P R O L E T A RK JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATEUE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice ST. — NO. 2218 OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS , EDUCATIONAL BUREAU Catered m Mroad-rU« Matter, IW 6, 1907, »t thc po,, oifcre si ( b,<*jo ||| uaJer Um Act ol Coagie.. ol Mui h5, IB79 CHICAGO, ILL., June 14, 1950 Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. >*ta LETO—VOL. XLV. ZAPADNE SILE SAME KRIVE, DA SE JIM AZIJA IZMUZUJE Konec starih imperijev — novi nastajajo. — Anglija v zatonu. - Južna Azija "rešena" -toda kako? Stari privilegiji ie prevladujejo. Ena glavnih brig našega državnega department^ sedaj je —kako rešiti južno Azijo prec komunizmom. Kaj sploh je komunizem, o tem ondotni prebivalci nič ne vedo, razen onih, ki imaj kaj izgubiti. Pridobiti pa nič. A navadni ljudje poslušajo vesti, kako so v bajni Sovjetski zvezi ljudje pridobili vse, bogati pa vse izgubili. Tako si tolmačijo komunizem v Aziji. Stari imperializem* v zatonu Nobenega dvoma ni, da je angleški, ameriški, francoski in nizozemski imperializem Azijo izgubil za vse večne čase. Dolgo je jahal posebno po Indiji in prav tako po Kitajski. Japonska se je prva. izmuznila izpod njega in sedaj je tudi ona podložnica Zed. držav. Toda je ni volja ostati v tej vlogi. General MacArthur ima vsled tega precej neprijetnosti — toda vse v veri, da se izneBe bodisi ev ropske afi pa ameriške nadvlade. K temu je pripomogla izredno veliko tudi druga svetovna vojna, v kateri je Japonska pospravila z angloameriškim imperializmom skoro tako na mah, da se je bilo čuditi, dasi niso od Japoncev "osvobojeni" narodi s tem nič pridobili. A vendar, iz-prevideli so, da je moč belo-poltcev sphlanela in s tem je bila ubita tudi vera, ki so jo ustvarjali — namreč ^la le bel človek je sposoben vladati, da le on spada v "vzvišeno" pleme. ^ Sedaj se širi revolucija proti tej "veri" v premoč belega človeka po vsi Aziji. Vietnam V francoski Indokitajski — ki se je 18. avgusta 1945 proglasila v Vietnam (v državo juga), vojna še ni minila, od kar B„ so v Evropi in na Japonskem opozicionalce proti sebi označu- zmagali zavezniki. Francozi jo je za komuniste in tako je stvar hočejo nazaj za svojo kolonijo in zanj rešena na zelo enostaven v naporih, da se jim bi to posre-nacin. Dam ti žig in po tebi naj čilo, jim sedaj največ pomagajo ^ v 4 Zed. države. Zato, da Indokino ODPOR PROTI AMERIŠKEMU NAČRTU ZA If 0B0R02ITEV ANTISOVJETSKEGA BLOKA 1 Frances Zakoviek j Joško Oven: Waukegan, 111.—Dne 8. junija Načrt ameriškega vojneqa štaba ter državnega je **} °PJfraciii v bolnišnici naglo ' • 9 umrla Frances Zakovsek, bivša Kitajsko izgubili Največji udarec za ameriško vnanjo politiko je bila lani uspešno zaključena komunistična revolucija na Kitajskem. Negle-de kako si jo tolmačimo, bila je udarec na stari imperializem. Tolmačenje, da jo je zajel v Jme sovjetski imperializem, ne more spremeniti dejstva, da je nova Kitajska zavrgla stari družbeni red in da se naziva sedaj za komunistično državo. Ze-dinjene države, ki so imele Kitajsko zadnjih par desetletij v svojem okrilju, so v tem preobratu v Aziji največ izgubile. Širjenje revolucije v južno Azijo Kitajska seveda ni edino, kar je naša vlada imeja na vagi. Sedaj ne vemo niti če nam bo Japonsko mogoče obvarovati za nas. Namreč za T^umanovo doktrino. Zapacjni imperializem je v Aziji očividno odigral. V njemu je bil udeležen tudi nekdanji imperializem carske Rusije, a nova Sovjetska zveza pa poudarja. 'rešimo' pred "komunizmom**. Vietnam se je omenjenega leta proglasil za samostojno republiko in Francozom je nova vlada rekla, da lahko z Vietnamom kupčujejo, namreč trgujejo, toda nikoli več tako kot so pred vojno. Na čelu revolucije proti Franciji v Indokini je v Moskvi vzgojen komunist Hoči-minh. Francija ima v Indokini ali v Vietnamu sedaj okrog 150,000 do zob oboroženih mož, a te velike svoje stare kolonije si ne more več podjarmiti vzlic temu da jo ta vojna stane nad $150,-000 na dan. Zato je pristopila Amerika zraven in priznala nekako "neodvisno" vladd, ki pa je francoska lutka in ie domačini ne marajo. f Francosko armado v Indokini tvorijo v tej vojni regularni francoski polki, francoska tujska legija, v kateri je tudi precej jugoslovanskih pustolovcev, in pa oddelki domačinov, ki so bili od v Francije okupiranih krajev primorani vanjo ter poslani v borbo proti svojim rojakom. Vseeno se zdi, da je Indokina departmenta določa med druqim oborožitev Francije ter druqih dežel v zapoditi Evropi. Ustanovi naj se veliko kopno armado, ki bi štela kakih dva milijona mož in če se pritegne še zapadno Nemčijo v ta plan, bi lahko ta nova armada imela nad tri milijone mož. Ameriško poveljstvo bi rado tudi Španijo v tem bloku, toda angleška in francoska vlada temu nasprotujeta vsled velike domgče opozicije. Kajti Španija je vendar še vedno fašistična in njen diktator Fronko je prišel j stvovaT« v naprednem gibanju na krmilo edino s Hitlerjevo ter Mussolinijevo 'po- slovenskega delavstva, bila je iz-močjo. " redno aktivna pri raznih ustano- i • l i ' ... . . . . vah tukajšnjega SND in je često Na nedavni konferenci vnaniih ministrov Zed. •držav, Anglije in'Francije so o ameriškem predlogu za oborožitev proti sovjetskega bloka veliko razpravljali. Navzoči so bili tudi vojni veščaki teh treh držav in pa zastopniki vseh dežel severnoatlarpskega pakta. Naš državni tajnik Acheson je obljubil, da bodo Zed. države prispevale glavni del vsote za oboroževanje, a tudi druge pridružene dežele naj prispevajo, dasi proporčno veliko mani kakor mi. Anglija naj bi se osredotočila v jata n ju bojnega letalstva, kec na morju je sedaj Amerika dovolj močna. Francija pa naj ustanovi masno arenado. Oborožile pa jo bodo Zed. države. Poročevalec čikaške Tribune, Arthur Sears Hen-ning, piše, da so zastopniki Francije ta Achesonov Glas Z ZQpodo predlog zavrnili. Rekli so mu, kot trdi on, da hoče Denver, Colo. — Rada čitam Amerika voditi svojo Vojno proti Rusiji z evropskim moštvom in svojimi mašinami. To je, da naj Francija ter druge države atlantskega pakta preskrbe "kanon-futer" (hrano topovom), Amerika bo pa prispevala vojne stroje. ' RAZGOVORI gl. odbornica v porotnem odseku . *everT? kakoJ bi začel- Mini*°. SNPJ in dolgoletna tajnica jed- Je /e n,ekaJ ted™v kar »m notinega društva št. 14 V gl. od- f6*™1! * ah čakal° me J* boru je bila od leta 1929 do leta-. deIa doma' da mi Je ost*- 1933. Ob smrti je bila stara 60|J*10 ^elo *nal se zdi, da je Indokina ljudstev in prisluhnila soji. Ničf*a Francij° izgubljena. Ta dežela (Vietnam) je izredno bogata na rudah in pa na kmetijskih pridelkih. Ima 25 milijonov pre- ne pomaga, ako v VVashingtonu, Londonu in Parizu trdijo, da je sedanja Rusija prav tako osvoje-valna kakor je bila carska—kajti dasi je tudi sedanja agresivna, je vendar to povsem druga država kakor pa je bila pod carji. To je vzrok, čemu toliko strahu pred njenim novim imperializmom, kčr ta si pridobiva na svojo stran mase, a stari pa je delal le za privilegije in mase pa ubijal. bivalcev. Francoski, kapital \ nji je po vseh videzih izgubljen tudi ako ga naša vlada še tako pomaga reševati. (Konec na 3. strani.) minister Rene Pleven izjavil, da ako ameriška vlada hoče usiliti ta svoj načrt, bo resigniral. z Francoska vlada želi veliko, moderno oboroženo armado, toda ne da bi postala orodje ameriške politike v "mrzli" ali pa v vroči vojni proti Rusiji temveč v svojo zaščito. Pripravljena pa je WMfHi ameriško oioije ,katerega že dobiva. Služi ji ■lil Jliiiu v njeni vojni proti domačinom v Indokitajski. Iz ameriške propagande je razvidno, da smatra naše vojno poveljstvo vojno z Rusijo za neizbežno in tudi Trumanova doktrina za borbo "zoper komunizem vsepovsod" vodi vanjo. Toda ta vojna se bržkone ne bo dotaknila ameriških tal, kot se jih nista 'hči Frances in Pr*vi, da bc prejšnji dve svetovni vojni, pač pa se bo vršila v Ev- J^^^Lh teŽk° * ropi in možno v Aziji in Afriki. Francoska vlada hoče, da se ameriška vlada določno izjavi, da ako pride do takega oboroženega konflikta, bo ameriška bojna sila takoj posegla vanjo, ne pa drugim samo z orožjem pomagala. To pomeni, da bi morali poslati ne sdmo letalce temveč tudi veliko armado. Sedaj je taka bojna intervencija obljubljena le neoficielno in Truman hoče Franciio ».: . i . . . . ga bodo naročniki tam tudi pre- fer druge zaveznice uventi o tem, ker /e za podaljšanje jeli. A računamo zanj $1.65 ka- "d raft a". Sedaj sestoja vsa naša armada in mornari- kor poprej. , ca iz prostovoljcev, dasi je tudi postava za prisilno Q^de nerednega dostavljanja vojaško službo še v veljavi Bila je sprejeta le za za- Prol®tarLca v *Uri kraj časno dobo ^^ 'v 5 konzu,ofTI v- Knolom in zanimiva. bi mogle zbuditi ne samo gnus I nase r°jake v Detro»tu. Svoje Rada bi vam kaj več poročala, ampak .strašno zavest, da smolcase sem ,mel Priliko preživeti skoro na pragu novega svetov- nekaj let med nJimi- Ne samo, nega klanja. Ni moj namen raz- da 150 naPredni. ^asih še malo pritisk in da tudi srce prav ne lagati pomen te nove Atlantsko Prc-radlkaln». ampak, kadar na-deluje. Vrh tega pa mi je tudi alijance, katera naj bi kot pra- PraviJ0 nekaj pa'naj bo avto-zelo dolg čas, ker sem čisto sa- vi državru tajnik Dean Atche-1 mi>bi1' veselico ali pa Narodni ma. Hči Allice ter zet Joe Dras- son, prinesla in zagotovila mir ler sta spet dalei na severu. Otroci se pač poroča in gredo tja kjer je bolje zanie. Ko sem bila mlada, sem mislila, da bl bili trije preveč, sedaj pa bi jih rada več, da bi saj eden ostal pri meni. Iz_Milwaukee j a mi je pisala bo ne-ker mora delo pustiti. — Frances Artach Naročite koledar svojcem v starem kraju Koledar v stari kraj pošiljamo sedaj po dražji poštnini, zato da v Evropi, in pa o miljardsih, katere bo potrošila naša država za oborožitev iste; ampak zgodovina je bila še vedno v pravem, da je za vsako tako akcijo sledila vojna. Ali nekaj je kar vse- dom — je vedno prvovrstno. Ker nisem imel preje priliko čestitati našim vrlim slovenskim delavcem v Detroitu, njim seda} čestitam in jim želim napredek in uspeh. SANSova konvencija je zak-(Dalje na 2. strani.) Nehaj o naših stvareh V nedeljo II. junija sc je vršila v Arcadia parku v Mil-vtaukeeju konferenca krajevne organizacije Prosvetne matice rs severni Illinois in Wisconsin. Zastopana so bila društva ter federacije SNPJ, društva JPZ Sloga, krožki Progresivnih Slovenk, pevski zbori, JSZ in Proletarec ter razne gospodarske ter kulturne ustanove. Navzočih je bilo z Kosti vred nad sto oseb. Poročila zastopnikov o aktivnostih društev in drugih orKanizacijah so bila zelo zanimiva, posebno še poročila krožkov Progresivnih Slovenk. v Culi smo tudi poročilo o prenavljanju prostorov v Arcadia parku. Park obsega 11 akrov. Je zelo ličen, ima dvorano, v kateri je prostora za nad dve sto ljudi, še večjo pa imajo v načrtu. ,1 j e« . -. | Gospodinjski odsek Je poskrbel sa sredstva, da so »i zgradili tik Pomisleki, ki jih imajo o ameriški vnanji politiki J LPiS. tlZk^Z tTl^TiT ^T* ^ i' ""»nfnih volitvah kandidat obeh vseh strank, ako dob« nomlna- j Komunistična pride v upoitev le "komunizem" je naravno, da so najh°lji' n,*'n ™ «hvarovan,e »|f»nk ter .»voljen brez opori- cijo. V mestu New York pridejo v kolikor je delavsk. (Labor) se razgibala vsa azijska ljudstva!,n IT^di Z™ * n , v, . V up°*,ev i,iri "r»"kc ~ i" P"ty pod njenim vod.tvom, so- S.Z J.? . «!? ? n Rall,k1? m'd Warrenom .n stari dve. namreč demokratska cialistična stranka p. je hi a v ZTiZn ben'- r"fn dn i« republikanska, in p„ dve New Yorku razbit, med prvo dV* 'm' naspr*>,U'°^ "Vdrn " "republik.n- razmeroma novi stranki, ki se svetovno vojno. I>„ t.kr.t je bi- kandidate c. drugi pa za "demokrata", imenujeta prva Labor Party in la zelo močna, bila dobro zašlo- v notnih °„r?ml™?h Tn T !> PVT"' ^ Hru«» Par«> V prvi do- pan. v mestnem svet« in v le.....—- ... ...................... P„ Je preoseooval rre«. A v Kriiforihi K«^,. . JU" pro- minirajo komunisti. Ustanov- Kislaturi in tudi kongresnika je Vider./a tajnik« krajevne organizacije je bil ponovno izvlen ^.I^S UU »nnuMlč«'* ^ ^ L l" ? * '"'I ljen" jC h"" PrVO,n° pod P«kro- ^ ilVolil« To J« v resnici bila Anton Udovich. ' ^ J IZTwJrL VI ^ TTv U.je: j18 imam" v ,l«J vlteljstvimi unije ACA, a sedaj "dn«a" stranka, kajti njen pn, ve^ert ln d^il..." ^ K°" t A T? 'S Vr"nk"' p« ima '-barsko, komu- gram j. bil soei.liitlčen, torej Zli <». t , m P» ^"'J« *.,d« v vo- nlstlčno vodstvo. Drugo, ali II- povsem ntkaj drugega kot ,a je v J nr"*"nj ':hk° ,ekTeca h'ra,n,, pa * p**™ d.m„kratsk» I TT !l",1. JtJ.' V Kr"forniji ako Puhinsky, predsednik unije IL- In republikanske strank.. Ako je Številk, tik VAŠEGA . V . ^fwrn,J' k.ndid.- nomln.ran n. obeh listah, ker GW. Toda v urade si deneta n. Imena n» NASIXtVU na PRVI !_ „ " " . . . . ,ah f>"'rm v n»vember»kih svojo listo v volltv.h večinoma auai[«,.ar avMiaiti Ali vam je naročnina potekla...? Tekoča številka Proletarca i« 2218 Več kot toliko jih je bilo pri mizah prošlo nedeljo. Poročali so udeležencem tudi o društvenem domu v West Allisu. Park in dom je last članstva SNPJ. S tem so milvvauški Slovenci pokazali, da je njihova naselbina iiva in da misli napredovati. xVes čas zborovanja so bili navzoči tudi gostje iz starega kraja pesnik in pisatelj Anton Seliškar, zdravnica dr. Franja Bidovec in pisatelj ter kritik Drago Sega. Rili so predstavljeni in navdušeno pozdravljeni, in enako jugoslovanski konzul Vinko Knol. Popoldne pa so v isti dvorani predavali. Bila je čisto polna. Navzoči so jih poslušali z velikim zanimanjem. Potem so od- gyvarjali posameznikom na vprašanja in se osebno seznanjali z ljudmi. Vsi trije so ostali v Milwaiikceju, kjer so v shedo predavali v Reberniškovi dvorani in posetili so tudi Slovence v Sheboyganu. 1 Konferenci je predsedoval Frank Zaiti, zapisnik je vodila Angela Zaitz in shodu popoldne pa je predsedoval Fred A. je, na demokratski in republi-i volitvah nobenega protikandi- strani nižja, to pomeni, d. vam £ "" repunu-, vo..r je naročnina potekla z. toliko ^ "l^J™ '' £ sta storila Warren in Roosevelt. | Enako imajo eno stranko v kandidate demokratske stranke. Tako je bil pokojni Roosevelt poleg na svoji vedno tudi kandidat na listi Labor stranke, Anglija pa ima res dvodtran-karski parlamentarni sistem. V tednov kolikor je številka v va-l vLnTt " , « .. 1 1 * .u ^ . . šem oklepaju nižja od gornje. Voll'n"»•■ prijavila, juinlh državah. V poštev pHde A . , . oboje, namreč Warren za re- edino demokratska in kdor na . lt, . .. Pros,mo, obnovite jo! publikanca Hi demokrata in njeni listi dobi v primarnih vo- Mdnji* pa jc bH «b ■ PfViranite nam n tem pri delu Roosevelta za demokrata in re- lltvah večino, je izvoljen. No- enem ^«"didat poleg na i»voji publikanca. Warren je v pt*d- vemberske voUtve so potem le (demokratski) listi tudi n. lihe- ptk M 8VoJ A prošlih primarnih volitvah do- formalnost. | rR,n,. | |og pn|V ;no(no J **** in na poštnini! Prihodnja konferenca se bo vršila v Waukeganu. Sedanja v Milwaukee ju je bila prva, da je ni posetil Joe Radelj, ki .se je na njih rad udeleževal raznih razprav, a sedaj je med pokojnik.!. Zastopnik Ogrin iz Waukegana je poročal o smrti Frances Zakovškove. Pokopali so jo v soboto 1«. junija. Navzoči so-nanjo in na dru^e naše pokojnike v tem okrožju po- našem zveznem kongresu"glasu- j • ™*aula Kumerja z Breezy Hilla poleg tega je tudi poslal znesek za 33 prodanih koledarjev »in moram tudi mamicam dati ne- I,stu v podporo Paul Kumer 50c kaj priznanja zato, ker le v slo-i 8am A"ton Shular pa $3.80. Ob gi je uspeh mogoč. V sodeiova-! enem Je tudi sporočil, da pri nju drug z drugim, skozi dolga leta. Pa ne samo to: Marsikdo se je moral boriti in tvegati svo-• je življenje, predno je bilo vse to doseženo. Kaj pa imaš danes od vsega tega kar si storil za svojo družino in njih bodočnošt v obče. Ako imaš hčerko, te mogoče kliče "my pa", če imaš pa sina, te pa gotovo naziva "my old man!" Povem ti očka, to je najdražji priimek, kar jih je. Pomisli, ko-/iiko "sandvičev" je šlo v one usta, predno te kliče "my old man".J'Koliko čevljčkov in ob-lqk, koliko je šlo za zdravniško oslcrbo In šolanje, predno si portal "old man". Le potegni zo- prodaji jih je bilo več, ki šo ga pomagali razpečevati. Saj tam so res že rojaki tako daleč narazen nastanjeni, da bi moral imeti helicopter, da bi vse obiskal, ker v slabem vreihenu bi tudi'z automobilom težko prišel skozi. Hvala vsem, ki so Shular-ju pomagali. Detroit, Mich. — Josef Korsic je poslal naročnino za list« od Johna Mezgec, Louis Mentona* Johna Rimac, za dve leti Joseph Topolaka in Mike Tratarja. Listu v podporo sta prispevala Louis Menton $2 in sam Josepf Korsic $1. Ob enem* Korsic potoži, da koledarji ne gredo posebno dobro izpod rok. Skof Rozman, kot poroča A. D. je . . . "kazal na po krivici prelito nedolžno kri, ki je je bilo že toliko, da bi poplavila svet, če je ne bi popila in vsrkala usmiljena zemlja. Pričelo se je s prelitjem nedolžne Abelove krvi . ." Ta sveti mož nikjer ne omenja brutalnosti^ ki so jo počenjali nacisti in fašisti nad našfm narodom doma na slovenskih tleh in v koncetracijskih, taboriščih. S prelivanjem nedolžne krvi se je po njegovem mnenju pričelo šele, ko so se organizirali partizani in Osvobodilna fronta, kateri so se borili za žive in mrtve, da izženejo okupatorja s slovenske zemlje. Domobranei in belogardisti so se pa organizirali na inciativo nacistov in fašistov in so prejeli blagoslov škafa Rožmana, da se bodo roka v roki borili proti osvobodilni fronti za jezikovno, kulturno in ekonomsko sužnost. In takrat se je pričelo s prelitjem nedolžne Abelove krvi. Ta "sVeti" mož, ki je eden glavnih krivcev, da je bilo toliko slovenske bratske krvi po nedolžhem prelite, je blagoslavljal belogardiste in dajal navodila podrejeni duhovščini, da je hujtkala svoje fanatične vernikfe za v boj proti resničnim boriteljem za narodno svobodo proti partizanom in njih osvobodilni fronti. Rožman Zaključuje svoj govor s sledečim stavkom: . . . "O tem bo vsekakor odločevala boAja 'pravičnost." O tem je že odločila. Slovenski narod je na svoji zemlji svoj gospodar in vi in vam podobni, ki ste mu sedeli na tilniku mnogo, mnogo let mu ne boste več srkali krvi. ^Miha Krek, vodja bivše Kleri kfflne stranke, niti ne omenja žVerinstva nacistov in fašistom, k) so* ga izvrševali nad narodi ne od prihoda na krmilo in ne do njihovega žalostnega konca. Takoj v začetku hjegovega govora vidiš kakšnega kova je se he sedaj joka nad porazom nsci-faSizfna. Začfenja svoj govor; "Mislim, da bo zgodovina zapisala, da so koncetn druge uvetovne vojne, v letu 1945, na* rodi in države zapadne demokracije ii> krščanske civilizacije doživeli nastrašnejšo nesre- čo in najhujši svoj poraz." Ves njegov nadaljni govor niti z besedico ne omenja krvoločnosti naci-fašistov, pač pa povzdiguje v deveta nebesa vse tiste, ki 90 sodelovali žnjimi in mučili ter ubijali resnične borce za svobodo. Pravi: "da so se domobranci borili za zmago za pad nih demokracij!" Kakšna hinavščina in debela lai! Hitler in Mussolini jim bosta dala orožje, da se bodo borili proti njuni vojski? Ha, ha, ha. Kako le morejo biti te klerikalne ovčice še za luno, da morajo vse to pogoltniti in Jaka Debevc, urednik ip lastnik A. D., mora tudi zelo resno računati na ignoranco svojih čitateljev, ker je ponatisnil njegov govor v celoti. Če pa pomislimo, temu se ni čuditi, ker A. D. dan na dan vliva slepoto svojim čita-teljem in zelo dobre pomočnike goče ojačati svobodo potom pozitivnega nastopa. Pravijo, da je to najvelikodušnejši postopek v nlrani široki pasovi podobni ce- tijo se kot tujci v tuji neprija-stam. Tako grajeno letališče ima teljski deželi. Zopet drugi so, mnoge prednosti. Pristajajoča zgodovini. Je še več kot to, ker letala vozijo na tleh polovico kaže voljo svobodnih ljudi do krajšo pot kakor pa na letališčih hranitve in čuvanja svoje svo- ima stavbe na kraju. Ko se bode. ' ustavi letalo na ploščadi pred Nimamo nobenih iluzij, da je P^lopji, izstopijo iz njega pot- .... ... . __niUi __;____A. _ »< t 1 zadatek kratkotrajen. Samoove-kovečevalni diktatorji v Krem-lju bedo nadaljevali svojo prakso strašenja šibkejših in plahih V živčni vojni pri kateri vztrajajo, bodo nadaljevali s svojim izzivalnim obnašanjem. Pripravljeni moramo biti torej na nadaljne alarme, upajoči in Verujoči da nam bo mogoče preprečiti izbruh resnične Vojne. Naloga bo težavna. Mnogo lažje je zapasti pocepljenju nego stati v slogi. Toda potrebno je za nas in za ostali svet, da ostanemo združeni ter da ojačamo in pokrepimo sebe in druge v veri temeljnih načel svobode. Na vsak način moramo torej podpirati trden odlok npše vla- ima na prižnici. Čuditi se je pa de da p°maga ljudstvom ohrani tistim, kot omenja John Filipič u nJih Podpirati mora v Prosveti z 6. junija: 4>A. D. tolče, šmira in Se norčuje iz direktorjev SND. Žali poštene slovenske ljudi na vseh koncih in krajih, a naši čisto napredni plačujejo za oglase, tako da bo list še nadalje Šmiral in blatil." Pravilno in pošteno povedano. Tisti, ki hoče jezditi dva konja bo prej ali slej zdrknil z obeh in se bo znašel v blatu. Tako se je zgodilo s Koprivo-Jontezom, hotel je biti socialist in reakcionarni demokrat A. D., in sedaj revež kobaca po mlakuži in ne ve ne kod in kam. Takih karakterjev je več in jih tudi v Chicagu ne manjka in ob času bo tudi zunanji svet zvedel zanje. Nekateri pošteno misleci nikakor ne morajo zapopasti, da zakaj v Jugoslaviji še toliko štvSri primankuje. ko se pa vedno povdarja, da gradijo socia lizem. Križ s takimi ljudmi je ker vidijo samo v sedajnost, priš-lost so pa poginoma pozabili. Koliko je bilo bojev, delavskih žrtev in delavskih življenj uničenih, da se je zgradilo močni Industrials kapitalistični sistem in nihče ne ve, koliko bo še delavskih Žrtev predno se bo spremenilo kapitalistični sistem v socialističnega. V Jugoslaviji"sedaj gradijo Industrijo, ko bo dograjena bo služila v blagostanje Splošnega ljudstva in ne v profit posamezniku kot je tu v Ameriki V modi. Pozabiti se pa tudi ne sme, da je bila Jugoslavija skoro docela uničena in skoro brez industrije, ko se Je končala vojna in revolucija. — Louis Zorko. mo gibanje zgraditve zveze za-padnih demokracij, dalje zagovarjati Atlantski pakt, Evropej niki, uslužbenci pa natočijo bencin in pregledajo motorje. Zatem se letalo obrne na nasprotno vzletišče in tako je pripravljeno za nov let. Zaenkrat so na tem letišču tri vzletišča. Prvo je dolgo 1800 m, drugo 2400 m, tretje pa 2460 m. Najkrajše vzletišče tega letališča je večje od najdaljšega vzletišča letališča La Guardia. V gradnji so nadaljnja tri vzletišča. Ko bo to letališče popolnoma dograjeno, bo imelo 12 vzletišč s skupno dolžino 31 km. Letališče La Guardia ima 10 vzletišč. Med posameznimi vzletišči bodo zgradili 48 hangarjev. La Guardia letališče ima le 8 hangarjev. Na letališču Idlewild je sedaj restavracfca. bančna pisalna in prodajalna knjig, časopisov in tobaka. Dograjeno letališče Idle-wild pa bo imelo raznovrstne ski obnovitveni program in po- trgovine, velik hotel, kino, pro-štljanje vojaških zalog prijatelj-1 store za tenis ter kopališče, skim in svobodnim ljudstvom, ALI SODELUJETE? Dolžnost vsakega delavca je pomagati v borbi proti krivicam in za boljše razmere. ki so sedaj pod pritiskomx od strani zunanjega diktatorstva. Mi priporočamo, da se te objektive obravnavajo v okviru organizacije Zdr. narodov kadarkoli mogoče; ali v slučajih blokiranja akcije Zdr. narodov potom končnega in nesmiselnega veta, bi naša dežela ne smela popustiti. Mi moramo storiti vse kar je v naši moči za izvedenje zakona za razseljene osebe in to kar najefektnejše, ker je jasno, da je to lahko pod sedanjimi okol-ščinami eden največjih ''doprinosov demokraciji. ' So vprašanja, ki jih Američani ne morejo točno pojmiti in zajeti. Bistvo demokracije Je, da je naše ljadstvo svobodno da debatira in odloča v takih vpra šanjih dokler jih ne pojmi. Zavedamo se napak našega demokratskega sistema, toda smo odločeni, da nikdar ne dovolimo našim sovražnikom da izkoriščajo te napake v svrho uničenja demokracije, ki jo imamo. Mi v Ameriki se moramo za-ivedati dejstva, da imamo trajno resnico zapisano v naši ustavi ozir. v izjavi neodvisnosti — da so vsi ljudje rojeni enakopravni. Imamo nauk naših veroizpovedi —judovske, protestantske in katoliške — vse uči/b, da smo' bratje. To s6 živa načela demokracije, ki narekujejo naši vesti in našemu obnašanju ter postopanju. Če bomo verno sledili tem načelom in Jih spoštovali, bo naša dežela zares dežela bratstva "od morja do morja," up in vzgled svobodoljubnim ljudem vsepovsod. katerim se ta dežela in nje prebivalci priljubijo na prvi pregled in ti so (in teh je na tisoče) nje stalni obiskovalci. Kar se nas delavcev tiče, Mehika ni kar so Zedinjene države. Četudi je tam delavstvo v mestih organizirano — so plače nižje' kot pri nas. Nižje celo kot so pri nas na jugu. Gotove obrti so dobro plačane, še posebno ker so tam cene življenskih potrebščin nižje. Ali navadni delavec je slabo plačan. Za tistega, kateri ima precej dolarjev (za dolar dobiš osem pesov 65 centavov) je tam dobra prilika in kot je meTfl" znano živi v Mehiki precej naših ljudi. « Naše gibanje. Sedaj, ko je koledar vkljub temu, da je bil pozen, že skoro razpečan, je prav da malo govorimo o našem listu. 2e zopet "fehtarija", porečete. Ne fehta-rija, ampak nekaj solidnega se lahko napravi to poletje in jesen za naš list. Nekdo je omenil, da bi se dala napraviti velika jubilejna predstava praznujqč petinštirideset-letnico našega Pfroletarca v De-troitu za časa konvencije SNPJ. Mislim, da je to sijajna ideja. Napravi se lahko dostojen program, saj bo tam dovolj naših ljudi. Kaj pravite na to? V Chi- Socialisti, kakršni ugajajo nasprotnikom. niso socialisti. NI je boljše knjige, Udane r^E? I "t" opravimo nekaj podob- neg& to ,sto tako bi se aftsr^nA.«- -I— kaj lahko stori vsakdo izmed nas v Korist "PROLETARCA"? e Prldobivajmo mu NOVIH naročafkev « > • ^hnavljajmo-tiaročaino TOČNO čim poteče e Aritirajmo med drugimi naročniki, da store isto e Prispevajmo v PROLETARY EV tiskovni sklad i« pripororajmo to tudi drugim e Oglašajte v PROLETARCU priredbe društev in druge stvari e Naročajte slovenske In angleške knjige Is PROLETARČEVE knjigarne • Poskrbite, da si narofe AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR vsi (Isti, ki tega Še nteo storili 'e Naročit. KOLEDAR tudi ^ojeem v Harem kraju In enako PROLETARCA. ' Vsakdo naj sfori za nai lisi kolikor more, pa bomo vse teiave zmagovali! ODPOR PROTI AMERIŠKEMU NAČRTU ZA OBOROŽITEV ANTISOVJETSKEGA BIOKA (Dalje s 1. strani) stranka je pri zadnjih volitvah prejela 25 odstotkov glasov in je sploh najjačja stranka v driavi. Izjavila je že, da v vojhi proti Rusiji ne bo sodelovala. To pomeni, da bi njeni pristaši v armadi ustvarjali demo-ralizacijo in v industriji ter prometu pa uganjali sabotažo. O tem ni nobenega dvoma. Sicer so v Franciji— posebno v konservativnih krogih-tudi taki ljudje, ki mislijo, da bi bila komunistična stranka v slučaju vojne brez moči. Zadušilo se je bi s terorjem. In v Franciji bi to ne bilo prvič. Kadar se je vlada proti delavski opoziciji poslužila sile, je ie vselej zmagala. Toda kdo more jamčiti, da bo tako tudi v bodoče, lahko se dogodi obratno, kot se je npr. na Kitajskem. Tako torej ameriški oboroževalni plan v državah severoatlantskega pakta ne uspeva po načrtu. V Franciji, v Angliji in v drugih državah atlantskega pakta ni protikomunistične, protiruske in Vo/ne histerije kakršna valovi v Zed. državah. Vrh tega se posebno v Franciji bdje vojne. Velika večina Francije je sicer protikomunistična, a za vojno s Sovjetsko zvezo se nič ne ogreva. Tudi v Angliji ni niti z daleč toliko protisovjetske propagande kot jo je v Zed. državah. Včasi reče kaj ostrega in bojevitega Churchill, tudi Bevin se oglasi, a kake organizirane vojne kampanje ni. Tudi antikomunistične histerije tam ni, kakršno tu ustvarjajo razne veteranske organizacije, reakcionarji vseh vrst ter vladni in kongresni krogi. Tu si seda i označen za "subverzneža" ako si res liberalen in ako obsojaš politiko, kakršna vodi v vojno. To je vzrok, čemu se narodi držav severoatlantskega pakta z ameriško taktiko ne morejo sprijazniti, lele, da se Rusijo drži v njenem okviru in všeč jim je, ker so Zed. države tako močne, a prav tako tudi žele[ da se iih ne pahne v vojno, namreč, da se jo rajše prepreči kot pa da se je bi netilo. Prav tako veina ljudstva v državah zapadne demokracije v Evropi želi, da se Nemčiji ne dovoli novo militariziranje. Toda v Zed. državah je na visokih mestih precej oseb, ki smatrajo, da le z oborožitvijo Nemčije se bo Rusijo in njen boljševizem res zajezilo. Iz istega razloga so tudi za oborožitev Japonske in za zvezo s Frankovo Španijo. Ekstremisti te sorte se sicer dobe tudi v Franciji in drugod, ampak večina ljudi v Evropi si resno prizadeva ohraniti mir in demokracijo utrditi. se z vsem, vzeti nase vse to bedno življenje, zakaj Koren niti ni toliko močan, da bi se obesil nekje na šišenskem vrhu ali kjer že. — Samo tam še najde vsaj malo« vsega . . . ako tudi tistega ni Smon ukradel ... In če mu je ukradel? Opolnoči je z grenkim spoznanjem v srcu sedel na vlak. Ozrl se je poslednjič na tisto, kar mu je obljubljalo odrešenje, a ga tako razočaralo, in kar je bilo napisano v latinici in cirilici nad postajo; LJUBLJANA. — Ljubljana, sqmo mimobežeča postaja .njegovega zblojenega življenja. Ali je bil poslednji poskus, da bi se vrnil v pošteno življenje? Ali pa je bila to samo ena njegovih mnogih uma-* zanij? Kako bi mogel Koren to razvozlati? Vedel je samo, da se je skušal za vsako ceno rešiti, h da mu^e to popolnoma spodletelo in poslej ni več nikakega u-panja. Naj je bil ta izlet še tako neumen, ga je vsaj do kraja iz-treznil, kakor pijanca iztrezni mrzel potok, ako telebne vanj. Zdaj ve, da zanj ni več domovine, da zanj ni ničesar na svetu, razen da si poišče način, kako najbolje živeti. Vrnil se je zjutraj, ko dan še ni bil prevroč. Našel je Zofijo v kuhinji, ko je pripravljala zajtrk. Videl je »dve skodelici, kar ga je spet razburilo. Ko ga zagledala, je bila v zadregi. Pobe-sila je roke in tiho dejala |"Si prišel?" 'Ali ti je neprijetno?" je vprašal. i*'Ne, zakaj bi mi bilo neprijetno ^ je odvrnila in se nasmehnila. "Ker si mislila, da me morda ne bo več." Pogledala mu je naravnost v dam' ' Koren pa čuti samo ialost j prisolil Smonu zaušnico. . I obhajilo, pa ne bo nič ooma*alo daTeT H' 2akaj wKUl"n VC' T* bU n*jpr'j P'*"- ako nilTlJeakoSTR mladJi i,T ak° "! VeČ ***** Kttj Ukega ni P'^oval stolskega duha. In njih^uh t mlado, i, potreben vsaj denar, j od Korena. Nato pa se je zave- mlačen Naposled že n. vem In ker tega ni, mu preostane sa- del in se že lotil Korena. Korenu ali so že ali ke\e bode okuženi mo še .no: vrnitev k Zofiji. , bi v tej bitki slaba predla zakaj »pnJL!rf Z t „ ? " Vrniti se k Zofiji, sprijazniti te. j, znal dobroti j uskatK vrnuTČa ftjER je Korenovo licv kar cvetelo, Kranjec. "Saj izbiramo, ko spre ako bi se ga Koren ne bil pn* I jemaiio na učiteljišče, a kaj ko doma oklenil, zaradi česar ga je £ nam llber<|lci JVse ^kvariU hote Smon vreči po tleh. To se Minilo bo nekaj let pKden mu je posrečilo toda tako, da pravimo, nazadn e pa nam te je Koren potegnil za sabo tudi ostanejo po službah taki ki na« ten., ki je padel tako nesreč- bodJaljPe kvarili Pa saj in^ no da si e zvil -- roko. Smon kaplana, naj malo pazi n^k se je naglo pobral, in ker Ko- naJ jih pridobiva. Tv^i sHsaj ren ni vedel kaj se je zgodilo, j m£„if d?Ugod je še s abše K se postml v°obraz^ i™ * ^i jih vabila j\h matb^ri,^ pestmi v obraz pa dfl Jih same „ skizaHui Smon ^""T "Kaj b° PH meniJ® °dvmil sk je zarjul Smon. Al ne vi- Zadravec in namrgodil čelo diš da sem si zvil r6ko?" "Moški bi prišel, da"bi.se nalo- Koren ga je nekaj časa gledal kal vina. Dvajsetletnemu dekle- m šele potem doumel, kaj se je tu pa ne vem kaj povedati. Misli zgodilo, in predvsem, da je zma- samo na dedca, moža potrebuje go odločilo nesrečno naključje, ne pa mojih pridig'" "ft mirn° f"* t0 "Seveda m°ža!" je odvrnil Sko V1Ll^irHeZaU Sm0ni Mark°' Pa dobi moža, pa a^tL l ? \ n°Sl1 misli samo ™ družino, v šolo obešeno v tej culici okrog vra- hodi samo zaradi plače." tu, da^bi mu ne zvonila. Smonu ni preostalb nič drugega, kakor , ^ J , P? P°mecite iz da se pobere od SvategA Ivana ^ J° Vzkl,kn1U ,^ravec. "To me boš pomnil!" je zapre- St°k"t S0moZe reke1' da baba til Korenu, ko je odhajal ~~ Pn Prosvetne™ Zofija ga je pospremila pred S * J>h P«trebovali, pa takih, vrat«. Tam ji je Smon stisnil ^J* "f bl f ™ ^P^e, ampak roko delale in zgledno živele." "Nate nisem hud, Zofija " je 1'Pos,ailii.tiLbomo eno," je na kel Smon. "Njega pa bom iz- *ad"Je oblj.ubil Marko pa sani delaj " I t Enako traja vojn. proti tuje- Iako je bilo sklenjeno glede mu gospodstvu ter domačim ve-Ančke Svetkove, ki je tačas pre- leposestnikom na Burmi Prej življala svoje maturitetne počitnice vsega dobro uro hoda od Svetega Ivana in tam prav tedaj je bila angleška kolonija. Japonci so jo "osvobodili' toda po vojni so Jo Angleži skušali vze- svoji sosedi šivilji odvzemala ti nazaj, kar pa se jim ni posre-nekega narednik« tz Beograda, j čilo. Zato so se pobotali z domain je bil tudi tam doma in jelčimi velikaši, da jo bodo skup-prav tedaj prišel na dopust. Tri- no izkoriščali. Domači revolu-desetletni, skrbno oblečeni in cionarji so sedaj v vojni proti napudrani narednik je Ančko obojim, seveda pod komunistič-Svetkovo vso očaral in dajala je no firmo, kar je sedaj v vseh slovo brezizgledrri dijaški lju bežni z mariborskih ulic. (Dalje prihodnjič) RAZGOVORI (Konec s 2. strani> tudi v drugih večjih slovenskih naselbinah. Letos je naš jubilej. Ce ne iskoristimo te prilike je gotovo nekaj narobe z nami. Kot sem čital v naših listih imamo tu med nami tri odlične zastopike Združene fronte Jugoslavije. Med njimi je nam najbolj poznan naš delavski pesnik in pisatelj Tone Seliškar. Ce bi on ne napisal ničesar drugega kot samo njegovo pesniško zbirko "Trbovlje" bi bilo že to dovolj za častno mesto proletarske-ga poeta. Tovarišu Seliškarju in njovem kolegom kličem v imenu Proletarca: , Dobro došli! Zapadne sile same rekel Smon. "Njega pa bom iz- 4 V.T— - u m lz "a ti se tudi potrudi. Samo pri-j LrSyo An ** iim " tožujete se in vzdihuiete. druai KnVC' 00 |im plačal, da me bo do smrti pom- L 3 f tUdl P°trudi- S*™ P^ nil. — A to se zavedaj, da U je ^ JT* ** m drUgi hotel pobegniti. Ce bi mu bilo P deIaj°' TSIlsal sem' da ste kje uspelo, bi ga danes no bilo klarrnih 2adeV" nazaj. Zdaj pa razmisli vso ti^l kaj Pr,Prfvljate, se mo-stvar " a k°nčati z uspehom, ne pa da Odšel je po stranski poti in T™ dyi«ate^rišč! Vedno smo pri Svetem Ivanu ni nihče ve- P^,'n™' . -i- -J— »u«Jo naa /u del za njegov izlet in za njegov ^JL« neko miUjonoi prebivalcev PrS voj- ^ i* ^ Indonezija n«ni . ,u smešimo, iakoj poSest Nizozemske in pa vele- Azija izmuzuje (Konec s 1. strani) Indonezija Potem je tu revolucija proti ktflonijalnemu sistemy v Indoneziji. Njeni otoki imajo nad 70 takih deželah najbolj v modi. Tako traja ves čas po vojni borba proti vnanjim silam in domači nskim izkoriščevalcem tudi na Malajih — na tem krasnem kraju sveta, kjer pridelju-jejo gumi rkavčekl in bogati so ti otoki tudi na kositru ter raznih drugih rudah. Upori so tudi na Filipinih, čeprav so seda} ' samostojna dihava". In prav tako v Koreji, v Indiji in drugod po Aziji. To je ogromno vretje in nekdaj vsemogočni beli človek je spoznal, da je njegove Vlade v tem kraju sveta konec. Kolikor si jo je še ohranil, jo ima edino še s pomočjo domačih izkoriščevalcev, ki se sedaj še drže v sedlu največ s pomočjo ameriškega orožja, ljudstvo pa se bori praznih rok. A vendar zmaguje. ■ •*■ »■ ■—— - ■ - ■mT Ni je boljše knjige, izdane med Slovenci v Ameriki—kakor je Ameriški družinskih koledar 1050. Naročite si ga, če ga še nimate. Stane samo $1.50. žalostni konec. SOLA NE SLU*I 1 bankirjev v New Yorku ter v Londonu. Podjarmljena je bila 350 let. Nizozemski se je s pomočjo Angležev in Američanov Miško Kranjec: Fara Svetega Ivana r V rtrMV k .. LJUDSTVU spočetka bi morali, pa z ljudmi, zdaj je pa zaigrano, še ljudje ne bodo verjeli!" Med počitnicami se je župnik, "Kakor da ,bi vi ne streljali močjo Angležev in Američanov Zadravec razgovarjal z Markom kozlov!" je odvrnil Zadravec! posrečilo ustanoviU nekSo naravnost v ^ Prit°ŽH Le da SVOje P0«01^, nase pa mačinsko" vlado, kiTe prLak obraz in dejala: "Ali po potrebni nad ^eljstvom, da ni nič nategujete! - Ce nam že koga lastninske pravice nre7S ti očitki?" Da. zares, ti c£tki ni-! Prida Odlagal mu je, naj Kle- pošljete, nam pošljite izobrazb gospoda^em^v tteu New yT so bili potrebni, to je vedel, zato me»cevo premestijo, ako je na bitje, pa trdno." ku iTv Londonu zato se ZvZ je vprašal: - ze ne morejo odpustiti iz službe, "Zahtevaš čudežev od nas. /ucije tam Sij - m^S ' Ah gospod še leži?" Poki- » naj o. Wo pošljejo dve Kar imamo, bomo poslali, dalje pod komunistično znamko mala je. Stopil je k njej, jo pri- dobri- kato^sko zavedni učitelji- ---- iel ra rr»L-n i; ^i„„ -i__i_i __ _ ci. ki bosta HaIaIi nato pa vprašal; "Kako je zdaj z nama, Zofija? Greš od mene?" Ni odmaknila pogleda, namesto odgovora je sama vprašala: sedal v Tivoliju na klopi, gledal 3°Vf^°dkrit° ~~ h°tel si mi lepo oblečene ženska in r>Kžir* PO**^111!!. • —*— — jw p*» jel za roko, ji dolgo gledal v oči, C1' kl h051® delali. a" | Osem učiteljev imam, pa vse skupaj ni nič prida," je rekel. Pa saj so, razen Klemenčeve, vsi naši;" je odvrnil vsemogočni politik. "Naši!" je vzkliknil župnik FATHER'S DAY Sunday, June 18th is Father's Day. Surprise him and make him happy with his favorite red rose or a lovely carnation. They are plentiful and reasonable now at your florist everywhere. It will make him feel young and full of vigor. Flowers will bring a broad smile whfen you call to congratulate hifn on Father's Day. Phone your Florist and have the flowers delivered on Sunday or just bring him a rose or carnation Jor his button hole. He will appreciate it and you will enjoy his smile. ROMAN (Nadaljevanje.) __ • » . * I-----* *»»w«ju na au Vse eno je, kje živi in kako,! lepo oblečene ženske in obšlo , I 4iu I* At / -7 7 pomembno je samo se zanj nje- ga je grenko spoznanje da je ta \ ?0tel Prikriti- Saj ni ve- KaJ Jlb veš, čigavi so. Učitelj govo lastno življenje. . Ljudje, svet zanj umrl Nehote se je a' le sIutila ie- Lahko bi P°- S€ zakrkne. »»pre si dušo, pa ne družba, domovin*, država, to so spomnil Podleska ki bi gleda- Vedal kaj dru8ega, a je vedel, ves kaj misli. K maši hodi, k ob-pojmi, ki nimajo zanj nikake joč te ženske to "rosno mla- da bi ne verJela. Gledal ji je v •haJ,lu 8a pa ni^Predpišite mu še vrednosti, ker on živi zunaj tega dost", kakor je trdil možak po ?*l\ za2del° se mu je, da je od-kroga, izgnan in Dreklet.—Ne- m**ilrnii -___I./^TI kril v njih nekaj nekdanjega, le- pega, a zdaj tako . . . dalnjega. , ——O—---- , jc wuu lUUtdi IK roga, izgnan in preklet.—Ne- mežiknil in dejal po svoje* "Ck ,kje smo nasedli, si je dejal bre- ck, pipipi . . Ko bi bil mlad . . " zupno. Bil je tak čas, otroci tiste Toda Podlesek bi kljub vsemu dobe smo, tistih razmer ... In ne bil žalosten, ker on je zado-nekoc bo nekdo moral z nami voljen, Če se lahko v svoji trgo-obracunati, ako ne bomo toliko vini dotakne kaki ženski jagod , - - mocnl, da bi sami zavladali sve- na prsih, ali pa če katero malo njim ln Smonom do prepira. , ' j vščipne. Stari žandar ima danes NaJPJeJ se je zdelo, da je spor malo zahtev do žensk. "Nihče ^sakdanil ln se bo poravnal, ka- Molčal je. Vedel je, da nečesa ne bo nikdar več popravil, da je nekaj za vedno zgubil. Tisto popoldne je prišlo-med njim in Smonom do prepira Pohajkoval je po Ljubljani, malo zahtev do žensk. "Nihče ■ ________ po najbolj prometnih ulicah, po- mi ne more braniti, da jih gle- se >e vedno> zSolj s prerekanjem. Zofija je mirno gledala in se ni vmešavala v njune stvari. Hotela je, naj že enkrat obračunata med sabo. Potem pa je Koren nenadoma Seveda, dajte tnu nogavice, kravate, obuvala aU kar še pričakuje. Ampak . . . pokažite mu tudi, koliko njegov dom pomeni za vas ... z rotami. In pokažite mu. kako poseben je ta njegov dan. Pozdra. vite ga z rotami ... v dvorani, v sobi in posebno v družinski obedni »obi. Koie na Očetovski Dan dobite pe smerni ceni Pojdite ali pa telefonirajte vašemu floristu, ki vapn bo povedal, kakšne rože so najbolj primerne. Flowers Vaš * % ^ \ 1» j » • ■ — t with a Night Cooling fan/ ■ Pristopajte k Slovenski Narodni Podporni Jednoti Naročite si dnevnik Prosveta //l Naročnina za Združene države (izvemši Chicaga) in Kanado $8.00 na leto; $4.00 za pol leta; $2 00 za četrt leta; za Chicago in Cook Co..$9.50 za celo leto;$4.75 za pol leta; za inozemstvo $11. Naslov za list in tajništvo je: 2657 SOUTH LAWNDALE AVE. CHICAGO 23, ILLINOIS Svežilna sapica je vam v najboljše zadovoljstvo proti poletni vročini. Odahnit'e se v hladu, ko vam vročino iz stanovanja odganja vreteno. Počutite se dobro, ker se vam zrak menja v vašem stanovanju vsake dve minuti. Pravilen zračnik v vašem stanu vam premeni zrak vsake dve minuti. Pravilno velik za vaš stan pihalnik izvrši to skozi noč za vse vaše sobe. Daje vam udobnost, kakršno \ si želite. Kupite si tako električno pahljačo v velikosti, da bo zadostovala za vse vaše sobe, posebno ponoči. Priced PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. 1727-1731 W. 21s* Stroot CHICAGO 8, ILL Fina postrežba - Cono zmerne - Delo jamčeno TELEFONI: CAnal 6-7172—6-7173 os Low O. $49.95 There are window type flight cooling fans for any size apartment. They ara aasy to install and simple to vsa. Just plug them In; no special wiring Is required. The windows can ba apened and closed easily ba-hind the fan* ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ADRIA PRINTING COMPANY Tal. Michigan 2-3145 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL. MOLETARtC SE TISKA PRI NAS SMALL DOWN PAYMENT... balance, plus smaU carrying char*, payable in, convenient monthly amount* with your Electric Service BUI. See the newett nigh cooling (am at our neerett »tore I - COMMONWEALTH EDISON COMPANY 72 West Adams Street. \ \ 4749 North Western Avenue 4833 West Irving Park Rood 3136 North Lincoln Avenus 2733 North Milwaukee Avenue 4231 West Madison Street 3223 West 26th Street 424 East 47th Stre«t 852 West 63rd Street 9025 South Commercial Avenue 11046 South Michigan Avenue or coll RAndolph 6-1234 « t A Yugoslav Weekly Devoted to »he Interest of »ho Workers a OFFICIAL ORGAN OF J. $. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC NO. 2218 Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. Beware 'Sickness Insurance' Schemes All sorts of greedy profit-seekers are cashing in on the publicity about "health insurance," and on the American people's need for protection in case of sickness or accident. The woods are full of private "sickness and accident" insurance schemes. Advice about them is asked from LABOR by many readers. Our recommendation is not to sign up for any such "policy" until you have read every word of the "fine print," and until you have obtained competent anluff, but they were not sure of it. They were helpless. Jhey realized too late that they had union except on paper. no Months passed. It was right after the war and inflation set in, but bad. While AFL members doing fhe same kind of work in other factories {were receiving regular cost-of-living increases and other benefits, the workers in the plant with the company union were doleti out annual token raises of the 2 and 3 cents an hour variety. Rebellion broke out. Workers in one division demanded of the owners; "We want a ten cent raise immediately or we strike!" i The plant president himself came over next day, assembled them, and told them: "Go ahead and They had no international to go to for advice and help. No trained and experienced organizers rushed to their aid. No mighty union arose solidly back of them to fight their fight, to send . in legal help to pay them strike benefits, to offer the united efforts and funds of thousands of others like themselves. They regretted bitterly; they might have had all these blessings, but now they stood alone. / / And they fell alone, and the end was rather degrading. The ringleaders of the strike stood in the anteroom of the big boss, hats in hand, waiting his pleasure to see them and tfive them a chance to beg for mercy, and to promise to be good boys. Recent testimony before a Senate committee studying Social Security indicates that tipping is a two billion dollar business annually. At least that is the figure given by a witness who bqses her estimates on careful studies of services performed in all types of public places Whether this is a true figure is beside the point. We all know that tipping runs into big money. A suggestion has been made that tipping be abolished. Those who are on the receiving end would rather have a decent wage guarantee than to have to depend on gratuities. Restaurant owners, on the other hand, are on record as saying that customers "insist" on tipping for services rendered. Many laboring peo- - _____ pie feel that this attitude is a cloak to protect management from paying taken such a to!l of the wheat crop decent salaries in occupations where tipping has become the rule rather thi® year that only 690 million than the exception. , bushels are expected to be harvest- Labor deserves a decent wage and those engaged in the service in-!**1, »wording to latest government dustries where tipping is customary should not be compelled to depend estimates. This would make it the on the uncertainties of the customer — they should be paid by manage-!sma,lest harvest in seven years. ment- * Last year the total was 902 million U.S. Likely to Sell Wheat without Loss Insect pests and drought have Department stores try to spur credit business to improve lagging sales The public wants credit, but favors the nothing-down' type " Even an air line advertises trips to Florida, Cuba and Nassau on a "fun-now-pay-later" basis. "Borrow money for your vacation needs-transportation, hotels, meals, clothing, luggage, sports equipment, etc " All kinds of "installment credit" now total nearly $11 billion, "a smashing 30 per cent above a year ago/' And even that figure does not include billiens of dollars of other kinds of "consumer credit." As this paper has often poiated out, "credit" is really "debt." These fast-rising debts prop up prosperity for a while, but mortgage consumers future purchasing power, and are a danger sign. The results may already be illustrated by a report that bakeries' bread sales "are lagging 3 per cent to 20 per cent behind last year " A big baker explains it this way: "Something has to suffer when consumers must stretch their dollars over television sets and new cars, and meet the monthly payments' on them."—Labor. Question of Patriotism The Wan Street Journa." i, no, likely to quc.ion the patriotism!,,^ 7i™™ai rine«. bu, i, report. this s,ranee .,«,„„,.„„ • a maJ„ £Tof ,he carryover of Big Business, but it reports this strange situation: An increasing number of large British companies are leaving England and incorporating in Argentina. South Africa, and other countries By doing this the companies avoid paying British taxes on their profits England is fighting for life, and needs every bit of the profit taxes to win the battle. But that means nothing to the Big Businessmen who are running away from Britain. Stranger still, the "Journal" says "American banking houses are insisting that a big mining company move its office from London to Africa, to avoid taxes. Otherwise, the American bankers will refuse to buy shares in the company. Through the Marshall plan and otherwise. Uncle Sam is providing dollars to help England get back on her feet. Is It patriotic for "American banking houses" to "insist" on something that makes British recovery more difficult? Immediately after the debacle, things went back Just as they were before, including the wages and conditions. Supplies of raw materials poured in and the plant hummed, Just as the management had planned all along. The good ol' company union had won a great victory — for management. Mortgages Pile Up The mortgage debt on houses in the United States has piled up to the highest total in history, $37 2 billion, the Home Loan Bank Board reported. If the bottom were to fall out. • Uncle Sam would be holding the bag on the biggest part of this, because he has "guaranteed" mortgages. White Temples, Gardens - and Slums Americans like to think of their Capital as a place of beauty, worthy of the greatest countryJn the world But that is far from the fact, according to a group of men who are well qualified to Judge The Washington chapter of the American institute of Architects met this week and looked at the Capital City through eyes trained to see beauty, ugliness, and the reasons for them. What did they find? Outside of some "white temples and gardens along the Potomac," Washington is becoming more and more a citjrof "appalling monotony and incredible ugliness," This is particularly true of the "row houses" and apartments which are spreading far and wide in new "housing de velopments." Why are these architectural horrors characteristic of Washington' Because of the "Real Estate Lobby" — greedy men who have grown fabulously rich building the sjums which our children will have to tear down. And because that selfish lobby is faithfully represented in the Senate by such men as Taft of Ohio. Byrd of Virginia, Cain of Washington, and in the House by men like Smith of Virginia and Martin of Massachusetts. — Labor. * « How Doctors Boost Wages While the American Medical Association continues Us fabulously expensive campaign against any form of health insurance, the nverrT bers of that organization reveal what we may expect if a health insurance program is not put over. For example, a reader in West Virginia send us this story: The doctors in Wetzel and Tyler Counties, West Virginia, have l.eld a joint meeting and issued a schedule of fees They didn't take the trouble to indulge in "collective bargaining" with their patients. They simply announced. "Here it is TAKE IT OR LEAVE IT!" On Thursday afternoons, "the doctor s day off." Sundavs and holidays. the fee will be $5, instead of $3. As we figure it, that is an increase of close to 70 per cent. The $3 fee will continue during "regular office hour periods." may be needed during the cominc I 41 add1i1tion' lhe d<*t°rs decided to charge $1 telephone fee when »j patients call up to describe their ailments and ask for medical advice, and there is to be a uniform 25-cent-a mile charge when the doctor goes outside the corporate limits of the community in which he resides Our friend inquires: "What will happen to those who can't afford to meet the doctors' new rates?" The answer to that one is easy: There will be no relief for those who can't stand these rates until Uncle Sam bushels. Since the Agriculture Department estimates a billion bushels will be required for home consump- of 425 million bushels in storage year. As a result of the short crop, the nation apparently wi|I get rid of the wheat purchased under the "price support" program without loss in public funds This may quiet the attacks on the farm aid program. Something-for-Nothing Boys A group of big bankers has a neat scheme The bankers want Congress to exempt them from paying assessments to the Federal Deposit Insurance Corporation (FI-DC). The FIDC, of course, insures depositors of any loss up to $5,000. p The bankers want any loss to be made up by the taxpayers through the use of public funds. They say that the FIDCs reserve of $1.2 billion is enough to take care of any emergency. (Bank deposits now total $153 billion.) Therefore, they argue, why should they continue to pay assessments? They neglect to point out that the present $1.2 billion reserve is reduced each year for operating expenses. Also that their little scheme would increase the public debt. We suggest that the bankers — led by America s fifth biggest bank, the Guaranty Trust Company of New York, which is pushing the idea hardest — patent the idea of not paying premiums for insurance and sell it to Metropolitan or Prudential Life — The League Reporter War is On-Against Billions of Bugs Most Americans do not yet know it, but we're in a war now. The enemy is bugs — millions, billions of bugs — and they are getting serious. * • "A gigantic cloud of insects hovers over 1950 crops," says one report. "When the grasshoppers, corn borers, boll weevils, green bugs and other pests get through munching, the damage may far surpass anything yet recorded. "It's a dark prospect for thousands of cotton, com, wheat add other farmers. The bug bite out of this year's crops may amount, to a mammoth $2 billion. The bug menace has grown increasingly serious since 1945." Another report says: "The biggest bug spraying operation in history is about to get under way in the Nortlfwest woods. Target of the attack is an army of spruce bud-worms — pestiferous caterpillars which have eaten their way into more than two million acres of the finest Douglas and white fir tim-berlands of Oregon and Washington. "Airplanes will strafe the in-fected woods with deadly DDT," in hope of saving 12 billion board feet of timber needed to build American homes. Maybe some time human beings can stop fighting each other and get together in a World War against their common enemy — bugs. — Labor FARM ELECTRIFICATION UP In the last 10 years the use of electric power in rural areas has Increased almost four fold. puts over a health insurance program. Autos Still Are Selling As fast As They're Made Two million passenger cars were t>roduced by the American automobile industry between the first of the year and May 10, without any increase in dealers' stocks. This means that buyers still are Kleberg's Papa Wins 'Kentucky Derby' - Remember former Congressman Richard M. Kleberg, Texas reactionary, who dropped out of the House in 1944, when it was discovered that he had been taking "kick-backs" from his office boy s meager pay? % Kleberg certainly did not need taking the cars as fast as they can the mon*y. for he is the son of the be produced, although for months immensely wealthy Robert J. Kle-some people in the industry had ber*> one of whose race horses, been fearful that the 'saturation "Middleground," won the "Ken- point" had been reached. They're Organized A stage driver passed o'er a trail one day— Past meadow and woodland he took his way. His long whip snapped with unerring aim. Whether standing or moving, 'twas just the same. A horsefly fell as the snaky lash Shot out as sure as the lightning's flash; A grasshopper here and a butterfly there Fell prey to his aim as they wing- ed the air. A hornet's nest hun on a limb near by, But the stage driver passed that carefully by. "What's the matter?" his pasaeng- ers cried, surprised. "Why, he answered, "them hornets is organized." The horsefly, the butterfly, the grass-hopper, too— And their fate is a lesson and warning to you. You will Hutter and fall with the hoppers and flies,'* Unless, like the hornets; • you're organised. tucky Derby.' Papa Kleberg gets'the $92.500 Derby prize, and he does not need that money. He is the owner of the fabulous 1,250,000-acre "King Ranch" in Texas, much bigger than the. entire State of Rhode Island, and about the same size as Delaware. How explain why the son of all that wealth would stoop to pinch, from his office boy's pocket, pennies paid by Uncle Sam? And isn't there something wrong in America when any man can rule like a feudal lord over such a vast estate as the King Ranch, which would makl thousands of "family-size" farms?—Labor Socialism? More business was done in the stock market last month than In any April since 1933. The New York Times reports. It also was the busiest month since January, 194«. • Is that socialism?—L. R. Beer Consumption High Beer consumption in \9ifl was 85 million barrels, or 300 bottles for every resident of the United States 18 or older.