treh ali štirih poslancev nima nič pomena, secesija 10 ali 12 posl. ima že precej pomena. Oslabljen bi bil s tem glavni klub, — odcepljeni manjši klub pa bi vendar nobene veljave ne imel, ker bi bil še vedno premajhen, da bi prišel v sedanji zamotani konstelaciji kakorkoli v poštev.
Rodoljubna dolžnost in lastna korist vseh jugoslovanskih strank torej zahteva, da se čim preje združijo v parlamentarno skupino, tako, dažo takoj v prvem hipu, ko se parlament sni de, umore ta skupina zastaviti svoj upli v. Ce se bode v prihodnjosti našla možnost za nadaljno konsolidacijo jugoslovanske politike, to je odvisno od raznih okoliščin, pred vsem in v prvi vrsti pa od nadaljnega razvoja kranjskih političnih razmar. Realna politika obstoja v tem, da 8d računa z danimi faktorji in izrabi dani položaj. Ta pa se danes ne da drugače izrabiti nego s tem, da se vsi jugoslovanski elementi, i z k 1 j u -č i v š i iz narodne skupnosti prostovoljno izloči v še so kranjske
LISTEK.
Napredno pismo.
Gospod urednik!
Dolgo Vam že nisem pisal. Seveda, bila je sedaj volivna borba in v takih časih Vas in Vaše stranke ne maram. Toda vedno ne trpi čas volitev. V volivnem boju smo kandidate Vaše stranke prijemali, da je bilo groza. Kaj vse jim je očital samo „Slov. Narod"! Kdor je pa mislil, da bodemo to napadanje po volitvah ustavili, ta se je varal, kajti mi ne odnehamo.
Ali naši napredni poslanci morajo na Dunaju imeti klub, na katerega se bodejo lahko naslanjali, s katerega pomočjo jim bode mogoče kaj doseči, da si naša napredna stranka utrdi stališče in konečno vender že enkrat stre in zmelje Vas „klerikalce." To Vam je jasno, kaj ne da ? Torej klub mora biti, ker naši poslanci krvavo potrebujejo sta laže.
Prav nič se torej ne čudite, da naš „Slov. Narod" priobčuje sedaj članek za člankom, kjer dokazuje potrebo skupnega kluba in
kaže edino pravi način, kako ga ustanoviti. Ta način ima poleg neprecenljive prednosti, da je edino pravi, še drugo, veliko prednost, jako jednostaven je namreč. Naše glasilo zahteva od „klerikalnih" poslancev, da se imajo kakor glede verskega programa tako glede narodnostnega podvreči nam. Ako se izmed dveh nasprotnikov eden podvrže, potem je spor končan, kaj neda ? Vidite, tako bi se tudi ves naš spor hitro končal. Žrtvujte se torej, kajti od nas vendar ne bodete zahtevali, da bi sc mi podvrgli. Ali morete pametno od nas zahtevati, da bi ustavili napade na vero, škofe in duhovne, od katerih napadov smo živeli, od nas ne morete zahtevati, da kar na mah pustimo zvezo z Nemci, od katere smo tudi živeli in sprejemali mandate. Tega od nas pameten človek zahteval ne bo, ker ne moremo, pa tudi ne smemo siliti nikogar k samomoru. Žrtvujte se torej Vi „klerikalci", kaj pa tudi branite vero, škofe in duhovne, saj vidite, da to inteligenci, ki je v našem taboru, ni všeč, kaj pa se zaganjate v našo zvezo z Nemci, pustite nas, da živimo.
Mnogo sem že razmišljal o tem klubu in sestavil sem načrt klubovih pravil, ki je
tak, da ne bo mogoč v klubu nikak prepir, mir bo vladal v tem uzornem klubu. Pravila pa bi bila taka-le:
1.	Klub ima namen, utrditi stališče na-rodno-naprednih poslancev.
2.	Ime kluba bodi kakoršno koli, samo besedice „krščansk" ne sme biti v imenu.
3.	Svoj namen dosega klub s pomočjo „klerikalnih" poslancev.
4.	Redni člani kluba so tudi lahko taki „klerikalci", ki hočejo še v tem zasedanji drž. zbora mirno skleniti svoje politično življenje.
5.	Stroške kluba pokrivajo omenjeni „klerikalci."
6.	Klubovo vodstvo dobi v roke lahko vsak, samo „klerikalec" ne.
7.	Pri klubovih sejah jc beseda prosta, — seveda samo za tiste, ki niso „klerikalci."
8.	Glasuje se v klubu brez „klerikalcev" in mimo njih.
9.	Izključeni od razgovora v klubu so vsi predlogi, ki bi merili na odpravo zveze med Nemci in slovenskimi liberalci na Kranjskem.
10.	Klub se razide, kadar politično umre zadnji „klerikalni" poslanec.
11.	Kadar se klub razide, pripade njegovo premoženje libcralccm.
Kaj ne da niso napačna ta pravila ?
Tajiti se ne da, da bi potem, kadar bi se ustanovil tak državnozborski klub, kakoršnega hočemo mi, in kojega pravila sem ravnokar razodel, zavladal mir in seveda liberalizem na Kranjskem.
Pristopijo naj torej temu klubu vsi „klerikalni" poslanci in naj se lepo udajo. Sicer bo imel „Slov. Narod" prav, ki imenuje „klerikalce" „grobokopc" našega naroda.
Sinoči pa zopet imenuje „klerikalce" „hijene", ki izkopujejo mrliče. Zdi se mi, da je na ta način naš ljubi „Slov. Narod" prišel sam seboj v nasprotje, toda to pride od hudega in pogostega zmerjanja. Tako sedaj res nc vem, ali zakopavate ali odkopavate mrliče.
Razjasnite to, gospod urednik, udanemu Vam
Janezu Na predniku tudi ponižnemu služabniku liberalne misli.
V Ljubljani, 26. januvarija 1901.
liber*|on, najnujneje združijo v tesno organizovano parlamentarno skupino. Sicer se nam utegne prigoditi, da v najvažnejših zadevah n e bomo imeli besede! Ne jadikujmo o d a n e s nepremenljivih razmerah — temuč idimo kot zreli možje na delo, da rešimo, kar se rešiti da!
Politični položaj.
Obstrukcija? Mirno delovanje? — Narodnostni boj za življenje in smrt? Pomir-jenje? — Resno gospodarsko delo? Brezobzirno podiranje ? — To so vprašanja, ki visé v zraku in jih danes rešiti ne moremo.
Prihodnje tedne se itak razjasni, kaj bo iz teh kombinacij.
Naši poslanci, kolikor vemo za njih mišljenje, gredo pot treznega premisleka. Slovenski poslanci hočejo delovati za slovensko stvar z vsemi sredstvi, ki jih jim daje na roko parlamentarizem. Ker so naši poslanci tudi katoliški poslanci, bodo se pa vedeli izogibati tudi onih, ki so njih nesprav-ljivi sovražniki.
Poslanci morajo imeti seveda prosto roko, ker ni mogoče naprej spoznati raznih razmerij, ki se utegnejo primeriti v parlamentarnih bojih. Mi zaupamo njihovi izkušeni previdnosti.
Zato pa moramo tudi od njih odvračati neutemeljene napade. Tržaška „Edinost", katera iz same strahopetne boječnosti pred kakim „Narodovim" napadom rada včasih pokaže nam roge, je pobrala iz raznih listov neke neosnovane citate in iz njih kar izvaja indirektno zaključek, kot da naši poslanci ne zaslužijo imena slovenskih domoljubov! To si pa mi od tržaške „Edinosti" odločno prepovedujemo.
„Edinost" se opira na to, da smo pisali da bodo naši poslanci tvorili „lep mnogoštevilen klub". To se ji zdi kar izdajstvo, in ona misli, da to ni drugače mogoče, kakor da se združijo naši poslanci z Nemci in Italijani — proti slovenski narodnosti. Od kod to ve „Edinost"? Odkod more ona to izvajati ?
„Edinost" naj se zažene rajši z vso silo v dr. Tavčarja, kateri je z najostudnejšo pisavo v svojem „Narodu" odbil od sebe vse še ostale simpatije, ki smo jih imeli še kdaj do liberalcev edino zato, ker so — Slovenci.
Če Tavčar piše, da so katoliško-narodni poslanci taki, da mora on prej stol obrisati, predno sede nanj, če je na njem sedel kak katoliško-narodni poslanec, če ravno sedaj očita dr. Šusteršiču, daje goljuf, če se norčuje iz Povšeta in Pogačnika, če preganja poslanca Vencajza z grdimi očitanji, če Pfeiferja zasmehuje kot „pohabljenca" itd. — kdo more zahtevati, da bi človeku takega značaja isti možje šli ponujat svojo pomoč?
Ko točite solze, da je zrušena slovenska edinost, obrnite se do onih, ki so jo raztrgali! Svoje časti mi nekim ljudem ne damo trgati, da bi se jim potem — podvrgli.
Tavčar je v Ljubljani združen z Nemci proti nam, in to zvezo na najostudnejši način izrablja. Ker pa sedaj s svojima dvema ali, če dobro gre, s tremi tovariši, ne more
„Franger".
»Napranger z njimi !« tako grozi »Tovariš« tovarišem in tovarišicam, kateri mu niso in ne bodo popolnoma podložni, in popolnoma no uklonijo svoje vol|e, svoje vesti pod njegov jarem, in poleg tega mu ne dajo na razpolago še svojega žepa.
Kakšen je pa ta „pranger" ? Menda jo tisti ali saj podoben tistemu, katerega so ob času, ko se ni rastlo predivo, ne se strigla tista volna, iz katere so visokoučenim, čez vse modrim in mnogo skušenim vladarjem »Tovariša" se imele šivati prve srajce in prve hlačice, po domače t. j. po ljubljansko imenovali „p i n j a«.
Kakšna pa je bila ta pinja ? V mestni hiši za Gradom konec starega strelišča so naložili nekaj tramov in desk na voz, jih peljali pred nekdanji zatiški dvorec, v katerem je bila svoje dni mestna in deželna sodnija. Tam so sestavili nekak oder ; otroci, radovedne babele in postopači so drli vkup
nič na Dunaju opraviti, zahteva brezstidno, da se mu podvržejo ravno isti možje, proti katerim je v Ljubljani zvezan z Nemci, in zato še zavržejo krščanstvo iz svojega programa! To dejstvo naj „Edinost" premisli, in o tem naj piše svoje ža-lostinke!
Za pota, ki jih mora v državnem zboru hoditi slovenska delegacija, bodo skrbeli že naši poslanci. Med Čehi, Hrvati, Rusini in Slovenci se pripravlja vzajemnost na isti podlagi) katera je držala prejšnjo zvezo. Gospodje od „Edinosti" naj pa gledajo, da bodo v Trstu organizirali ljudstvo, mu pomagali in je reševali. Zamujenega je obilo. Dovolj imajo dela!
Nacijonalizern proti cerkvi.
Kadar hočejo nasprotniki cerkve zadeti katoliško vero, posežejo vedno po onem, kar katoličane loči, da s tem razderč edinost. Sedaj se v Avstriji zato od proti-krščanskih strank izrablja najvspešneje narod 11 o s t.
Nemci zahtevajo vedno v prilog proti verskemu gibanju nemško bogoslužje-Madjari žele m a d j a r s k e g a bogoslužja. In pri nas nastopajo zopet neki ljudje, ki zanemarjajo koristno narodno delo in iščejo svojih narodnostnih lavorik v tem, da zabavljajo čez latinsko sveto mašo.
Gibanje „Proč od Rima!" nima nobenega verskega značaja, ampak je naravnost versko-nihilistično. Wolfu in Sehonererju ni za nobeno vero. Ali postane kdo „stari katoličan", „luteranec", „zvinglijanec", „kva-kovec" ali „brezkonfesijonalen", to jim je vse eno.
Gre se le zato, da se odvrnejo ljudje od edinozveličavne katoliške vere. Tudi na Madjarskem je slednjič vse eno, ali je kdo „kalvinec", „zvinglijanec", ali Žid ali pa nič — je vse eno, da le katoličan ni.
Tudi pri nas „Narod" udarja na to struno. S protestantizmom ne gre, za Turke se Slovenci tudi ne dajo narediti, zato pa so gospodje prišli na to misel, da bi se morda s pravoslavjem kaj opravilo. A večinoma je naše ljudstvo toliko poučeno, da s tem ne bodo opravili nič. A zga-ia mora vendar le biti! Ker drugega ne morejo, pa rogovilijo vsaj, da se naj upelje slovansko bogoslužje! Zlasti v Trstu se o tem govori in piše, in o priliki bomo izprego-vorili o tem obširneje. Za sedaj le to-le:
Pravijo, da je zoper slovenski značaj, če se sveta maša bere latinsko. Mi vas pa vprašamo, gospodje: Kdo vam brani, da molite glasno slovensko v cerkvah, kolikor hočete? Vsako nedeljo, vsak delavnik se po naših cerkvah obilo slovensko moli in poje, a — vas zraven ni! Cele ure se sv. R. Telo na glas slovensko časti, ko liko je pobožnostij, pri katerih pride slovenski jezik do popolne veljave, a vas — ni! Dr. Triller je v Radečah tudi udaril na to struno. Odgovorite, g. dr. Triller!
Ravno v sedanjih vročih narodnostnih bojih je katoliška cerkev pokazala svojo veliko modrost, ko kot pravilo pri litur-g i č n i h molitvah duhovnikov vzdržuje latinščino. Ko bi se bila katoliška cerkev udala v tem narodnostnemu partikularizmu, bi mi sedaj ne imeli pri nas drugega, nego samo
od vseli vogalov in ulic, kričeč: »Danes bodo na pinji stali!« Na oder so iz sodne hiše pripeljali obsojence, in sodni uslužbenec je glasno oklicaval in našteval vsakemu posebej : „Ta je toliko in tolikrat goljufal, kradel, ta jo pobijal ljudi, ta je po krivem prisegal, ta je požigal, torej dobi toliko let na grad ; ta je ropal in moril, zato gre za toliko let v Gradiško« itd.
Tako pinjo si menda omisli in napravi »Tovariš«, čo ne lesone, saj papirnato v svojih predalih. In koga bo stavil nanjo ? Na pinjo bo stavil »Tovariš« tovariše in to-varišice, sotrudnike svojega stanu, svojega poklica! In zakaj jih bo stavil na pinjo ? '¿avoljo groznih, dozdaj še neslišanih in neverjetnih hudobij, katere bo pred strmečim svetom očitno razkrival stoječim na pinji. Kaj pa so zakrivili ?
Prvi so se pregrešili, ker so naročniki »Slovenskegaučitelja«. Kakor pove program na 1. strani št. 1. letnika I, je on glasilo slovenskih učiteljev, ki so zvesti
nemško ali laško bogoslužje. A da se pri bistveni liturgiji hrani nevtralna latinščina, v poduku in v zasebnih molitvah pa da pro-tostost ljudskemu jeziku, s tem je cerkev modro zadela pravo pot. Le tam, kamor segajo partikularistični narodnosti motivi v svetišče, da jc onečaščajo, tam more priti do krivic. A tam je treba na podlagi pravične katoliške misli s podpiranjem duhovske oblasti se boriti za pravico. Koder pa se cerkvena oblast le napada in blati, koder tisti, kateri vpijejo za pravico svojega jezika v cerkvi, sami zanemarjajo svoje verske dolžnosti, tam je seveda zastonj po časopisih se pritoževati, da — se slovensko ne moli.
Katoliška cerkev je bistveno enako pravična vsem narodom. Tudi Nemci, ki so velemogočen narod, imajo isto bogoslužje, katero morajo imeti bogati Angleži in ponosni Madjari in Lahi. Bodisi v Ameriki ali v Avstraliji — vsi so enaki. To je velika ideja ravnopravnosti. Koder ta ravnoprav-nost ni popolnoma izpeljana, tega ni kriva katoliška cerkev, ampak nepoklicani elementi, ki jo stiskajo in zatirajo. Proti t e m s e ima obrniti bojno kopje za svobodo cerkve!
Par nobile fratrum.
Wolfin Schönerer! Dve „mar-kantni" osebi med avstrijskimi Nemci v obče in mej poslanci posebe. Kolikor njima ne dostaje duševne zmožnosti, to nadomešča močno grlo in trda pest. Vsak čitatelj našega „Domoljuba" ju že pozna. Ta dva plemenita politična brata sta ponosna in zgovorna, kajti število njunih pristašev v poslanski zbornici se je izdatno pomnožilo. Klub 21 mož že nekaj velja, osobito če imajo predrzna čela in zdrava pljuča.
In oglasil se je vsenemški prorok s svojega grada na Rožnovu, izdal je svoj irade Jurij Schönerer ter govoril odkrito, kakor je njegova navada. Državno pravd-ništvo je sicer za nekaj dnij prikrilo svetu njegov ukaz, a višje sodišče je bilo mnenja, da Schönererjeve „politične sanje" državi še niso nevarne.
Torej Schönerer ni zadovoljen samo z nemškim državnim jezikom v Avstriji, ampak njegova iskrena želja je, da se vse nekdanje avstrijske zvezne dežele kot „nemška vzhodna marka" tesno zvežejo in združijo z nemškim cesarstvom. Vse avstrijske dežele, izvzemši Galicijo, Bukovino in Dalmacijo, naj postanejo pruske pokrajine. To je znani Schönererjev linški program, na katerega naj bi prisegli nemški radikalni poslanci. In proti tej vsenemški točki se ni uprlo, kolikor nam je znano, nobeno nemško liberalno glasilo. Nasprotno, graška „Tagespost" celo prav resno razpravlja o Schönererjevih sanjah in blodnjah.
Graško liberalno glasilo meni, da vsak Nemec želi ožjo zvezo Avstrije z Nemčijo. Treba je le rešiti vprašanje, ali naj se iz Avstrije volijo poslanci v nemški državni zbor ali samo v zvezni svet. To misel v drugi obliki je gojil in snoval že knez Bismarck. L. 1867., torej eno leto po prusko-avstrijski vojski, je Bismarck poslal na Dunaj grofa Tauftkirchena vprašat avstrijskega cesarja, ali ne bi hotel skleniti
sinovi svojega naroda in sv. katoliško cerkve, kateri oprti na v e 1 j a v n e šolske zakone, sklenjene od državnega in od deželnih zborov in potrjene od presvit-lega cesarja obetajo skrbeti z vsemi močmi za izobrazbo inizomiko ljudstva . . kateri so zvesti avstrijski državljani, udani z vsem srcem v 1 a dajoči dinastiji. V programu je dalje složno delovanje učiteljstva z duhovščino, ki je za telesni in dušni blagor Slovencev neobhodno potrebno; izobrazba ljudstva tudi za gospodarsko p o v z d i g o slovenskega naroda. Poslednjič prijatelji »Slov. učitelja« niso pozabili na točko, ki je za mnogo napredne prvoboritelje moj učiteljstvom najimenitnejša in nekaterim edini malik: da se bodo borili za ureditev plač vsega učiteljstva, in zahtevali dotlej, dokler se jim ne da, karjim gre. Za dosego teh namenov te poučujejo, bod rijo in trudijo naročniki »Slov. učitelja«.
ožje zveze z Nemčijo. Grof Beust je odklonil to ponudbo, ne iz državnopravnih pomislekov, ampak z ozirom na žive spomine prejšnje vojske.
L. 1879. je Bismarck grofa Andrassyja pregovarjal za nerazrušno zvezo, ki naj bi jo odobrili parlamenti na Dunaju, v Budimpešti in Berolinu.
Tako naj bi se vrata na iztežaj odprla nemškemu kapitalu in nemškim naselnikom v Avstrijo in dalje na vzhod.
Konečno piše „Tagespost": „Mi nismo proroki, zato ne vemo, ali se obrne tok svetovne zgodovine na to ali ono stran. Neverjetno je, da bi se nemški državniki te in prihodnje generacije sprijaznili z vstopom bivših nemških zveznih avstrijskih dežel v nemško državo; ker gotovo nimajo želje, da bi Alzačanom, Poljakom in Velfom pridružili še Čehe, Slovence, Hrvate in Italijane. Ko pa bi se rodil drugi Bismarck, gotovo bi nadaljeval njegovo pot do zveze Nemčije s habsburško državo."
Tako daleč smo že, da se sme kar javno pisati in govoriti o združenju avstrijskih dežel z Nemčijo! Lepa perspektiva za bodočnost. „Dum Roma deliberabat, Sagun-tum periit". Toda ti nemški Zaratustre delajo račun brez krčmarja. Gotovo tudi v nemškem prebivalstvu ni še tako v živo se zajedel pruski črv, da bi bilo v avstrijskem parlamentu sploh mogoče govoriti o takem predlogu.
A oproda Wolf noče zaostati za svojim generalom in učenikom. V nedeljo je razvijal na Dunaju na shodu nemško-radikal-nega društva svoj program. Rekel je mej drugim:
„Raje si dam desnico odsekati, nego bi se ločil od Schonererja. Nas je 21, in mi bodemo govorili. Kar so preje liberalci in naprednjaki delali, to je sama glupost in njih binkoštni program je le šušmarija. Ton bodemo sedaj dajali mi, a gorje mu, ki bi se drznil v drugem tonu piskati."
No, Wolf je že davno znan kot prusko-nemški agent v Avstriji. Z bičem bode ob rami s Schonererjem udrihal po nemških glavah, ki se ne bodo klanjale njegovim poveljem. To bo krasna komedija v zbornici.
Več socialne omike!
»Naše ljudstvo je verno in dobro«. To slišimo večkrat iz ust tacih mož, ki mirno doma za pečjo sode in ne pojmijo duha svojega časa. Ti zapečkarji z zanimanjem čitajo k večjemu poročila z bojišč, senza-čna poročila o samomorih, tatvinah in prevarah, vse drugo jim je prazna slama in pusta lesnika. Možje tega kova so srečni doma za svojim plotom pri mačkah in kravah, vse izven plota jih bega in vznemirja. Sveta poznajo, kolikor ga z domačega okna doseže oko, svetovna vprašanja, ki pretresajo svet, so jim Hekaba, socialno vprašanje pa najgrša gnusoba. To so zapredeni pajki
Da, naše ljudstvo je v ogromni večini še verno in dobro, pošteno in zdravo, a zadovoljno več ni. Ljudstvo čuti in z nevoljo prenaša težka bremena, le vzrokov in bistva mnogih nedostatkov ne pozna. I11 tu je ravno nevarnost, da s časoin demokraška in fra-masonsko-liberalna agitacija dobi polje za
To je torej prvi grozoviti greh onih, katero nameravate staviti na »pranger«, da so dobri, zvesti narodnjaki in katoličani, da si prizadevajo izobraževati in omikovati slovensko mladino, kakor veleva postava, naj bi jih vzgojili za dobre poštene ljudi in zveste državljane ; dalje pomagati ubogemu slovenskemu narodu, istotako sebi in svojemu stanu v gmotnem oziru, ter ogibati se in varovati nepotrebnega, pohujšljivega in pogubnega sovraštva in prepira z duhovščino, s katerim si je dozdaj še malo učiteljev pridobilo spoštovanje in ljubezen pri šolski mladini in pri njenih stariših. Zato jih boste stavili na panger ? Tovarišičevci, v ta namen vam ni treba klicati na pomoč tovarišev in tovarišic, da bi postali brezsramni ovaduhi svojih kolegov. Za ta panger se bodo sami radi oglasili pošteni in značajni učitelji, ter bodo očitno in ponosno spoznali, kar niso nikoli skrivali in tajili: »Mi smo tisti učitelji, tiste učiteljice, ki zvesti Bogu, narodu, državi in svojemu poklicu si prizadevamo
svoje protiverske, protinarodne in protiljud-ske namene. So mnogi v boljših krogih, ki v teoriji priznavajo potrebo socialne reforme, toda v praksi ne izvajajo svojih dolžnosti, ki jih imajo do trpečega brata. Bolj ko kedaj danes velja. Ako trpi eden član družbe, trpe vsi, celo truplo, cela družba. Žalost in ob-upnost četrtega stanu je žalost in trpljenje celega naroda. Toda odgovarjajo nam: »Ni mam časa«, ali: »Kdo se bode prepiral % ljudmi«, ali, kar je najžalostneje: »Saj sam ničesar ne razumem o socialnih stvareh».
Vse to so prazni izgovori, predsodki ali pa bojazen pred nasprotniki, katerim je vsaka potrebna soc. reiorma novotarija ali nagajiva škodoželjnost. Seveda neobrezane skale niso še palače in klasje na njivi ne še pogača. Treba je dobre volje, paznega očesa in čutečega srca, pa premagaš prve težave, zapaziš globoke rane na narodnem telesu in storiš, ne le to, kar veleva ti stan, marveč si storiti dolžan- kot človek, kot kristijan, kot pravi domoljub. In to sme narod zahtevati od omikanih svojih članov.
Treba je več socialne omike! Ni dovolj, da soseda poznaS po obrazu, poznati moraš tudi njegove gospodarske razmere, njegove napake in razvade. Tu bo žive rane, katere poskušaj zdraviti kot soc. zdravnik z dobrimi sveti, prijateljskimi opomini in sredstvi, ki jih nudi sedanja gospodarska organizacija. Tako koristiš sosedu, podpiraš družino, rešuješ svoj narod.
V Avstriji smo še jako zaostali glede soc. omike. Kje pa so praktični učitelji za soc. omiko, za gospodarski napredek ? Malo jih je, a še ti so plačani tlačani, ki storé, kar sami hote. Duhovnik je bil, ki se je prvi spomnil bednega svojega brata. Pomagal mu je tu in tam še plemenit učitelj, ki še ni prisegal na dimaste fraze. A sedanjn zamotane soc. razmere zahtevajo temeljitejšo strokovno izobrazbo v soc. vprašanjih. Z a-vest80c. dolžnostij mora siliti višje stanove, da se nesebično žrtvujejo za naroda blagor in boljšo bodočnost. Omikani stanovi morajo svoje boljše stališče v družabnem redu smatrati le kot plačilo za vestno izvrševanje dolžnostij do Bkupnosti, do naroda. Najširši krogi imajo pravico zahtevati od člo veške družbe, od višjih stanov, da so deležni kulturnih dober, zakladov omike, političnih pravic, sodelovanja v vseh javnih zastopih, zboljšanja svojega položaja. V teh težnjah in naporih morajo nositelji kulture in pravega napredka biti narodu učeniki in vodniki. To so socialne dolžnosti sedanjega časa, ki jih morajo izvrševati omikani in imoviti krogi, da mirnim potom rešujejo pereče soc. vprašanje in lajšajo ljudsko bedo in žalost.
Naša avstrijska sladna obrt.
Spisal Fr. P o v š e, državni poslanec.
(Dalje.)
Če pregledamo, katere dežele so deležne tega izvoza, vidimo, da ravno naše slovenske pokrajine ne izvažajo slada. In tu nastane za nas dolžnost proučevati, ali bi ne mogli tudi mi v svoji zemlji in v svojem podnebju vsaj za bližnjo sosedno Italijo in za pivovarne delujoče v južnih deželah, pridelovati ječmena, ki je potreben za napravo slada pri varjenju piva? A ne
spolnovati svoje dolžnosti, kakor nam veleva postava in vest«. Vaš pranger jim bo postal častno mesto, na katerem bodo »pran-gali« v pravem prvotnem pomenu besede, kakor so nekdaj »prangale« v narodnih pesmih grajske gospe in gospodične.
Se huje ao se pregrešili tisti, ki so pri državnozborskih volitvah volili, oziroma delali za „klerikalne kandidate" Prija telji „Tovariševi", ali nimajo poleg vas tudi drugi polnoletni državljani in torej tudi učitelji pravice, voliti po svojem prepričanju, spoznanju in vesti ? Ali niso oni tudi svobodni državljani, ki niso pod kuratelo? Ali bo volili morda kake nepoštene, nesposobne kandidate ali take, ki bi bili sovražni šoli, po kateri bo sami postali to, kar so? Kakšen „pranger" so si torej zaslužili možje, ki so pokazali svojo samostalnost vkljub vašemu terorizmu in vaši gonji, ki je bila in je še zdaj malo ali nič drugačna, kot ona zapeljanega, zaslepljenega judovskega ljudstva,
trdim, da bi sploh bile vse pokrajine za to ugodne, ker za pivo mora biti ječmen posebno lepo razvit, težak in goje so posebne vrste ječmena.
Toda z enako skrbnostjo in vztrajnostjo, kakor si preskrbujejo poljedelci na Morav-skem in Češkem ječmen za seme, bi tudi mi v posebno ugodnih legah mogli doseči kaj dobrega. Naj tu navedem lastne poskuse! Naročil sem si pri prijatelju Mora-vanu nekaj vreč ječmena iz moraveke liane in ga vsejal na svojem posestvu, v moravski dolini, torej na gorenjsko-štajerski pokrajini. Obrodil je obilno 18 kratno seme! in lep je bil tako, da so sosedje kar občudovali zrnje, ki je bilo debelo kakor pšenično. Vredno bi bilo, da bi se nekatere kmetijske podružnice ali gospodarske zadruge lotile takih poskusov pri pridelovanju ječmena za pivovarstvo!
Št. ruperška, mokronoška, moravška dolina, in druge gorenjske pokrajine bi bile po mojem mnenju sposobne za pridelovanje ječmena, ki bi se dal porabiti za pivovarstvo. Saj se ječmena več dobi, kakor pšenice ali rži, tudi cena je ugodnejša. C ¿na je bila ječmenu 1. 1893 9 gld, 80 kr. za 100 k ali m stot., 1. 1894 — 8 gld. 74 kr., I. 1895 — 8 gold. 34 kr., 1. 1896 — 8 gold. 29 kr., 1. 1897 - 10 gld. 01 kr., !. 1898 — 9 gld. 26 kr., torej višja, kakor celo za pšenico. Jasno mora torej biti, kolike gospodarske važnosti bi bilo za nas, če bi se nam posrečilo tudi pridelovati za pivovarstvo sposobni ječmen Kot sosedje pivovarn v južnih deželah in bližnji Italiji bi imeli veliko prednost, da bi znašal trošek za izvoz (ker smo v bližini) precej manj, kakor pa velja pivovarje sed*j, ko morajo dobivati ječmen z Moravskega ali Češkega.
Mogočen razvoj kaže pivovarstvo v Nemčiji, kar se ima prepisovati vedno naraščajočemu številu ondotnega prebivalstva pa tudi blagostanja pribivalstva, katero vedno več piva konBumira.
L. 1898 so v Nemčiji konsumirali oziroma pridelali 68 milijonov hektolitrov piva! Ca računamo, da se potrebuje za hektoliter piva 20 kg, potrebujejo slada v Nemčiji na leto skoro 14 milijonov m stotov.
Kako mogočno se množe pivovarne v Nemčiji, kažejo nam te številke: L. 1890 je Nemčija kupila oziroma od drugod kupila ječmena 7,353.921 m stotov, 1. 1899 pa že 11,042.499 m st. v vrednosti 133 milijonov mark. Na tem uvozu imamo mi Avstrijci deleža 25 odstotkov, Rusija skoro 60 odstotkov. Sploh nas je Rusija v uvozu ječmena v Nemčijo prehitela, tako da nas že sedaj znatno nadkriljuje in bo to še bolj dosegala, če bo skrbela za kvalitativno izvrstnost ječmena. To pa mora biti opomin tudi avstrijskim poljedelcem, da resno skrbe, da ohranijo glede kakovosti ječmena prven stvo.
To prvenstvo kaže dejstvo, da gre naš ječmenov slad v sledeče kraje: v Nemčijo, Švico, Italijo, Angleško, Francosko, Švedsko, Norveško, Dansko, Nizozemsko, Belgijo, Španijo, Grško, Turško, Rumunijo, Srbijo, Japan, Egipt, celo v Brazilijo, Avstralijo in Ameriko.
To dejstvo, da po celem svetu cenijo
ki je vpilo: „Križaj ga, križaj ga!" Če vam smrde besede sv. pisma, berite, kar pravi pagan Horacij: „Justum et tenacem pro-positi virum non civium ardor prava jubentium, non vultus instantus tyranni monte cjuatit solida . . . Ode III. lib III. Le na „pranger" 8 takimi 1 — Vaša napredno-liberalna inkvizicija bi poslednjič rada izvedela za vse tovariše in tovarišice, ki niso naročeni ne na „Slov. učitelja", ne na vaš list, (pozabili ste menda na tiste, ki so na ročeni na vaš list, a ga ne plačujejo) V nemških časnikih se bere včasih o neki „Revolver-Presse". A ni bilo brati ne slišati dozdaj, da bi bili „Schillerjevi roparji" ali mažarski v „bakonjskem gozdu" na prsi nastavljali samokres in bodalce onim, kateri niso hoteli naročevati njih listov ; to čudno tolovajstvo ste si izumili še le vi svobodoljubni „Tovariševci" nasproti svojim poštenim kolegom in koleginjam. Čast vam bodi, kakoršne ste vredni! Kakšni bodo konečni
avstrijski slad, nam daje nekoliko tolažbe sedaj, ko namerava Nemčija pri sklepanju novih trgovinskih in carinskih pogodb zvišati carino na slad od sedajnih 3 mark in in 60 h na 6 mark (marka = 60 kr.). Poleg Nemčije je za naš sladov izvoz najboljša Švica, katera pobira le 1 marko carine od 100 k slada. Tudi tje narašča naš izvoz, ker 1. 1892 se je izvozilo slada v Švico 247.000 m st ; leta 1898 pa že 363.289 m st. h drugih držav doslej vsaj prihaja le malo slada v Švico, namreč s Francoskega le 11.142 m st., in iz drugih držav 28.475 m st. torej nadkriljuje avstrijski slad švicarski trg.
Naš državne vlade nalog in resna skrb pa bodi, da ohrani ta trg naši sladni obrti, to tem bolj, ker je Francoska začela svojim sladnim eksporterjem deliti 400 Irankov eks-portne ali izvozne premije za vsak vagon izvoženega slada.
Kakšna sredstva bo treba uporabljati, da se osigura za bodočnost izvoz avstrijskega slada v inozemstvo, to je sedaj predmet posvetovanja kmetijskega in industrijskega sveta.
Av.-trijski kmetovalci pa morajo skrbeti za to, da se dobrota ječmena čimbolje po-polnuje, in kmetijskemu ministerstvu mora biti resna skrb, da pospešuje one zavode, kateri se pečajo s pridelovanjem posebno izvrstnih vrst ječmena.
O izvozu drugega žita razpravljali bomo-v prihodnjem članku.
Podporno društvo organistov.
Podporno društvo organistov pričelo je delovati. Prosimo torej vse, ki so pristop k društvu že naznanili, da takoj pošljejo svoje doneske. Vabimo pa tudi vse c. gg. duhovnike in organiste in sploh vse prijatelje cerkvene glasbe, da pristopijo k našemu društvu ter nam omogočijo uspešno delovanje.
Društvo ustanovljeno je za lavantinsko, ljubljansko, goriško, krško in tržaško-ko-persko^ škofijo ter ima sedež v Celji na Spod. Štajerskem.
Namen društva in razvrstitev udov pojasnijo naj sledeči odlomki iz društvenih pravil:
Namen.
a)	preskrbljevanje onemoglih;
b)	podpiranje vdov in sirot;
c)	podpiranje podpore potrebnih, bolnih in brez lastne krivde brezposelnih udov;
d)	dosega ugodnejših službenih in plačilnih razmer;
e)	prirejanje glasbenih kurzov za organiste in
ustanovitev glasbene šole in izdajanje glasbenega lista, kadar bi se to zdelo društvenemu vodstvu potrebno.
Udje.
Društvo obstoji iz rednih, podpornih, ustanovnih častnih udov.
Redni udje zamorejo biti vsi pri rimsko katoliških cerkvah službujoči organisti, ki se zavežejo plačati mesečno po 1 K.
Podporni udje postanejo, brez ozira na stan in spol, tiste osebe, družbe in društva, katere plačajo društvu najmanj vsako leto štiri krone.
nasledki vašega tiranstva? Ni mi mar, kaj poreče vlada, t. j. šolske oblasti k vašemu postopanju in kako bodo sodile glede njegovih vplivov na blagor in prospeh šolstva v deželi in na Slovenskem v obče. A jedno je gotovo. Slovenski učitelji in učiteljice, kateri se res zavedajo svoje osebne vrednosti ter častitljivosti svojega stanu in poklica, katerim je res mar za čast in poštenje, se bodo srčno in ponosno vzdignili poleg tistih, ki so to že storili, in se otresli neznosnega, ob enem sramotnega in smešnega jarma, katerega ste jim naložili. Saj niso vsi cunje in metle, ki bi dali eaboj brisati in pometati, kakor bi se komu ljubilo. So mej učiteljstvom še možje, gospe in gospodične, kateri ne potrebujejo vašega je-robstva, kateri si sodijo pravice, da smejo gledati z lastnimi očmi, misliti z lastnimi možgani, delati in ravnati po svoji lastni vesti in prosti volji. „Vsaka sila do vremena."
K sklepu dovolite, da vprašam: odkod
Ustanovni udje so tisti, kateri enkrat za vselej v teku enega leta vplačajo 50 K, v društveno blagajno.
Častnim udom morejo se pri občnem zboru imenovati osebe, koje so si za cerkveno glasbo, oziroma za pospeševanje društvenih namenov pridobile posebnih zaslug.
Pri vstopu plača se vpisnina 4 K, in 10 h za pravila, katera dobi vsak ud s spre-jemnico vred.
Želeti bi bilo, da redni udje (organisti) pošiljajo udnino če mogoče za več mesecev naprej, ker se s tem blagajniku mnogo dela prihrani.
Tudi darovi se hvaležno sprejemajo. Imena darovalcev objavljala se bodo v raznih listih.
Vse pošiljatve, ki se tičejo društvene blagajne, naslovijo naj se: Karol Bervar, mestni organist in blagajnik „Podpornega društva organistov" v Celji.
„Podporno društvo organistov"
Silvester S e n t j u r c m. p. predsednik.
Josip K a m n i k a r m. p. tajnik.
Politični pregled.
V Ljubljani, 26. januvarija.
Minister llezek je trn v peti nemškim liberalcem okolu dunajske Židinje. Na vsak način ga hočejo potisniti iz kabineta. Pravijo, da je on jedini, ki pospešuje in zagovarja v kronskem svetu Mladočehe in njih obstrukcijo. Ko pa so iz uradnih krogov izvedeli, da se Rezek vkljub vsem naporom od nasprotne strani še ne umakne iz kabineta, bo zelo v skrbeh, kakšen bo otvoritveni preBtolni govor, ker je bilo treba izbrati srednjo pot mej delavnostjo in nedelavnostjo parlamenta. Židje si žele »nevtralnega« kabineta po svojem kroju. Ko bi sedeli v njem sami Noskeji in Wrabtzi, bi bila seveda »nevtralnost« kabineta kmalu popolna.
Grof Attems-ova kandidatura za mesto zborničnega predsednika je glasom poročil v čeških listih že delinitivno pokopana. Stari lisjak Chlumecky je tudi v tem vprašanju marljivo sodeloval; pomagalo mu je pa pri tem delu vse nemško - liberalno in nacijonalno časopisje, ki je jelo že trditi, da niti dr. Fuchs ni več voljan sprejeti predsedniškega mesta. Načrt jim je pa že izpodletel, ker bi za Attemsa, ki je le predobro znan kot zagrizen nasprotnik Slovanov, ne mogel glasovati noben slovanski poslanec. Kako se je že veselila dunajska Židinja. Sedaj priae na krmilo mož brez vsako (!) politične barve, vsklika ta list v petkovi jutranji izdaji. To dejstvo bi mu zagotovilo avtoriteto, kakoršne ni užival do-sedaj še noben predsednik radi razmerja napram manjšini, öedaj je pa splaval po vodi ves sladki up in zbornici bo predsedoval Slovanom pravičen desničar ali pa nobeden.
Konfiskacija Schönererjevega programa. Včeraj smo pod tem naslovom kratko navedli razloge, ki so prisilili dunajsko deželno sodišče, da je razveljavilo konfiskacijo Schönererjevega programa od strani
pa izvira vsa ta gonja ? Vi sedite v kladi, v katero vas je vsled vaše častihlepnosti in marsikoga vsled kruhoborstva trdo in tesno vklenil liberalizem ; cvilite|v precepu, v katerega so vas vjeli in zdaj iz njega no izpuste lažiliberalni vaši gospodarji, ki se imenujejo vaše prijatelje in zaščitnike. Marsikaterega izmed vas — lahko bi povedal imena — skeli in peče, kar pripozna včasih zaupno kakemu prijatelju, pri marsikaterem pravijo otroci: „Naš ata morajo tako zaradi službe". A manjka mu moralne moči, kateri so pravi krščanska srčnost, da bi razkopal klado, stri precep, v katerem zdihuje, in da bi Bi polajšal znotranje muke, sam zbegan bega tudi druge v enako nesrečo. Najprej divja z nekako slepo togoto, katera kaže in priča, da so Tovariševci že blizu pri koncu, in to pri zadnjem koncu. Po vsi človeški previdnosti so že ob robu brezna — le malo še naprej in ležali bodo v prepadu!
dunajskega državnega pravdnika. Akoravno po splošnem mnenju ne ostane pri tej raz sodbi, pr^ti kateri se je pritožil drž. pravd-nik, in pride zadeva bržkone še pred parlament, je utemeljevanje razveljavljenja tako pomenljivo, da treba opetovano omenjati te te zadeve. Najznameniteji odstavek v razsodbi deželnega sodišča je namreč oni, ki govori o »Los von Rom«-gibanju in o »katoliški propagandi«. Ta zahteva, glasi se v odloku, se že radi tega ne more smatrati za napad na vero, »ker jc brezdvomno dovoljeno, kakor za katoliško delati propa gando tudi za drugo v državi priznano veroizpoved«. — Na to »duhovitost« odgo-var|a dunajski »Vaterland« prav dobro takole: Kaj si je neki mislil avtor utemeljevanja pri tem stavku? Za katero v državi priznano veroizpoved delajo neki propagando Wolf, Iro in Schönerer? Woli in Iro se o tem te dni sama prepirata, Wolf meni. da je dovolj protirimskega gibanja, njemu je popolno vsejedno, kamorkoli se kdo nagne. Sedaj pa prvo vprašanje: Jeli protirimsko gibanje v državi priznana veroizpoved? Avtor teh razlogov naj pove, kdaj in kje je država priznala to veroizpoved. Iro pravi naravnost, da vodi to gibanje k vodanizmu. Ali je vo-danizem državno priznana veroizpoved? Naj nam pove avtor, kdaj in kje? Kako slabo je bil avtor podkovan v verskih rečeh, kaže tudi to, da misli, da se tudi s katoliške strani dela med nekatoliki taka propaganda za ka-tolištvo, kakoršno je »Los von Rom« gibanje mej katoliki. Umesten je torej poziv »Vaterlandov«, naj avti r tudi pove, kje in kdo dela v Avstriji tako katoliško propagando, da bi se mogla vsporejati s proti rimskim gibanjem. Katoliške propagande med nekatoliki sploh ne poznamo, kvečjemu, če je prišla naše zakonodaja že tako daleč, da stavi obrambo katoliških načel na isto stopinjo z „Los von Rom" agitacijo. Potem smo pa res daleč prišli v katoliški Avstriji.
Ministerslea kriza v Bolgariji je po poročilih iz Zofi|e že rešena. Novi kabinet je sostavil bivši minister Petrov, ki je prevzel tudi notranje in menda celo zunanje zadeve. Finančni minister je mesto Ivančeva postal Bončev in mesto trgovinskega mini stra Titorova je poklican začasno Dančev. Vse ostalo je nepremenjeno. Pri tej krizi se je šlo menda samo za to, da se izbac-neta dva nekdanja Radoslavista Ivančev in Titorov. Nove smeri v bolgarski politiki ta prememba v kabinetu ne bo provzročila. Kvečjemu je bila potrebna za nove volitve. Knez je zdaj zadovoljen in ljudstvo - mora biti istotako zadovoljno.
Razmerje mej Aleksandrom in Milanom se po poročilih iz Belgrada vedno bolj poostruje. V najnovejšem času je kralj Aleksander kar naravnost zahteval od vlade in skupščine, naj izdelata zakon, ki bi prepovedal Milanu povrnitev v Srbijo, pri vspre-jemu udanostne adrese od strani odposlanstva skupščine je pa rekel Aleksander mej
drugim: Imena mož prejšnjega regima bodo zapisana v zgodovini Srbijo s črnimi črkami. Danes se pričenja nova doba in jaz raču-nim njen početek z 8. julijem minulega leta, ko sem se popolno oprostil vsakega vpliva in postal jedini kralj in vladar v deželi. Ko sem 11. oktobra 1897 začrtal svoj program, ponudil se mi je kralj Milan s svojimi ljudmi, da ga izvrši Da jim dokažem, kako nezmožni so za to, sem jih nekaj časa pustil nemotene pri tem delu, a ko so se po kazali nelojalne, sem jih odstranil. Vse, s čimur so se bahali, da so izvedli v interesu dežele, je bilo zlagano. — Narod je pač že prej prišel do spoznanja, a ni znal odpreti ust. Sicer pa tudi do Aleksandra no goji prevelikega zaupanja.
Francoski generali proti vladi. Jeden najboljših, najbolj priljubljenih in naj vplivnejših generalov irancosko armade, Ge slin de Bourgogne, je bil toliko »predrzen«, da se je pri neki priliki v javnem govoru zavzel toliko zatiranih jezuitov. To svojo »predrznost« je moral drago plačati, kajti doletela ga je ostra kazen vojnega ministra. Toda vlada je s tem svojim korakom zadela ob odločen odpor. Bivši vojni minister GallifTet so v pismu na »Gaulois a« naravnost izjavlja proti vladni nečuvenosti, in z njim se javno strinjajo odlični generali de France, Fevrier, Caillot, Kerhue in mnogi drugi. Vsi ti izjavljajo v »Liberte«, da ni nobenega generala v armadi, ki se ne bi strinjal z odločnim protestom Galliffetovim.
Nova pogajanja v Kini. Kitajska vlada je sprejela pogoje, ki so jih stavili poslaniki v znani skupni noti, katero sta podpisala tudi oba kitajska pooblaščenca. Sedaj pa zahtevajo Kitajci pojasnil na po-samne pogoje, kakor da bi ne bili že dovolj jasno izraženi. Že iz tega je razvidno, da Kitajci še sedaj ne poznajo nikake resnosti. To so spoznali tudi poslaniki in so odgovorili na zahtevo pooblaščencev, da dajo potrebna pojasnila se le tedaj, ko bodo Kitajci s sklepi in dejanji pokazali, da so voljni izvršiti stavljene pogoje, pred vsem pa kaznovati krivce. Poslaniki so daljo skle nili, pogajati se s princem Cingom in Li-Hung-čangom o pogojih, pod katerimi se izvrše zahtevane kazni. — Torej sama pogajanja in nič druzega.
Dopis.
Iz Idrije, 22. jan. »Slov. Narod« z dno 21. t. m. prinaša neki dopis iz Idrije, kate rega je gotovo napisal oni »narodni soci-jalec«, ki je pred volitvami pošiljal v svet »kozle«, katerim se je vsak pošten delavec prav od srca smejal in katerega poznanje delavskih razmer se je pri volitvi v Idriji tudi v najlepši luči pokazalo.
Sedaj našteva vzroke, zakaj ni bilo stavke, ter dolži krivde socijalnih demokratov, ter se norčuje iz kršč. socijalcev, katere imenuje »podrepnike«, in pravi, da
Med Slovenci ob Ren n.
(Piše Luka Arh.)
(Dalje.)
Homberg.
Ruhrort stoji na desnem renskem bregu, nasproti pa Homberg. Ker ne veže noben most obeh krajev, so ljudje primorani, voziti se po parniku, ki gre vsake pol ure iz Ruhrorta v Homberg.
Nama s kaplanom se ni mudilo, zato si ogledava znamenito luko v Ruhrortu, ki je največja svoje vrste (Binnenhafen) na evropski celini, kakor mi je pravil kaplan. Nasipi, kjer teče železnica, se vrste s kanali, kamor morejo iti največje ladije. In to dr-venje in vrvenje in neprestano piskanje ladij in železnic ima tudi svojo zanimivo stran. Koliko strojev pomaga slabim človeškim rokam samo pri nakladanju in razkladanju ladij in železnic! S kako lahkoto dvigne parni stroj, ki mu pravije »Kranich« (žerjav), veliko železno posodo, ki je napolnjena z železno rudo, iz ladije, jo lepo zasuče, tako da pride ravno nad pripravljen vagon; tu malo postoji, kakor pustovka nad njivo, in se potem spusti do vagona, kjer se razčesne posoda v dve polovici, tako da pade ruda v vagon. Prazno posodo dvigne zopet žerjav in jo spusti v ladijo, kjer so med tem že naložili drugo posodo z rudo. To vzdigova-nje se vrši nepretrgano celi dan, dokler ni
oni smejo k večjemu »prosijačiti«. Liberalni delavci bi pa seveda vkljub temu, da so se izjavili, da grejo delat menda s tem podpirali štrajk
Kršč. soeijalci vemo, da je štrajk orožje, h katerim bo je delavstvu braniti le tedaj, ako nobeno drugo sredstvo ne pomaga. Toda ako bi pričeli socijalni demokratje štrajk, je dolžnost vsacega kršč. soc., da tudi štr»jka, in to bi se bilo v Idriji tudi zgodilo. »Napredni delavec« ali kedo, pa pero tudi županstvo radi izjave, da je treba nekaj nezadovoljnežev spraviti s poti, ter pravi, da se tu misli samo na tuje agitatorje. To je moška beseda.
Ali ste že kdaj slišali kaj bolj moškega in po liberalizmu dišočega, kot jo to? S tem priznava dopisnik sam resničnost dejstva, da hočejo liberalci razpoditi njim neljubo ljudi iz Idrije, češ: potem bodo delavci žo mirni, saj sami si tako nič ne upajo. Namen dopisa je jasen, zvabiti delavce, če bi bili tako neumni, v liberalni tabor, da bi tam imeli čast s praznimi želodci kričati: Živijo liberalci! Tako neumni pa idrijski delavci niso in tudi ne bodo, ker morajo vedeti, da dosedaj še nobeden liberalec za delavce ni mignil niti z mazincem.
Za kaj takega bi se dal dobiti le kak duševni revež, katerega obzorje ne sega preko idrijske jame. Ni naš namen zagovarjati soc.-dem., ki je itak nasprotnica naših idej, kot so »Narodovci«, vendar pa mislimo, da je bilo v tem slučaju in ob tem času umestno ne štrajkati Ako se je štrajk izrabljal kot volivni manever, naj delavci iz-pregledajo in se oklenejo kršč. soc., ki jih ne bodo na ta način vodili na led, pač pa vedno z največjo vnemo zagovarjali in nastopali za njihove interese. Tudi štrajka jim ne bo nihče branil, če bo potreben, pač pa se jim bo svetovalo, da se na istega preje dobro pripravijo, da bodo mogli zmagatL
Liberalce grozno jezi, da je bil dr. Su-steršič pri ministerstvu zaradi idrijskih do lavcev. Predbacavajo mu klečeplaztvo, toda ali je do sedaj še kak poslanec Idrije storil kak korak za delavce ? Ali je Forjančič, ki pripada stranki, ki obeta kazati ministru kvedre, storil vže kak korak v zboljšanje delavcev v Idriji ? Ni ne vemo nič o tem. Zato naj pa „liberalni delavec" no smeši druzih, ker ima dovolj smeti pred svojim pragom, ako je sploh zmožen da te smeti vidi.
Z Reke. (Občinske volitve.) Vendar so se enkrat volitve za magistrat izvršile. Ali čudno — pri zadnjih volitvah sta se bili dve stranki: liberalna ali vladna, in avtonomaška. Zmagala je takrat avto-nomaška stranka ali ker ni hotela trobiti popolnoma v vladin mažarski rog, bil je magistrat razpuščen. Ali glej, kolika prememba! Zdaj je šla sama na volišče. Na videz se zdi, kakor da bi bila vlada popustila, — a Mažari so samo zvito premišljali — dokler niso dosegli, kar hočejo.
Čudno je vender-le, da se je vlada s tem zadovoljila in naložila avtonomašem, da morajo voliti tudi nekaj mož, katere ona hoče. Zdi se, kakor da je naenkrat avtonomaška stranka postala vladna.
Čeravno ni bilo protikandidatov, vendar so bobnali avtonomaši na volišče svoje pristaše, da bi s tem pokazali, koliko jih je,
—	ali pri vsem tem bilo je zanimanje hladno. Hrvati so se dogovorili, da ne gredo več na volišče z grdimi avtonomaškimi voditelji,
—	ali vsaj za nje ne. Avtonomaše je zelo razburilo odprto ostro pismo odvetnika Bar-čiča proti Mayländerju in njegovim mame-lukom.
Iz ljudskega štetja v našem sosedstvu posnamemo to, da broji naš Sušak skoro 5000 prebivalcev — skoro polovico več kakor pred desetimi leti. Cela trsaško-sušačka župa broji 8000 duš; ima pa samo malo župno cerkev na Trsatu — a Sušak nima do zdaj še nobene — tako, da ne odrasli in ne šolska mladina nimajo redovite službe božje.
Pred nekaj leti se je ustanovil odbor, da zbere potrebno svoto za novo cerkev — a iz tega ne bo nič — vlada se nič ne zmeni za moralno vzgojo in za napredek naroda. Ni denarja za tako potrebne stvari.
—	Čujemo, da jc bilo lani na Trsatu 200 porok — ker zavoljo civilne že-nitbe jih odide večina poročat se izven mesta.
TedeiiNki koledar.
Nedelja, 27. jan. : 3. po razglašenju Gospodovem. Sveta družina ; evang.: Jezus ozdravi stotnikovega hlapca. Mat. 8. — Ponedeljek, 28. jan. : Marjeta d. —Torek, 29. jan.: Franc Sal. šk., cerkv. uč. — Sreda, 30. jan.: Martina d, m. — Četrtek, 81. jan.: Peter Nol. sp. — Pet o k, 1. febr.: Ignacij šk., m. — Sobota, 2. febr.: Svečnica. — Soliice izide 30. jan. ob 7. uri 31 min., zaide pa ob 4. uri 57 min. — Lunin spremi n: Prvi krajec 27. jari. ob 10. uri 50 min. dopoludne. — Dan zraste v fdbruvariju za 1 uro 25 min.
—	Musica saera v nedeljo, 27. jan.: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Mašo »Dete Jezus« zl. I. Schweitzer, gradu ale Ani,. Foerster, ofertorij I. Knahl. — V mestni cerkvi sv Jakoba velika maša ob 9. uri: Missa in honorem s. Vigilii v A-dur zl-Fr. Schöpf, graduale »Unam petii a Domino«, Ant. Foerster, ofertorij „Tulerunt Jesum" koralno, potem „Laudate anima mea Dominum" zl. M. Brosig.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 26. januvarija.
Podlost „Narodovcev". „Slov. Narod" je prinesel dne 12. januvarija sledečo notico: „Babica v kn ezoškofijski palači. Iz Inomosta poročajo: Babica Ranth v Inomostu je bila pred kratkim povabljena,
ladija prazna. Železno rudo pripeljejo ladije največ z Angleškega, kakor mi je pravil kaplan.
Zanimivo je gledati, kako nakladajo v ladije premog. Na nasipu stoji cela vrsta vagonov, ki so naloženi s premogom. Voz za vozom odklopijo delavci in ga porivajo do male hišice, kjer je nekak most. Ko pride voz na most, se most takorekoč prikloni in počasi nagne, in vsebina voza, katerega drži trdno posebna priprava, zdrči v ladijine prostore. Most be na to postavi zopet v prvotno vodoravno ležo, in prazni vagon gre lahko svojo pot. Ko je ladija polna, jo udari po Renu v morje. Veliko trgovine je na Renu tu gori, tako da se zdi človeku, da je kje ob morji.
Mesto Ruhrort sicer ni veliko, a važno je radi velikanske trgovine. Ime ima po reki Ruhr, ki se tu izliva v Ren.
Dolgo sva se mudila v luki. »Čas je, da odrineva,« pravi kaplan. «Župnik je že star in zelo točen; kosilo vas čaka ob eni, zato morava iti.«
Vstopiva na parnik in se popeljeva »na ono kraj potoka«. Ne da bi se kaj povzdigoval, toda imenitno se mi je pa le zdelo, ko sem se jjrvič peljal po Renu. Kaplan mi je navdušeno govoril o krasni, veliki reki, jaz Bom pa primerjal z Renom Donavo na Ogerskem na pusti, in mu rekel, da ni prav
nič razločka med obema. Veliko vode, sama ravnina, nobene gore, nobenega griča, kje je tu kaj krasote? Razloček je le ta, da so tu ob Renu mnoga, premnoga mesta, ob Donavi na pusti pa vidiš le mline in črede konj in krav.
Seveda so druge partije obeh rek, posebno še Rana, mnogo lepše, da kar naravnost romantične.
Kmalu smo pri kraju, vHombergu. »Se daj pa le kar hitro v župnišče, kmalu bo ura ena,« pravi kaplan.
Prijazno me sprejme župnik van der Loo, star, častitljiv mož. »Bog Vas sprejmi pod mojo streho! Prav, da ste prišli, Vaši rojaki Vas željno pričakujejo. Dobri ljudje so to, izmed najboljših mojih župljanov. Italijani, ti so najslabši. Le pomislite, okoli sto jih imam, in prav malo hodijo v cerkev in k svetim zakramentom. Izgovarjajo se, da ne znajo nemškega jezika. Zato sem jim preskrbel duhovnika, ki ume laški. Bil je tu cel teden, obiskal vse in jih nagovarjal, naj gredo vendar k izpovedi, a vse zastonj. Laha ni bilo. Veste, koliko jih je opravilo izpoved? Okoli dvajset! Žalostno! O, Vaši rojaki so pa vsi drugi. Sicer bodete pa že sami videli.»
Ob štirih smo imeli pridigo in litanije. Prostorna cerkev je bila precej polna. Moralo je biti tudi kaj Nemcev vmes, ker Slo-
vencev je v fari le dve do tri sto. Litanije so peli izvrstno. S krasnim sopranom je začela neka pevka (menda iz Ribnice): Sveta Marija, presladko ime, K Tebi zdihuje naše srce. Roža diihovna, Milosti polna, Prosi za nas grešnike vse.
Pela je res lepo in pogumno, drugo in drugi pa zanjo. Navdušenje je rastlo in je vzdignilo proti koncu nekega moža, ki je začel s celim glasom peti tudi prvi glas, a ker ni imel posluha, precej drugače in v povse drugem tonovem načinu, nego naša primadona. Dobro, da smo bili kmalu pri koncu, sicer bi bilo še prišlo do »krize«.
Večerjal sem sam, ko sem prišel precej pozno iz izpovednice. Župnik ne večerja že mnogo let ne. Sploh živi le sam za-se. Po cele mesece ne gre iz svoje sobice, razun v cerkev in na vrt. Ukusno ima opravljene sobe, vse je lično in lopo, tudi v cerkvi. Po večerji je prišel po-me kaplan, češ, da se kaj pomeniva. Dolgo nisva bila skupaj, ker je moral iti k pevski vaji, da razloži pevcem latinski tekst za praznik treh kraljev. »To je moja dolžnost, ker ne znajo latinsko, treba pa je, da pevci razumejo, kar pojo, ker potem tudi bolj navdušeno pojo.«
»Da, ti si pravi cecilijanec, v besedi in
dejanju,« sem si mislil. Bog te živi!J (Dalje prih.)
naj se za štiri tedne nastane v knezoško-fijski palači v Villazzanu (Južna Tirolska) To je „Narod" prepisal iz „Ostd. Rundschau" samo s to napako, da je zapisal Ranth mesto Rauth. Da se spozna vsa vrednost takih notic v liberalnih listih, pribijemo sledeče : Pristava Villazzano je sicer last tri-dentskega knezoškofa, a on že leta ni bil v nji in vse pohištvo je preneseno v Trident. Tam pa stanuje sedaj oženjen nadpo-ročnik. Mogoče torej, da je šla omenjena ženska res v Villazzano — zakaj ne? — Ptu)! „Narodova" „inteligenca"! S takimi „poštenjaki" se nam je boriti! Vprašamo „Edinost": Ali je mogoče z ljudmi take kvalifikacije sedeti v enem klubu poštenim možem ?
Zopet „Narodova" laž. V uredništvu „Slov. Naroda" menda ne skujejo dovolj laži, zato prepisujejo laži tudi iz židovskih časnikov. Te dni je strašil „Narod" z nekim draždanskim dvornim kapelanom V o g t o m, ki je imel nalog preštudirati gibanje „Los von Rom", pa pri „študiranju" je sam izstopil iz katoliške cerkve. To vse skupaj ni nič res! Vogt nikdar ni dobil omenjenega naloga in Vogt sam izjavlja, da ni prestopil k protestantizmu, pač pa je Vogt izgubil službo radi drugih vzrokov. „Narod" bi seve take duhovnike rad svojim čitateljem naslikal simpatične, pa to pot mu j<? izpod-letelo. Laž je tudi, da bi za Vogtom več duhovnikov prestopilo k protestantizmu.
Ivan Hribar si je menda najel nekega V. H., da mu je spisal slavospev v tržaško „Edinost". V tem dopisu je strašno veliko čenčanja o „prvostolici" in vse to čenčanje temelji v stavku „Kaj bi bil francoski narod brez Pariza !" Mi nikdar nismo bili proti temu, da bi slovenski narod ne imel „svojega srca, svoje prestolice" t. j. Ljubljane, odločno pa smo proti vratolomnim finančnim operacijam, katere smo zadnji čas opazovali na gotovem mestu. Tako „delo" spravlja Ljubljano v roke tujcem. Ali ve Hribar, kdo je tisti, ki se je izrazil, da ei želi ž i d o v v L j u b 1 j a n o , d a bodešelepotem pravoživljenj«. Proti takim načelom mi vedno najstrožje postopamo ker smo prepričani, da taka načela niso prava. Ali moremo Hribarja slaviti, ko se odpira pred nami povišanje mestne doklade, ali moremo slaviti moža, pod čegar gospodarstvom je položaj hišnih posestnikov postal tak, da nekateri že ponujajo svoje hiše naprodaj. Elegantnost stavb je pač okrasila Ljubljano, privedla pa jo tudi skoro na beraško palico in v obč. svetu se mora sedaj vedno ponavljati jadikovanje o ubogi Ljubljani. V uredništvu »Edinosti« naj paz-Ijivejše čitajo poročila iz obč. sveta in šte jejo naj, koliko „kozlov« se ondi ustreli samo v jedni seji. „Edinosti" zadošča par Hribarjevih fraz „o slovanstvu", nam pa ne. Tržaški bratje naj ne mislijo, da je Ljub ljana Bog ve kaj, ako se jih z godbo vleče po Ljubljani. Da, da pod Hribarjevim vodstvom se mestna blagajna suši. Deficit je zagospodoval v njej. Nam ni vzor to, da bi Ljubljano primerjali Parizu, ampak naše načelo, ki je nasprotno Hribarjevemu načelu, je : „Zdravemu narodu zdravo prvostolico !« Končno povemu „Edinosti" še to, da je njena „nepristranost" malo čudna, ako na vsako malo ostrejšo besedo Hribarju takoj reagira, za netaktno pismo Hribarjevo, za njegovo grdo žaljenje katol. shoda in kršenje gostoljubnosti pa ni imela grajalne besede. Hribar je pač Tržačanom nedotakljiv — nam pa ne.
Imenovanje. Pravni vežbenik pri dež. sodišču v Trstu jc imenovan Nikolaj Zie-gler, kancelistom pri c. kr. sodišču na Vo-loskem Anton L in ar d i č. — Stavbenim svetnikom je imenovan višji inžener E. Bo-navia, inženerja II. lludon in K. Oberst višjima inženerjema, stavbeni pristav A. Glessig inženerjem v državni službi na Primorskem. — Župnikom v Dobrinju v Istri je imenovan č. g. Ivan Trinajstič.
Upravništvo „Domoljuba" nam naznanja, da mu je zarad nepričakovanega namnoženja naročnikov čeloma pošla 1. letošnja številka, in je tudi 2. štev. le šc malo. Zato bi torej ustregel, kdor ima teh številk odveč, ako jih vrne upravništvu.
Škof Ign. Mrak f. Dne 2. januvarija je umrl, kakor se nam iz Amerike poroča, drugi škof marcjuettski in naslednik blaže-
nega Barage, mil. g. Ignacij Mrak, v de vetdesetem letu svoje dobe. Več o njem prihodnjič.
Umrl je v torek v Opatiji grof Viktor Chorinski, star 63 let. Njegoš ime je tesno zvezano z zgodovino in razvojem pro-slule Opatije On je bil namreč pridobil celo Scarpino zemljišče, katero je lepo uredil in tako položil temelj Opatiji. Vse to je 1. 1883 prodal južni železnici. A tudi pozneje se je vedno zanimal za Opatijo, kjer je bil obče priljubljen.
Predavanja v ,,Kat domu" ne bo prihodnjo sredo, 30. t. m., ampak šele 6. le-bruvarija.
Izpred sodišča, v Kamniku se je pred ondotnim sodiščem 24. t. m. vršila obravnava v zadevi g. dr. Susteršič in kne-zošk. tajnik g. Šiška contra župan Svetlin z Mlake, ker je Svetlin g. dr. Šusteršiču in g. Šiški očital, da nimata čistih rok, češ da sta s Tomaževo žlindro goljulala in delala zase. Dr. Šusteršiču je Svetlin še očital, da je bil v izvrševanju svojih poslanskih dolž nosti zanikern in da skrbi samo za „farško bisago, ki ni nikoli Bita". Svetlina zastopal je dr. Tavčar, ki pa ni prišel osebno k razpravi, ampak je poslal svojega koncipijenta. Dr. Susteršiča je zastopal g. dr. Brejc. Razprava je bila preložena v svrho zaslišanja g. Ferdinanda Sajovica, bivšega ravnatelia „Gospodarske zveze" in — Gustava Pirca, ravnatelja „Kmetijske družbe". — V Velikih Laščah se je včeraj vršila obravnava proti M. Drobniču iz Rašice. Tožil ga je dr. Šusteršič radi razžaljenja časti. Drobnič je bil obsojen na 10 K globe in pa v stroške. Tako nizka kazen se je Drobniču odmerila, ker je dr. Šusteršičev zastopnik g. dr. Brejc imenom svojega mandanta prosil za mi lostno aodbo, češ, da je Drobnič priprost človek, ki je lahkomišljeno verjel, da je vse resnica, kar je tiskano v časopisih in kar govore visoki liberalni gospodje.
Pomladni sel. Metulj citronček je prišel včeraj na nek tukajšen vrt pogledat na solnce, če bo res kmalu pomlad.
Slovensko gledališče. Jutri, v nedeljo 27. t. m. poje se petikrat v sezoni velečaBtna \Vagnerjeva o, era Tannhau-ser. Zaradi nepričakovanih zadržkov moral so jo repertoar spremeniti in odpade za jutri popoldne napovedana ljudska predstava iger »Krojač Fips« in »V Ljubljano jo dajmo«. Za prihodnjo dramsko noviteto se pripravlja Hauptmannova drama »Ilanica« (Hanneles Himmelfahrt).
Zahvala. Iz Tržiča se nam piše: Predpustna veselica s srečolovom v prid podporne bolniške blagajne se je prav po-voljno zvršila. Vsem p. n. gg. dobrotnikom in dobrotnicam, kateri so ali z denarjem ali s prostovoljnimi dobitki koristili srečolovu, ter vsem č. g. gostom, kateri so z svojo navzočnostjo omogočili lepi vspeh, izreka društveni odbor najsrčnejo zahvalo. Bog povrni!
Duhovske zadeve na Koroškem. Č. g. Avgust Križaj, župnik na Kampu, je postal župnik na Vratih. — Župnika sta postala na dosedanjih mestih čč. gg. provi-zorja: Val. Schittelkopf v Vovbrah in Jos. R o g 1 v Piswegu. — Za veroučitelja na celovški pripravnici je imenovan č. g. dr. Fl. H i e b a u m, župnik v Ariahu. — Razpisane so do 7. marca župnije: Sveta Kri, Zagorica in Št. Štefan nad Brežami.
Duhovniške vesti z Goriškega. Č. g. Parmeggiani, administrator v St. Petru ob Soči, je imenovan vikarjem v Be-glianu. Č. g. Jožef Vidmar, vikar v Gorenjem polju, je obolel. Nadomestuje ga č. g. kaplan Pečenko.
Po ljudskem štetju ima sedaj občina Vič 2273 prebivalcev, in sicer vas Vič 679, vas Glinice 1594. (L. 1890 jih je bilo skupaj 1104.) Hiš je na Glinicah 118, na Viču 84. V Sp. Šiški je 2682 prebivalcev, kateri stanujejo v 182 hišah. (L. 1890 je bilo ondi 1997 pr.)
Potres. Iz Adlešič 24. jan. Včeraj okoli četrt 11. dopotudne in danes okoli 3/4 9 zjutraj čutili smo pri nas lahek valovit potres, ki jc prišel obakrat od jugovzhoda.
Novomeščan — državni poslanec. Mej poslanci, izvoljenimi v Bukovini, bilo je te dni citati ime c. kr. profesorja Arturja S k e d 1 a, ki je bil izvoljen zastopnikom mesta Suczave. Skedl, sedaj pristaš nemške
liberalne stranke, je, kakor čujemo, doma iz Novega Mesta in ima v bližini Št. Ruperta posestvo.
Štajerske novice. Za šmarski okraj se snuje, kakor poroča „Domovina", novo politično in gospodarsko društvo „S 1 o-venska kmečka zvez a". — Najvišje sodišče je kazenskim potom odstavilo od službe notarja Mak. Presinger v Frohn-leitnu. — Sadjerejsko društvo za srednji Štajer je razstavilo svoje pridelke na lanski pariški razstavi ter je dobilo prvo odlikovanje zlato svetinjo-
60-leten starček — deserter. V zagrebškem garnizijskem zaporu je v preiskavi nek 60-letni Likavec. Pred 38 leti je ta mož desertiral od svojega 12. ulanskega polka, ki je tedaj bival v Italiji. Deserterja tedaj niso dobili v pest, še-le sedaj so ga zasledili in dasi je preteklo od njegova bega že skoro 4 desetletij, ga vender vojaška oblast preganja. V dosedanji preiskavi se je zaznalo, da je „deserter" prav za prav že odslužil svoja vojaška leta pri 17. pešpolku v Ljubljani, kjer je nosil vojaško suknjo pod napačnim imenom ter se je tudi z našim polkom udeležil boja 1. 1866. Časopisje se nadeja, da bo vojaško sodišče tega čudnega deserterja, ki prav za prav ni deserter, oprostilo.
Etbin Kristan sklicuje protestni shod železničariev. Shod hoda v tukajšnji kazini. Kaki nagibi vodijo Kristana, da vabi na shod železničarje, ki so pri volitvi oddajali svoje glasove liberalcem (!), nam ni znano. Ako bodo ti ljudje imeli pri protestu tako moštvo, kot pri volitvi v mestni skupini, se južna železnica lahko smeje v pest.
Slovenske zmage na Koroškem. Pri občinskih volitvah v Št. Štefanu ob Žili je sijajno zmagala slovenska stranka. Izvoljenih je 16 naših in samo 2 nasprotna odbornika. — V Kotljah je slovenska stranka po hudi borbi zmagala v III. in II. razredu. Občina je bila doslej v nemčurskih rokah. Slava značajnim volilcem!
Ljubljanske novice. Igrati niso mogli včeraj v slovenskem gledališču, Gledališče je bilo precej polno, ker gostuje priljubljeni komik Urbančič-Podgrajski. Gospa P o 1 a k o v a, ki ima jedno glavnih ulog v „Mamzelle Nitouche", je v gledališču „obolela". Prišlo ji je tako slabo, da so jo morali iz gledališča odpeljati. — Imenovan je mestni koncipist I. Semen, ljubljanskim mestnim komisarjem, šolskim slugom na drugi mestni deški ljudski soli pa je imenovan Hribarjev kočijaž Jakob S e d e j — Ukradel je sprevodniku J. Žabkarju, ki stanuje v Ravnikovi hiši v Kolodvorskih ulicah, neki prasji tigovec iz zaprtega kovčka 36 kron gotovine in dve suknji v vrednosti 106 kron. — Fran II1 e b š e v i konji s p 1 a š i 1 i so se danes na Vodnikovem trgu.
Veliko zločinstvo amerikanskega Slovenca. V Clevelandu je učinil Matija Trlep, doma iz Šmihelske fare na Dolenjskem, trojen krvav zločin v svojem stanovanju ob 11. uri zvečer. Vsled družinskega prepira je zabodel z žepnim nožem svojo 361<tno ženo, rojeno Bavarko in svojega 16 letnega sina Matevža. Potem pa jo šel v kuhinjo ter si pognal krogi jo skozi srce ter na mestu obležal mrtev. Mater in sina so prepeljali v bolnišnico ter bodeta najbržo okrevala. Matija Trlep je bil star 43 let in že 15 let v Ameriki. Imel je družino in 8 otrok. Delal je kot kotlar v Variety Iron Works. Pri društvu ni bil zločinec nobenemu in tudi ni spadal k ondotni slovenski fari. Vzrok prepirov je bila ljubosumnost.
Pustni korzo, katerega priredi pevsko društvo »Slavec« v Sokolovi dvorani »Narodnega doma« dne 10. f e b r u • varija t. 1., bode v resnici vreden tega naslova in prekosil vse druge maskarade tega agilnega društva. Nastopila bode tudi neizogibna »brna« s celim spremstvom, ki jo gotovo še v dobrem spominu Ljubljančanom ; oglašajo se tudi razne skupine iz daljnih tujih krajev v ličnih narodnih nošah, izmej katerih omenjamo posebno škotsko skupino, ki bode brojila 16 oseb. Poleg tega pa tudi zastopnikov naših narodnih noš ne bode manjkalo. Za red isli večer bodo skrbeli nemagistratni policaji, plakat«"rji bodo naznanjali nastopajoče skupine, sitnost bodo prodajali razni »konfeterji« itd., torej pravi pustni korzo. — Vabila za to maskarado so
prično razpošiljati prihodnji teden. Cenjene rodbine ali posamezniki, kateri bi slučajno ne prejeli vabila, se prosijo, da se za-nje oglase v »Narodnem domu« v prostorih tega društva.
Sam sebi postavil spomenik jc v Munstru profesor L a n d o i s. To je najnovejša ideja. Morda sc jo poprime tudi ljubljanski Hribar.
„Primorski List" o položaju naših poslancev v državnem zboru. „Primorski List" piše: Slovenski narod je pri volitvi pokazal, da hoče biti krščanski narod in da obsoja liberalizem. Poslanci naj torej tudi na Dunaju pokažejo, da so zastopniki krščanskega naroda. Le polovičarstva ne več, sicer bomo v šestih letih ob vse mandate! Če ne bo mogoče delati v državnem zboru, naj katoliški slovenski poslanci ustanove na Dunaju nekak odbor, ki bo skušal po diplomatični poti to doseči, kar ne bo mogoče doseči v javnem zboru. Tudi je treba, da si naši katoliški slovenski poslanci ustvarijo program za celo Slovenijo, za kateri se bodo vsi skupaj potezali in sicer nc le za koristi Kranjske, ampak tudi za narodne pravice Goriške, Trsta, Istre, Štajerske in Koroške. En narod smo vsi. To zaupanje imamo v naše slovenske katoliške poslance.
Stekel pes. V Mostah pri Kamniku, bo ubili steklega psa, ki je popadel neko žensko. Pasji kontumac seže po 5 km na vse strani od Most.
Mati nemškega cesarja, cesarica vdova, je nevarno obolela v Homburgu. Pozvala je k sebi svojega sina in njegovo soprogo.
Francoski nacijonalci so si zopet priborili dve sijajni zmagi. V departementu lile et Vilaine zmagal je znani general de S a i n t G e r m a i n , prijatelj generala Mer-ciera, v departementu Mense, pa je zmagal nacijonalec de Benoist. Francoska vlada tega seve ni vesela.
Grozno obdolžitev lord Kitche nerja prinaša pariški „Eclair". V tem listu priobčuje neki angleški častnik poročilo, da je lord Kitchener tedaj, ko je mislil, da bo Devveta zajel mej Colcdon in Oranje reko, dal častnikom tajna povelja, vse Bure brez izjeme pobiti brez pardona in se nc ozirati na morebitno razvitje bele zastave od burske strani. In to naj bi bilo vojskovanje „civi-lizovanih" Angležev!
Kaj pa pravi „inteligenca?" Ker „Narod" misli, da je dr. Šusteršič pisal članek o naših poslancih, je nanj nagromadil sledeče psovke: „Šusteršič spušča plehato gromenje", „starikaste ničle prikimajo", „komični prizor", „smešno", „budalosti", „arogantna praznoglavnost", „špansko - beraška ošabnost", „votli politični bobnar Š.", „bahata klobasarija", „gole bedarije", „možiček", „ultramontanski nazori", „Šusteršič se hlini", „taki revčki kot je Šusteršič s pohabljenimi pajdaši", „katoliško-narodna klika", Pogačnik in Žitnik sta „dremala" (kaj pa Fcr-jančič in Kušar?), „Šusteršičeve politične prismojenosti". Volivci, na katere lete te psovke, si jih bodo zapomnili! — „Edi-nost" se huduje grozno, da se upamo kriti-kovati Hribarjevo gospodarstvo, ki Ljubljano sili v dolgove. „Narod" je pa spoznal, da se „ blagoslovljenim gospodom okolo „Slovenca" možgani mehčajo", „Slov." je „ubogo revše", ima „delirium tremens", „per-fidnost". „Narod" sc huduje nad preiskovalnim sodnikom dr. Hočevarjem, ker — je bil pravičen. Ali misli „Malovrh", daje vse sodništvo vklenjeno v njegov terorizem. Ali misli, da mora res biti vedno vsak „klerikalec" obsojen in vsak liberalec oproščen? Kdo se pa še boji „Narodovega" prangerja ?
Ribniški liberalci so poslali duhovito primero, da je »Slovenec« „škofova kastrola", in imenujejo duhovn.ke „svetohlince", žup-nišča so jim „blažena poslopja" ; njihova posebnost je „evilenjo v grmoviu s sodelovanjem maziljenega Dihur|u". I/, Žirov je do-, šla senzačna vest, da je „živio Žitnik I", „živinsko kričanje". Iz blejskega kota piše nekdo : »Na poti k napredku v gospodarskih rečeh naj liberalec objame klerikalce in narobe, Ujerkoii se srečata !R (Kaj ]>a pravi dr. Tavčar k takemu „objemanju", ki uči, da se morajo klerikalci „v črno zemljo po-' teptati" ?) — „Hijene na pokopa-
lišču", „Slovenčevi groboskrunci grobove onečedijo", »smrdljive hijene", „farji", »te hijene žro mrliče po grobovih", „smrad gre od njih". Zakaj te psovke? Ker je »Slov. Lisi« pisal, da je stari „špickramar" ližol jedel, da si je pridobil premoženje, ki ga uživa sedaj dr. Tavčar. Prosit, „inteligenca"! — Gospodi pri „koritu" menda veljajo besede, katere je „Narod" zapisal na naš naslov: »Pograbijo sicer vse, kar jim pride pred oči, v javno korist pa ničesar ne store in ničesar ne žrtvujejo«. — „Rodoljub" piše : „Državnozborske volitve so klerikalce veljale, kakor smo izvedeli od dveh odličnikov duhovnikov, 36.000 gld." Srečni ljudje, ki to verjamejo !
Sejmi po Slovenskem od 28. jan. 4o 1. febr. Na Kranjskem: 28. v Vinici; 3". na Rakeku; 1- v Šturiji. — Na slov. Štajerskem: 29. v Št. Juriju ob Tabru, Vojniku ; 31. v Dobovi; 1. v Mariboru. — Na Primorskem: 31. v Gorici ; 1. v Glemoni in Smarji.
Društva.
(„G lasbena Matic a"). Da se popolni informacija o jutrajšnem večeru „Glasbene Matice", javljamo, da traja od 8 pol 10. promenadni koncert vojaške godbe. Moški in mešani zbor pojeta nekaj novih skladb Tudi v stranskih prostorih bode za postrežbo slavnega občinstva pripravljeno. Odbor pevskih zborov „Glasbene Matice" vabi torej vse njene prijatelje, kakor tudi prijatelje petja, glasbe in plesa, da se vdeležeV mno-gobrojnem številu jutrajšnega pevskega večera. Naj se nam blagovoli oprostiti, ako ni dobil kdo vabila. Vsak gost nam je pozdravljen in dobro došel.
(Iz Tržiča.) Prihodnji torek ima sodalitas sacerdotum za tržiški sodni okraj svoj shod ravno tu.
(Slov. bralno društvo vSkofji Loki) priredi dne 27. t. m. v svojih prostorih veselico. Vspored: 1. Petje: a) »Sijaj solnčece« F. Ferjančič. a) ^Pozdrav« A. Ne-dved. c) »U boj« Iv. pl. Zaje. 2. Komičen prizor. 3. Šiloigra »Zamujeni vlak«. 4. Pro sta zabava. — Vstopnina: Neudnm 20 kr. (40 h), udom 15 kr. (30 b) — Začetek ob 7. uri zvečer. — K obilni udeležbi vabi naj uljudneje	odbor.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 26. januvarija. V ponedeljek sprejme Koerber izvrševalni odbor rnla-dočeške stranke.
Dunaj, 26. januvarija. Prišel je na dan predlog, naj bi se starostnega predsednika Poljaka dr. Wei gel a izvolilo provizoričniin predsednikom zbornice, da se tekom štirih tednov stranke dogovore o delinitivnem predsedniku.
Gradec, 20. januvarija. Tukajšnje vodstvo nemške ljudske stranke dela na to, da bi se nemški „Gemeinburgschaft" pridružili tudi nemški radikalci, kar bi baje tudi vlada rada videla. Pač pa je vodstvo štajarske nemške ljudske stranke proti temu da bi se „Gemeinburgschaft" priklopila kat. ljudska stranka, nemški radikalci so pa menda proti vsaki zvezi z dr. Luegerjem in se izražajo samo za zvezo z nemško ljudsko stranko. Z liberalci so imeli prehude volilne boje, da bi se mogli ž njimi že sedaj spojiti.
Praga, 26. jan. K sestanku v Bo-denbach pridejo vsi tiemškoradikalni poslanci, izvzemši Schonererja, ki se je opravičil pri Wolfu, in ga pozval, naj skrbi za edinost nemškoradi-kalnih poslancev.
Praga, 26. januvar. Mladočeški klub v Jičinu je poslal dr. Kloučeku, katerega je mladočeška stranka pozvala, naj odloži mandat, resolucijo, v kateri ga poziva, naj mandata ne odloži, ampak ga vedno tako opozicijski zastopa kot doslej.
Meran, 26. jan. Pristaši katoliške ljudske stranke so uložili protest proti izvolitvi Schraflla, ker se je pri volitvi volivnih mož zgodilo mnogo nepostav-nosti.
Brno, 26. jan. „Hlas Naroda" ve poročati, da se s češke strani ni bati obstrukcije.
Varšava, 26. jan. Tu so prišli na sled osmim nemškim ogleduhom. Poslali so jih v Sibirijo. Nemški konzul je nenadoma odpoklican. Ruski krogi
zatrjujejo, da ima Nemčija ogleduštvo razvito preko vse ruske Poljske.
Belgrad, 26. jan. Kralj Aleksander je dejal, da bode, ako skupščina ne sprejme zakona proti vrnitvi Milana, poklical za poveljnika aktivne armade Pera Karagjorgjeviča, in če bi mu žena ne dala sina, tedaj postavi za prestolonaslednika črnogorskega princa Mirka.
Zofija, 26. jan. Tukajšnji listi poročajo, da sta knez Ferdinand in kralj Aleksander ob novem letu poslala ruskemu carju skupno čestitko, v kateri sta ga nazvala „svojega, protek-torja, ki naj skrbi za blagor slovanskih narodov na Balkanu". Car je odgovoril da bode vedno čuval slovanske narode na Balkanu.
Milan, 26. jan. Verdi leži že več ur v nezavesti. Vsak hip pričakujejo smrti.
Rim, 26. jan. Pri pogrebu kraljice Viktorije dne 2. febr. bo papeža zastopal jeden nadškofov.
Rim, 26. jan. Nadškof v Raveni. kardinal Seb. Galca ti, je umrl včeraj v starosti 79 let.
Monakovo, 26. jan. Nervoznost Dipauhjeva je tako narastla, da so zdravniki izjavili, naj se ga prepelje v bolnico za bolne na živcih.
Berolin, 26. jan. Iz Pekina se poroča : Prostor za Kettelerjev spomenik je pripravljen. Stotine kulijev cedijo prostor, kjer se postavi nemška vojašnica, za nemške čete, ki bodo nastanjene v Pekinu kot brarnba poslaništvu.
Berolin, 26. jan. Celo oflcijelno glasilo „Alldeutscher Vcrbanda" „Die alldeutschen Blätter" grajajo Sehünerer-jev program, češ, da mora resna stranka imeti program, kateri se da izvršiti. „Tägliche Rundschau" pravi, da bodo radikalci spoštovanje do svoje politične pameti pomnožili, ako brez ozira na Schönererjevo osebo zavržejo ta program.
Haag, 26. jan. Kriigo.rjevo okiožje je mnenja, da je izprememba na angleškem prestolu up na spravo prej poslabšala, nego poboljšala. Kralj Edvard VIJ. je osebni prijatelj Chamberlainov. Kriiger je dobil obvestilo, da je burski general Delarey pripravljen udreti v Natal, Botha pa se bode polastil Delagoaške železnice. Buri so „Rand Central Elektrik" podjetje v Jobannesburgu, napadli in z dinamitom tri dinamostroje poškodovali.
London, 26. jan. „Morning Post" poroča iz Pretorije, da se nahajajo pri Belfastu in Baltnoraiu številni burski oddelki.
London, 26. jan. Iz Pekina poročajo 19. t. m.: Skof Anzer se povrne v notranji del dežele, ker mu je guverner v Šantungu, Yuancikkai zagotovil varstvo.
London, 26. jan. Lord Kitchener poroča iz Pretorije 24. t. in.: General Connuyham je na potu iz Olefonteina proti jugu vjel 17 Burov. Pri Mittel-fonteinu se je zapletel v boj z Buri. — General Knox je napal burski tabor pri Hacebrocku. Ujel je 5 Burov in 20 konj. Jeden angleški oddelek so Buri pregnali iz Grigua dežele. Iz Clamvil-iiama se pomikajo Angleži proti severu. Na vzhodu je vse mirno. Buri provzro-čajo malo škode. Pri prebivalstvu postajajo vedno bolj nepopularni.
Shanghai, 26. januvar. „Agence Havas" poroča: Poslaniki so sporočili v posebnem pismu Cingu in Li-Hung-čangu, da je nadaljna rešitev kitajskega vprašanja odvisna od tega, kedaj se izpolnijo stavljeni pogoji. Smrtna kazen se je zahtevala za štiri višje dostojanstvenike in generala Tungfusianga.
Lvov, 26. jan. Katoliškega župnika Milewskega v Krozie, okraj Kowno je zbudilo včeraj po noči iz spanja 6 našemljenih moških. Zahtevali so, naj gre k bolniku. Ko je župnik prišel med nje na dvorišče, vrgli so mu okolu vratu vrv in zahtevali, naj jim izroči 12.000 rubljev, katere je imel shranjene za zgradbo cerkve. Župnik je dejal, da jim izpolni željo. Peljal je lopove v svojo
sobo iiv je odprl neko omaro, v kateri naj bi bi! denar. Naraestu denarja je vzel iz omare revolver in dal na lopove bliskoma pet strelov. Dva sta bila hipoma mrtva, ostali so zbežali. V mrtvecih so ljudje, ki so prihiteli po strelu v župnišče, spoznali okrajnega glavarja i n n j e -g o v e g a a d j u n k t a. Sumi se, da so tudi ostali roparji uradniki okrajnega glavarstva.
Narodno gospodarstvo.
C. kr. priv. občna zavarovalnica Assicura/iioni Generali v Trstu
ustanovljena leta 1831.
(Glavni zastop /a Kranjsko v Ljubljani Gradišče štev. 4)
Tekom leta 1900. vložilo se je pri tej družbi 13091 ponudb na zavarovanje življenja čez kapital kron 98,155.293.86 in izvršilo se je 10980 polic v znesku kron 84,101.886-75. — Jamstveni zaklad družbe znaša nad 170 milijonov kron. Družba je izplačala zavarovancem od kar obstoji do konec 1. 1899 več kot 661 milijonov kron odškodnin^_• 74 (3-1)
Zaročenca.
(I promessi sposi.)
Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Lašk spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—i.
Ko odide množica in si izbije Renzo dvome iz glave, obrne se k monattu, ki mu pride naproti, in vpraša po don Ferranteju.
„Poberi se, hribovec!" odgovori se mu.
Renzo molči kot zid in ne da primernega odgovora. Ko pa vidi bolj krščanski obraz komisarja, ki gre za sprevodom, vpraša ga isto.
Komisar pokaže s palico tja, odkoder je prišel, in reče: „Po prvi ulici naravnost, zadnja velika hiša na na levi!"
Se bolj plašno odide Renzo. Na cesti takoj opazi pravo hišo mej drugimi manjšimi in nižjimi. Približa se k zaprtim vratom, prime za kladivo, drži je kakor za listek v loncu, predno ga potegne, da bi čital z njega svojo smrt ali svoje življenje. Naposled odločno potrka.
Kmalu se odprč okno. Neka ženska pomoli glavo skozi, gleda temno, kot bi hotela reči: monatti? hudobneži? komisarji? ma-zači? vragi?
„Spoštovana gospa", reče Renzo in gleda kvišku: „Ali ne služi tu kmetska deklica Lucia?"
„Ni je več, šla je", odgovori ženska in hoče zapreti.
„Potrpite vendar, za Boga! Več je ni? Kje je?"
„V bolnici." Zopet hoče zapreti.
„Potrpite vendar, za Boga! Ali je kužna?"
„Seveda. Ali je to kaj čudnega! Le pojdite!"
„O jaz revček! Čakajte! Ali je zelo, koliko časa je bolna?"
A okno je že bilo zaprto.
„Gospa, gospa! Še jedno besedico, za Boga! Saj ne zahtevam ničesar od vas." A vse zaman.
Cena žitu na dunajski borzi
dnš 26. januvarija 1901. Za 50 kilogramov.
Pšenica za pomlad . K	7-84 do	K	7-85
Rž za pomlad . . »	7-78 »	»	7-79
Turšica za ma) junij/01 »	5'28 »	»	5 29
Oves za pomlad . . »	6 45 »	»	6 46
Meteorologiöno poročilo.
7iSina nad morjem 306'2 m, srednji zrafini tlak 736'0 mm.
Ca« opazovanja
8 tanje barometra r mm.
Teiupe-ratura
po Celzija
Vetrerl
Nebo
Hi
251 9. tvo<S'|T41-6 | 0-6 | brezvetr. | jasno „J 7. zjult. I 738~9 I 12. popol. I 732-7 j
00
A sveta naša dolžnost naB pa veže, da ne molčimo več, ampak da nastopimo proti »Slovenskemu Narodu« javno in da izrazimo Bvoje mnenje celemu svetu
Javno povemo, da Števanci nismo nobenemu človeku do sedaj dali pravice, pisati v imenu nas vseh laži, obrekovanja, neumnosti čez nas in čez našega dušnega, vrlega pastirja. Ako imamo mi kaj napačnega nad seboj, nas posvari naš dušni pastir, če bi imel pa on kako napako, katera bi zaslužila javne graje, bi ga sami opozorili ali pa ljubljanskemu knezoškolu to naznanili. Mi smo z našim vrlim gospodom zadovoljni, on z nami.
2.	Vsi štirii dopisi v »Slovenskem Narodu- z dne 19. novembra, z dne 25. novembra, z dne 28. novembra 1900, z dne 8. januarja 1901 so polni samih gorostasnih laži). Ako dokažete ie eno stotinko resnice v Vaših dopisih, dobite 100 kron.
3.	Mi vsi podpisani izjavljamo, da »Slovenskega Naroda« brali nikdar več ne bomo, ker taka hrana ni za nas, katero podaja »Slovenski Narod.«
4.	Vsi podpisani stali bomo vedno v prvih vrstah katoliško-narodne stranke, od katere nas ne odvrne nihee.
5.	»Slovenski Narod« pusti naj nas jn našega vrlega dušnega pastirja v miru. Če pa noče, le naprej, mi se ne ustrašimo in za „Narod" tudi ne zmenimo. Dopisniku pa želimo, da bi ga že enkrat pamet srečala.
Iz Rakitnika: Podžupan Franc Ogrizek, Jakob Perenič, Franc Poženel. Pavel Cvelf, Jernej Černač, Janez Dolenc, Anten Čič, Anton Bergoč. Janez Vadnal, Jožef Černač, Tomaž Vodopivec.
Matenja vas: Franc Vandjal, podžupan, Jožef Žitko, Janez Malnaršič, Jakob Kernu, Anton Černač, Jakob Vadnal. Franc Gorup. Luka Klemene, Anton Milharčič. Jakob Mil-haršič. Luka Gorup. Franc Oražem, Matija Debevec, Jožef Jakopin. Jožef Ogrizek. Anton Milharčič, Jakob Ženko Janez Ogrizek, Andrej Ogrizek
Za Grobišče: Matija Klemen, Janez Čeč, Andrej Glažar, Jakob Bizjak, podžupan, Matevž Vodpivec, Jurij Sabec, Jakob Čelan, Janez Muhič, Janez Ozblč.
i
(l-i)
Žalostnim srcem naznanjam, prijateljem in znancem, da 10 po dolgi bolezni umrli mo a mati
Marija B r ešar
v četrtek 24. t. m., prevideni s svetimi zakramenti
Pogreb je bil danes.
Priporočam jih v molitev.
Jožef Brešar,
kaplan.
Kamnik dne 26. januvarja 1901.
Proti katarom
sopilnih organov, pri nahodu, hri-pavosti in vratnih oteklinah zdravniško priporočan» je	10-47 II
B0
alkalična kislina
katera se z v>pehoin rabi sama ali pomešana z gorkitn mlekom.
Ta miloraztapljaioče, osvežujoče in pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sleza in se v taeih slučajih posebno dobro obnese.
3-b | si. jug l megla 001 brezv. | dež | Srednja včerajšnja temperatura0 2°, normale: — 2'1*
Odprto pismo
»Slovenskemu Narodu.«
Podpisani možje kuracije sv. Ivana na Notranjskem smo dolgo časa molčali na surove, podle, skozi in Bkozi lažnjive dopise zoper našega od nas vseh ljubljenega, spoštovanega dušnega pastirja, vel. g. Vilkota Mlejnika.
izvirek: Giesshiibl Sauerbrunn,
ielez postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih.
Prospekti zastonj in franko. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, vefjih spec.eriiskih prodaja^nieah in trgovinah z jestvinami in vinom
Ztloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u v Ljubljani.
po ceni, pripraven za kurjavo sob in za industrije, brez smradu,
se razpošilja za vse postaje južne in koroške, kakor tudi ogerskih železnic
po 32 kron za vagon s 100 met. centi:
od postaje Skale
Naročila sprejema 70 (12—IV
Šaleški premogokop v Velenji
===== (Wollan.) ==
V hiši Se. 12 s a Marija Terezije cesti v Ljubljani ho z majnikovim trmumm
v sinjem oddati pnu-ičiii ^s pritlični prostori, (»-d
pripravni za kake pisarne ali prodajalce. V. č se izv6 prav tam v I. nadstropji. m
C. In kr. priv. umivalna voda za konje. Cena steklenici 2 K. 80 h
ju tekočina, že 40 let v rabi po dvornih, vojaških in civilnih konjskih hlevih, s katero se krepčajo konji po velikem trudu, ali če si zvinijo r.ouo, če jim odrevenč kite itd. Ta tekočina dela konja sposobnega za izredne uspehe pri dirkah — Pristen je fluid le z gori označeno varstveno znamko in je dobiti po vseh lekarnah in prodajalnicali dišav v I.	Avstro-Ogerski.	630 20-10
Glavna zaloga
Frmie Jmi. Kwizd:i,
c. in kr. avstr.-oger , kr, rumun. in knežji bulflarski dvorni založnik, lekarnar v Korneuburgu pri Dunaju.
Cisto medicin, ribje olje.
Deželna lekarna

pri Mariji Pomagaj
Cubar, Primorsko, septembra 1900. Blag. g. MIlan Levstek, lekarnar v Ljubljani. Iz srca se Vam zahvaljujem za dobrot u Višog neprecenjeuo dobrog in prisinog medicinskog ribjog olja, katerog že dle Časa samo iz Vaše dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe iti svojo rodbino sigurnim učinkom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo Prosim, pošljite mi zopet šest steklenic za 2 gld. 50 kr.
. Pozdravljam in ostajam Vam udani 839 19 Anton Ožbolt, trgovec in posestnik. Steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr. Razpošilja vsak dan z obratno pošto
dež. lekarna pri Mariji Pomagaj Nlr. Ph. M. Leuste^a v Ljubljani.
Resljeva oesta št. 1., poleg mesarskega mo sta
t . «TurruninrTvm
Pekarija
obstoječa čez 20 let, z vsemi pritiklinami, odda «e pod prav ugodnimi pogoji takoj ali po d ujovoru pozneje. — Pojasnila daje J. Raztioršck, Šmartno pri Litiii. 73 (3-1)
liiiiiiiiimaiMi
"Ja Du**
SLOVENCI,
pristopajte k
99
straži" !
II
lekarnarja Piccoli-ja
l^)ul>lji« n i
se prireja kar naiskrb-neie iz d šečih gorskih tnalinovih jagod v srebrnem kotlu s pomočjo pna U je torej najbolj čist izdelek nepre-1 sežne kakovosti ter naj se ne zamenjava z malinovim sokom, ki je v prodaji m je iiHvadno umetno prirejen, imajoč v sebi zdravju škodljive snovi in baker.
Steklenica z 1 kilo vsebine, pasterizo-vana, velja K 1-30. Razpošilja se tudi v pletenih sieklc:: cah po 10, 20 in 10 klgr. ter se 1 kilo /.»računi s K 1 10, 100 kdogr. = 1011 kron.
Pletena steklenica s 3 kilogr. vsebine poilie se frnnko po vsi avstro ogerski monarhij proti povzetju s K. 5 HO. 5H9 30
Najnovejši brevir!
Pustetova izdaja I. 1900.
(4 zvezki, 15-5 cm X 10 cm.)
Vsi zapovedani godovi novejSega časa so na dotlčnem mostu; mudljivo citiranje se je nadomestilo večinoma s popolnim berili m. Cene:
V	tisnji z gibčnim hrbtom in rudi čo obrezo".........K 31 20
Isti \o/, z zlato obrezo . . . K :-i3'60
V	finem šagrinu z rudečo obrezo K' 3(> — Isti vez z zlato obrezo .... K 38 4u
Proiiriji za ljubljansko, krško, lavan tinako ali za hrvat ko škofije se računajo posebej.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
.6» "V
.1


>>- mm	<8- 1
s 4 sobami, kuhinjo, shrambo, hlebom, kletjo, sadnim vrtom in nekaj njive, v Hudem |na gbivni cesli. 10 in. od postaje Zatičina, s>; p.ugodnimi ' "goji in nizki ceni proda. — Posestvo leži na lepem kraju tik glavne ceste in je pripravno z.i vsako obrt. V hiši je bila veliko let gostilna, katro je pa sedanji la.lnik hiše radi svnje službe opustil. Gostilna bi I) U tem bolj na mestu, ker se je c. kr okr. sodnija iz Za'.ičine v Višnjo goro preselila in gredo stranke \/, Zatičine, St Vida m okolice vse tam mimo. — Pojasnila daj-: iz. prijaznosti upravništvo »Slovenca«.\
Naznaiiilo in "pi^iporoežlo.
Uljudno nsznanjam si. p. n. občinstvu, da sem prevzel s 1. januarjem
1 •to t g o v i o s g» o o
tukaj na Dolenjski cesti št. 4, (pri Ribču)
«f koja je dosidaj obstajala pod tvrdko Joslplna Lavrenžio. To trgovino bndem vodil od sedaj	W
"l naprej združeno s špecerijskim blagom. Iver imam moko lastne mlet ve, prosim si. p. n. ob-	{?}
čmstvo, zlasti ono lz Dolenjske in Iške strani, da rm ohrani dosedanje zaupanje, obljubujoč,	M
da bode m vse svoje moči posvetil v to, da se bodem s solidno in ceno postrežbo tega zaupanja	W vrednega izkazal.
59(3.2)	Makso Lavrenčič
trgovec na Dolenjski cesti št. 4, (pri „Ribču'). W
a pratika

Dobiva se komad /to 12 kr. = 21 vinarjev ■po vseh prodajalnicah v mestih in na, deželi.
Glavna zaloga pri II. Ničmaiiu v Ljubljani, i
- Ceniki za razprti dajalce pošiljajo se zastonj.	=
K S
Zfajholjša in najsignrnejša prilika za sledenje ?
----——^
Stanje hranilnih vlog 30. sept. 1900 ^ čez 5 milijonov kron. ^
Denarni promet v devetih mesecih čez 17 milijonov kron.
]
v
sa m
SSl
preje: Gradišče štev. 1, sedaj: Kongresni trg štev. 2, I. nadstropje
s p r e j e m a
/šege
vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan in jih obrestuje po
brez kakega odbitka, tako cla sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 gld. čistili 4 gld. 50 kr. na leto.
Stanje hranilnih vlog 30. septembra 1900: 5,853.620 K 97 b.
Promet v mesecih od 1. jan. do 30. sept. 1900: 17,740.643 K 16 b.
IlramlE^ knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 1. oktobra 1900.
966 11
Dr. Ivan Šusteršič, pretisednik.
Josip Šiška,
knezoškopjski kancelar. podpredsednik.
Anton Belec,
posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano.
Josip Jarc,
veleposestnik v Medvodah.
Odborniki:
Dr. Andrej Karlin,	Ivan Krcgar,	Dr. Viljem Schweitzer,
stolni kanonik v Ljubljani.	načelnik okrajne bolniške blagajne	odvetniški koncipijcnt v Ljubljani.
Karol Kauschegg,	« Ljubljani.	Gregor Šlibar,
veleposestnik v Ljubljani.	Frančišek Lcskovic,	župnik na Rudniku
Matija Kolar,	zasebnik in blagajnik ¡.Ljudske	Dr.
župnik pri D. M. v Polji.	posojilnice \	pro fes
& m
3*
I
&
a
§> : m
0> 1
3> 1
'ii
ci>- i i
i i
l> i
gt>>.. ; éP'
.
9
53 m

Supnik na Rudniku	j
r. Aleš Ušeničnik,	,
esor bogoslovja v Ljubljani.	j j
m i
5ÔS Icjv g ®5
'a. i

H JBli BA BNY-jev podfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup
Ta 31 let z največjim uspehom rabljeni prsni sirup raztaplja slez. upokojuje kašelj, pomanjšuje pdt, daje slast do Jedi, pospešuje prebavljanje in redilnost, telo Jači in krepi.
Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raz-topljive fosforno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejenje kostlj.
Cena steklenlol 2 K 50 h. po pošti 40 h več za zavijanje.
SIV Prosimo, da se vedno izrecno zahteva Her-babny-Jev apneno-železni sirup. Kot znak izvora se nahaja v steklu in na zamašku ime ,.Her-babny" vtisnjeno z vzv še-nimi črkami in nosi vsaka steklenica poleg stoječo uradno registrovano varstveno znamko na katera znamenja naj se blagovoli paziti,
Osrednje skladišče	(i)
Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit"
VII./l, Kaiserstrasse 73 in 75. V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju, v
Ljubljani in drugod. 120 20-9
V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: A. Mardetsc-hläger, Gabr. Ficcoli, Ubald pl.Trnköczy, J. Mayr; Celje : O. Schwarzl & Co., M. Rauscher ; Reka: F. Prodam, G. Prodam, A. Schindler, Ant. Mizzan; Breze: G. E'sässer; Sovodenj: F Korden; Celovec: P. Hauser, P. Birnbacher. J. Kometter, V. Hauser; Novo mesto: A. pl. Sladovic-z; Št. Vid: A. Reichel; Trbiž: J. Siegl; Trst: C. Zanetti, A Suttina, A. Filippi, J. Serravallo, E. pl. Leiteuburg, 1'. Prendiui. M. Ravasini; Baijak: Jobst & Schneider, L. Assmaun; Črnomelj: F. Haika; Velikovec: J. Jobst, Volšperk: J. Huth.
Na račun se odda pnd zelo ugodnimi pogoji s 1 majem t. 1. dobro znana
gostilna
v letovišču Lavercii pri Ljubljani, želez. postaje.
Izvrševanje obrta izročilo se bode le zauesl|ivi, prav pošteni in posebno v kuhinjski stroki zelo veftči gostilničbrki (vdovi ali samici) z dorastlo hčerko, oziroma s kako so-rodnico, proti primerni kavciji.
Natančneje po,zve se t,ri posestniku in vinskem trgovcu Karol Lenče-tu na Laverci.	15 6
Viljem Dopfer
dimnikarski mojster,
stanujoč v Križevniških ulicah št. 6 v Ljubljani,
se priporoča čč. gg. duhovnikom, ki so hišni posestniki, in vsem onim posestnikom, ki žele vestnega in poštenega dela. 71 (3 — 1)
Službo organista in cerkvenika
razpisuje župni urad v Vačah pri Litiji.
Oženjen ceciiiianec ima prednost. Služba se lahko takoj nastopi.	4—2
Predivo
kakor tudi vse druge
deželne pridelke
kupi najdražja
Anton Kolenc,
trgovec v Celju, Narodni dom
Kdor ima veliko prediva, naj naznani zadnjo ceno in množino.	35 10 -4
1
se takoj vsprejme v specerijsko trgovino.
Ponudbe naj se pošiljajo na T. Mencinger Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 44.
S	Spretne	i
iii aritf Nlam stikov
dobč dobro plačano in trajno delo v neki ¡aj dunajski tovarni za slamnike. Več pove iz JQg prijaznosti	67 (2—1)
g. Kari Recknagel v Ljubljani,
Veliki trg št. 24.
WW
iVljfim

»J'
•I"
a
•«■s
38
a
9
a-
Gg. ženini ß ß ß ß in neveste!
Priporočam svojo naj- „rilCH-^f"—"&>STYRlA"
večjo in najbogatejšo, obče- " '* 01 znano veliko izbero vsakovrstne sBlutoniiie in srebrnino v secesiji, posebno
lepe poročne prstane
prave švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, prstane itd. itd. Namizne oprave (Besbck) in naiboljše šivalne stroje \se to po najnižjih cenah in z jamstvom.	28 5
Vabim na obiini obisk in ogled
z vsem spoštovanjem
__v
Fr. Čuden. urar in trgovec
v Ljubljani, Mestni trg štev. 25, nasproti rotovža.
Ceniki brezvločno <11 poštnine prosto
iS?
s
a g
*
e* *
A, i
M
L
9 e*
Prostovoljno
prodamo posestvo
v Naklem, obstoječe iz hiše, gospodarskih poslopij, lepega vrta, velik, travnika, več n]iv in gozdov. Odprodajo se tudi posamezni kosi.
Več se izvč v Naklem št. 17. Ponudbe naj se pošljejo pismeno v Mošnje št. 86, pošta Radovljica.	70 (2 i)
Hiša je na prodaj
v Ljubljani, Krakovsko predmestje,
iz proste roke, pod jako ugodnimi pogoji.
Poslopje je v najboljšem stanu, ima 3 sobo in 2 kuhinji, prostorno dvorišče in velik vrt.	21 6—5
Natančneje pove upravništvo »Slovenci«.
ANT. PRESKER
krojač v Ljubljani, Sv. Petru coMtn tir.«*
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
Iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih ceuah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
zgotovljene obiske
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah..
7 8
V najem se da takoj
hišo z gospodarskim poslopjem, hlevom in ledenico, jako pripravno za gostilno in mesarijo. Hiša je pri cerkvi in prodajalni.
Več se izve pri načelništvu kmetijskega društva v Leskovci nižje Ptuja.	4
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
X .	w
II	Last mi je priporočiti slavnemu občinstvu k obilnemu obisku	£
*	■	K
Brunnerjevo gostilno
v Ru dolfo Tem
x
K katero sem prevzela od gosp, Jak a za.	50 2-2
K Točim izvrstna domača, štajerska in istrska vina. kakor tudi najboljšo vrsto piva Reininghaus, ter zagotavljam, da bode za dobro kuhinjo in točno postrežbo popolnoma preskrbljeno.
Za obilen obisk prosi	Marija RoiČ.
X X X
X
St. 1354.
Razglas.
54 3—3
Izpieminjajoč razglas z dnč 9. februvarija 1900, št. 4876, odreja mestni magistrat kot obrtno oblastvo prve inštance gledš na točenje žganja nastopno:
Vsakdo, ki toči v mestu Ljubljani žgane opojne pijače, bodisi v posebnem lokalu, bodisi v zvezi s kakim drugim prostim ali koncesijonovanim obrtom in mu je odmerjena za tako točenje v smislu § 11 zakona z dne 23. junija 1881 drž. zak. št. 62. posebna naklada v poluletnem znesku 90 K, mora točenje teh pijač vs<ko soboto in na dan pred velikimi pravniki ustaviti o petih zvečer, ob nedeljah ln praznikih pa ob dvanajstih opoldne.
Če je sobota praznik, velja za njo poslednjeimenovana ura
Kdor toči te p'jače v posebnem lokalu, to je ne v /.vezi s kakim drugim obrtom, mora ob gori navedenem času zatvoritl svoj obrtni prostor.
Ostala določila ostanejo neizpremenjena, kakor jih odreja prvotni razglas.
Ta odredba stopi v veljavo s 1. februvarijem 1901.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 12. januvarija 1901.
Podpisana ima v zalogi na.iraznovrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje. prte itd
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke In vsu popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji ceni bandera in vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spostovanjam se priporoča 502 52-35
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
v Ljubljani, Wolfove ulloe 4.
y
T) u 11 a j s k a f ilialka Hranilne vloge na knjižioe s 4%.
Menjalnica, borzno posredovanje, posojila n» vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 11 razvinkuiiranje obligacij.
Živnostenska banka
na Dunaju, I., Henengasse 12,
Glavnice v akcijah 20,000.000 K.
Reservni zaklad nad 7,500.000 K.
Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Piznju, Budejevicah, Pardubicah Taboru, Benešavi, Iglavi, Moravski Ostravi.
Dat 25. januvarija.
ikupm '. ržttviu dolg v notni; . Skupni državni dolg v srebru .
iv.vtrijaka zlata renta 4°/0......
Sivttriiaka kronska renta 4U;0, 200 kron
Ogerska zlata renta 4°/,, . ......
Ogtrska kronska renta 4°/„, 200 ... Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . kreditne delnice, 160 tfld, . London vista	...
Sentški drž. bankovci sa 100 m. nem.drt.velj
Ö u ii a i § k a b o r z á.
98-25 98 10 117 50 98-25 . 11705 92 25 1703 -663 -240 57»/a 117-57 •/„
20 mark .
20 frankov (napoleondor) . Italijanski bankovci C. kr. cekini .
Dn6 25. januvarija.
3*2°/0 državne arečr.e :. 186i. 350 gla.. 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4°/0 zadolžnice Rudoliovo želez, po 200 k?on Tisme srečke 4%, 100 gld. .... Dunavslce vravnavne srečke 6°/0
23-53 1915 90-50 11-32
182 -167 50 198 -95 40 140- — 258-—
Dunajsko vravnavno posojilo 1. 1878 .	106-— Zastavna pisma av. osr.zem.-kred banke I",, . 94* —
priioritetne obvoznice državue železnice	42H-50
>	, južne Železnice 3°/0 .	341'50
>	> južne železnice 6°/„	120 50 , > dolenjskih železnic 4"/0 . 99 50
Kreditne srečke, 100 gld..............387 —
4°/0 srečko dunav. parobr. družbe, 100 gid. .	370 — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 flid . 48- — Ogerskega » , » 5 » . 2270
Budimpešt. bazilika-srečke, 6 gld.....13-90
Rudoltove srečke, 10 gld......61—
Salraove srečke, 40 gld. . ...	180 —
St. f»en6is srečke, 40 i?ld. . .....201-—
Waldsteinove srečke, 20 gld.......391'—
Ljubljanske srečke ... ....	58- —
Akcije anglo-avstrijske banco, 20=) gld. . .	268*60
Akcije Ferdinandovo sev. želez., 1000 (;l- a; j .	6216*~
Akcije tržaškega Lioyda. 500 gld. . .	830 -
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. .	108 7S
Sploina avstrijska jtavbiuska družb* . .	146 —
Montanska družba avstr. plan............433*—
Trboveljska premogarska družba, 70 o. .	450* —
Papirnih rubljev 100 ................263 75
Nakup ln prodaja
vsakovrstnih državnih jiapirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Prouaese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.

fiianjarnicnu delmäka družba
m m c u i

eile 10 in 13, Dnnaj, i.,
aSJT Pojasnila t&j®, v vseh gospodarskih in Kn^nčnlh (tvaret
potem o kursnih vrednostih vseh ¿populacijskih vredno^iaiV) »aplrjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče viaocogs. obrestovanja pri popolni varnost' t» ti 1 o i; e i» i h glavnic, tf^gg