fUtfweA .£6vAHe*KJWSEUA| 1 v CELJU Celje - skladišče D-Per 545/1985 GOBI55 o Glasilo OZD STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« in STEKLARSKE ŠOLE Lelo 13 Rogaška Slatina Dela na novih proizvodnih zmogljivostih potekajo kljub mrazu po planu Prehajamo v zaključno fazo Tudi mrzli zimski dnevi niso ovirali monterjev, ki vztrajno montirajo opremo in napeljave v naših novih obratih talilnice in skladišča proizvodne hale. Ostala gradbena dela so sicer delno ovirana. Zaradi izredno nizkih temperatur je nemogoče zidati, ometavati, betonirati... Toda kljub temu dela na gradbišču ne pojenjajo. Gradnja novih objektov že krepko prehaja v zaključno fazo, v kateri delavci intenzivno montirajo proizvodno opremo. Tu pa se v mrzlih dneh pojavljajo problemi zaradi nizkih temperatur, ki bistveno ovirajo potek montažnih del. Tak problem se pojavlja pri vgrajevanju brusnih vreten, zlasti pa bo ta problem pereč pri montaži ki- slinske polirnice, ki jo bomo v kratkem. Uspeh in kakovost tega dela sta namreč pogojena z ustrezno temperaturo v prostoru, pri kateri je mogoče sestavljati in variti to posebno opremo. Problem prenizkih temperatur v novih prostorih pa bi lahko bistveno zmanjšali s pravočasnim zapiranjem odprtin na zunanjem zidu objekta. \ Sodelavkam za njihov praznik 8.marec-dan žena Vsem sodelavkam, ženam v Steklarni »Boris Kidrič« in Steklarski šoli ter vsem ženam širom po Jugoslaviji ob njihovem prazniku - 8. marcu - iskreno čestitamo! Organi samoupravljanja, družbenopolitične organizacije Steklarne »Boris Kidrič« in Steklarske šole ter uredništvo časopisa »Steklar« __________________________________________) Februar 1985 Preberite! Letos drugače 2 Iz te zagate res ni izhoda? 3 Letos devet nagrajencev 5 Pravilnik o podeljevanju priznanj 5 Vrednost unikatnih izdelkov 6 Koliko prostih mest za steklarje 7 Prijetne informacije 9 Obisk prodajne mreže Emona v Steklarni 9 Razpis štipendij za šolsko leto 1985/86 10 Kolikokrat pripravnik? 10 Z dobro voljo premagali težave 11 Še bi se želeli srečati 12 V januarju 1776 delavcev 12 Marija Minka-Ivankovič 13 Martina Halužan 13 Ludvik Matko 13 Branko Stojsavljevič 13 Tudi lani uspešni 14 Izboljšati pogoje dela invalidov 14 Trdne naloge 15 Steklarni prvo mesto 15 Nagradna križanka št. 124 16 \ Z ^ Pred 8. marcem - dnevom žena Letos drugače! Vsako leto se v Steklarni nekaj dni pred 8. marcem - praznikom žena -sestane konferenca sindikata, da se na njej pogovorimo o darilih za slavljenke in o pripravi skromnega praznovanja. Tako smo se sestali tudi letos... Letos bo praznovanje dneva žena nekoliko drugačno, kot je bilo pretekla leta. Ženske v Steklarni boste dobile lepo darilo z voščilnico, pogostitve pa ne bo! Sredstva, ki bi jih porabih za pogostitev, bomo nakazali skladu za zgraditev bolnice v Celju. Osmega marca, to bo v petek - torej konec delovnega tedna - pa se bodo izkazali sodelavci naših sodelavk in jim namenili oziroma posvetih nekaj več pozornosti, kot so to sicer navajeni v drugih dneh, ah ne!? Na slovesnost ob dnevu žena pa vabimo prav vse sodelavke v Steklarni. Bo v Zdravihški dvorani v Rogaški Slatini! ■ Pridite! NADA ZAGODA L ____________________________________________________J Na to smo izvajalca večkrat opozorili, toda tega ni jemal do-| volj resno. Prav tako bi lahko | povišali temperaturo v prosto- g rih nove brusilnice s pravoča- snim pričetkom ogrevanja. Vendar izvajalec toplovodnih napeljav kljub ustnim in pisnim zagotovilom do danes še ni izpolnil svojih obljub. Sicer pa poteka montaža domače in uvožene opreme po načrtu. V novi talilnici že nekaj časa postavljamo novo elektro kadno peč s pripadajočo opremo. Ta peč je v bistvu že gotova, treba pa ji je dodati pripadajočo opremo ter strojne napeljave , ki so nujno potrebne za nemoteno delovanje peči (to so: komprimirani zrak, voda za hlajenje, plin ter ves razvod elektrike do grelnih teles peči). Električna kadna peč se konstrukcijsko precej razlikuje od naših sedanjih talilnih peči. Taljenje stekla bo potekalo v veliki kadi izključno s pomočjo električne energije. Razstoplje-na steklena talila pa bo odtekala po posebnem kanalu - fedeiju do odvzemnih mest. Peč bo lahko v času maksimalne obremenjendsi pretopila okoli 14 ton stekla. V kratkem pa bomo začeli tudi s postavljanjem proizodnih linij pri električni peči. Pričetek te montaže je pogojen s preselitvijo brusilnice in kislinske polirnice v nove prostore, saj bodo ti prostori vključeni v proizvodni proces oblikovapja in dodelave steklenih jzdelkov elektro peči. Te prostore bo vsekakor treba preurediti in jih prilagoditi novemu proizvodnemu programu. Roki za izvedbo teh del so zelo kratki, vse bolj pa se tudi bliža pričetek poskusne proizvodnje v novih objektih. V fazi vgrajevanja nove opreme nosijo veliko breme in tudi odgovornost naši delavci in. vzdrževanje (tozd Servisne dejavnosti), kljub neugodnim pogojem dela (mraz) vztrajno montirajo brusne stroje v novi brusilnici. Prav tako pomagajo pri postavljanju nove peči. Najtežja naloga pa jih šele čaka, saj nosijo glavno breme montaže skoraj vse uvožene opreme. Pri njeni dobavi je bilo namreč dogovorjeno, da smo dolžni montirati vso to opremo sami pod nadzorom dobavitelja. Tako se bo v kratkem začela montaža kislinske polirnice, opreme v dodelavi steklenih izdelkov pa tudi preseljevanje brusilnice in kislinske pqlirnice. Vsa ta dela bodo izključno izvedli naši delavci. | Hkrati z montiranjem proiz- g vodnih linij pa poteka tudi izobraževanje naših delavcev, ki bodo vključene v novi proizvodni proces neposredno. Tako se že nekaj časa seznanjajo s problematiko dela z novimi stroji, kakršne bomo imeli tudi mi, pri dobavitelju te opreme v Avstriji in Nemčiji. V izobraževalni proces pa je v večji meri vključena tudi Steklarska šola, iz katere prihaja potreben kader, izučen za poklic steklarja in brusilca. Pred kratkim (14. 2.) so nas tudi obiskali predstavniki mednarodne banke IFC iz Washingtona, to je banke, ki nam je odobrila kredit za dobavo uvožene opreme. Zanimal jih je zlasti fizični potek gradnje ter podobni rezultati poslovanja naše delovne organizacije v preteklem obdobju. Med obiskom so si ogledali tudi naše stare in nove objekte. Predstavniki te mednarodne banke so bili z dosedajo fazo gradnje objektov izredno zadovoljni, saj smo nekatere roke celo prehiteli, prav tako pa so bili zadovoljni z rezultati našega gospodarjenja v preteklem letu. V pogovorih po ogledu vseh objektov in po seznanitvi z rezultati poslovanja je bilo mogoče strniti njihovo mnenje, če bi vse investicije v Jugoslaviji potekale s takšno dinamiko, in če bi vsi nosilci investicij tako gospodarili, bi ekonomski položaj Jugoslavije bil v tem trenutku gotovo lažji. MIRAN JUNEŽ Se zadnja fasadna dela opravljajo gradbinci, predno se poslovijo... - foto Z. Novak Kako do steklopihaškega podmladka? Iz te zagate res ni izhoda? V četrtek, 31. januarja smo se na pobudo družbenopolitičnih organizacij osnovne izdelave sestali in obravnavali problematiko poslovanja tega tozda — gledano skozi prizmo manj uspešnega proizvodnega dela v januarju. Bilo je več kritičnih pripomb na različne dele poslovne politike; od kakovosti steklene mase, do kontrole kakovosti, sistema nagrajevanja in kadrovske politike. Prav tega področja kadrovske politike in pripomb s tem v zvezi bi se rad dotaknil. Pomanjkanje kakovostnih steklopihačev ' Razpravljale! so v glavnem poudarjali, da so na problem steklopihaškega kadra opozarjali že več let, vendar pa se zadeve niso kaj prida premaknile. Kakovost delavcev je upadla, kriteriji kvalitete proizvodnje pa so, ob pestrejšem in vsestransko zahtevnejšem proizvodnem programu vse ostrejši. Kako torej iz zagate? Kako do kakovostnejšega podmladka, je izzvenelo vprašanje. Poudarjeno je bilo, da se v steklarsko šolo za tovrstne poklice odloča premalo mladih fantov in še ti, ki se, imajo slab uspeh iz osnovne šole. Bilo je še več kritičnih pripomb, iz katerih sem razbral naslednje: v Osnovni izdelavi nismo dobili oziroma nam ustrezne službe niso zagotovile dovolj ustreznega podmladka; zanimanje za poklic steklopihača še naprej pada in torej resno opozarjamo na ta problem. Ni moj namen ocenjevati tehtnosti teh trditev niti uspešnosti naših kadrovskih prizadevanj. Želim le sam pri sebi Delovne mize v novi brusilnici so že postavljene! - foto Z. Novak pretehtati, kje so vzroki takšnih gibanj in k razmišljanju pritegniti tudi vas. Več ljudi več ve — pravi pregovor. Da bi pa lahko pričeli reševati omenjene kadrovske zagate, moramo torej poskušati odkriti vzroke tovrstnih neugodnih gibanj. Hiter razvoj drugod, novi poklici, odnos do poklica, nagrajevanje Ko sem razmišljal, kje so vzroki za zmanjšano zanimanje za steklopihaški poklic, (pri tem pa po drugi strani opažamo, da se za steklobrusilce prijavlja dovolj mladih — predvsem deklet), sem nekako po svojem prepričanju izoblikoval naslednji vrstni red vzrokov, ki jih navajam po vplivnosti oziroma teži: • Hiter in dinamičen povojni razvoj, za katerega bi lahko rekli, da je trajal do pred nekaj leti, je gotovo opravil svoje. Iz manjših obrtnih delavnic so se razvili industrijski obrati; zrastle so velike in močne firme. (Iskra, Gorenje, Cinkarna, Aero itd.) Dinamičen je pa bil tudi r&zvoj v naši občini. Pred leti ni bilo kaj dosti večjih; obratov, pa poglejte danes - razen Steklarne in Zdravilišča je še vrsta srednjevelikih firm od Gokopa, Korsa, Dom-biroja, Metke v Kozjem, Hmezada, do Gradbenega podjetja itn. Razi voj je šel svojo pot in vse te firme so potrebovale delavce. ] • Razen tega pa se je razvilo velik» število novih poklicev s celo vrsto specializacij. Ti so tudi postali vse zanimivejši za mlade. Paleta kovinarskih iii elektrotehničnih usmeritev, vrsta ostalih tehniških in družboslovnih šolskih usmeritev itn. Dovolj je le pogledati šifrant poklicev, ki je postal že kaj zajetna knjiga. Za mlade v Rogaški naenkrat ni bilo le Zdravilišča in Steklarne s klasičnimi poklici, ampak je paleta postala precej širša. Zadevo pa smo še poslabšali, ko smo po gospodarski reformi, pa tudi prej, po tihem) porinili v ospredje nekatere poklice, ki jih je rabila takratna razraščajoča se družbena režija (družboslovne, admi-nistrativno-ekonomične, pa tudi mnoge druge usmeritve, ki so jih delavske univerze neusmiljeno »proizvajale). Proizvodno delo je bilo potisnjeno v ozadje. Vse to je'gotovo zelo vplivalo na zaposlovanje pri nas v Steklarni. Steklopihaški poklic je postajal manj zanimiv. To ne velja le za našo delovno organizacijo. Tudi v svetu so se pojavile podobne tendence, zaprli so mnog» steklarn. • Menim, da se je v zadnjih letih izoblikoval nekakšen negativen prizvok okrog steklopihaškega poklica. Preveč smo - tudi steklopihači sami -poudarjali težavne strani tega poklica. Res je treba priznati, da gre za naporen poklic, za težke delovne pogoje in za hiter tempo dela. Vendar teh stvari ne gre preveč potencirati, saj bomo na ta način odbili še tistih nekaj mladih ljudi, ki jih zanima to delo. Nekako se je že razširila miselnost, če se ne boš učil, in torej ne boš sposoben za nadaljnje šolanje, boš šel v Steklarno k peči. Nismo se dovolj uprl takšnim pojmovanjem in razmišljanjem. • Kot naslednji vzrok navajam nagrajevanje - torej osebne dohodke. Osebni dohodki posameznih kategorij zaposlenih in posameznih, poklicev v Steklarni so vsaj v grobem pravilno zastavljeni. Če proizvodnim poklicem, in od teh predvsem steklopihaškemu, še nekoliko popravimo štartne osnove ali pa znižamo osnove drugim, za katere bomo ugotovili, da so uvrščeni previsoko, bodo osnove povsem sprejemljive. V praksi pa bo treba uveljaviti stimulativno nagrajevanje vsakega posameznika. Tako sam vidim vzroke zmanjševanja zanimanja za steklopi-haški poklic. Steklarna se je v preteklosti sicer dinamično razvijala, ampak zadnja leta je bil zaradi objektivnih okoliščin razvoj nekoliko počasnejši. Slabo so se pa razvile tudi nekatere ostale dejavnosti poslovanja, kamor gotovo sodi tudi skrb za ustvarjanje imena Steklarne. Podobno nas je prehitel tehnološki razvoj - s to investicijo ga dohitevamo - saj smo kad ne peči in sodobnejšo tehnologijo načrtovali že v srednjeročnem obdobju 1976-1980. Vse to je vplivalo s politiko precenjenega dinarja v preteklosti na slabšanje našega položaja — tudi dohodkovnega in na splošno zaostajanje osebnih dohodkov v Steklarni za republiškim povprečjem. Zadnjih nekaj let se naš ekonomski položaj izboljšuje pa tudi razvojne perspektive so za posamezne dejavnosti popolnoma drugačne. Rešitev poiskati v domačem okolju... Torej se je treba odgovoriti le še -kako torej do novih mladih kadrov. Zmanjševanje razpoložljivih investicijskih sredstev in začetek poslovanja v okvirih materialnih možnosti bo upočasnil splošen družbeni razvoj. Ne bo več hitrega, pregretega, napačno osnovanega razvoja, ki je nekdanje »veličine« pripeljal pred prekleto težke zagate (Gorenje, IMV, Iskra itd.) Zatorej bo upočasnjeno tudi zaposlovanje, čemur smo že priče. Tudi število brezposelnih ni več tako zanemarljivo kot nekoč. Perspektiven razvoj se obeta le prednostnim usmeritvam - in mednje gotovo spada izvozno usmerjena proizvodnja z visokim neto deviznim učinkom kot je naša. Razumljivo le v primeru, če bomo kot družba vztrajali pri usmeritvah iz stabilizacijskega programa. Torej ob dozdevnem dinamičnem razvoju, predvsem v pogledu kakovosti, se nam vendarle obetajo še nekoliko boljši časi kot nekaterim drugim proizvodnim panogam, ki so razvoj gradile na napačnih temeljih (cenenem uvozu, le domači prodaji, ceneni energiji itn.) Torej bodo potemtakem steklarski poklici - tudi steklopihaški - zanimivejši. Toda ne sami po sebi. Zato bomo morali marsikaj storiti. Predvsem pa: • Steklopihaški poklic začeti predstavljati kot poklic z nekaterimi prednostmi - visoka štipendija, takojšnja zaposlitev, možnosti napredovanja, prednosti benificirane delovne dobe. Torej izpostaviti prednosti, storiti pa vse, kar je v naših močeh, da težavno plat poklica omilimo. Zavedati se pa moramo, da vsak poklic ima kakšno slabo stran. e Mlade na osnovnih šolah seznanjati s pripravljenimi programi, diapo- zitivi. Treba jim je navesti vse prednosti, kijih izbira takšnega poklica ponuja. To mora biti stalna - nevsiljiva akcija. Tako Steklarska šola kot osnovne šole, predvsem OŠ v Rogaški Slatini, nam lahko tu mnogo pomagajo. Osnovna šola v Rogaški Slatini namreč kaže zanimanje za povezovanje, uvajanje proizvodnega dela, za pridobivanje mentorjev itn. Zato bi z njimi kazalo skleniti ustrezen samoupravni spotazum. • Več moramo storiti za popularizacijo teh poklicev tudi mi sami, v Steklarni. Razmisliti bi veljalo tudi o organizaciji dela, sistemu kadrovanja in napredovanja, ki bi v celotni delovni organizaciji lahko bili demokratičnej-ši, bolj približani vsem zaposlenim. e Poudariti tudi to, da se mladim obeta zanimiv poklic, ki ima svoje prednosti in je zaposlitev možna v domačem kraju. Da bodo lahko začeli s samostojnim življenjem doma, kar v teh težkih časih tudi ni zanemarljivo. No, naj bo dosti! Menim,, da je najpomembneje, da res poskušamo najti prave odgovore in da skupno zasnujemo akcijo tako, da bodo rezultati kar najhitreje pred nami. Kajti, zavedati se moramo, da se novoustvaijena vrednost oziroma dohodek ustvarjata s proizvodnim delom, tovrstna ročna proizvodnja pa ima res lepo perspektivo. Pomembno je predvsem, da v primerjavi s preteklimi leti, ko smo tudi opozarjali na iste zagate, tokrat nadaljujemo z učinkovito akcijo! ZLATKO NOVAK Napopen in težak je steklopihaški poklic, vendar ima kljub temu nekatere prednosti. .. - foto Z. Novak Kako prav bi nam prišel sedaj še en takle rezkalni stroj DIAWER, ko seje število velikih kosov v proizvodnji - foto Z. Novak Priznanja Steklarne »Boris Kidrič« Letos devet nagrajencev Že več let v Steklarni razmišljamo, da bi morali dobre in vestne delavce nagrajevati tudi z moralnimi priznanji in ustreznimi nagradami, ne pa samo z veljavnim sistemom nagrajevanja v obliki osebnih dohodkov. To obliko spodbujanja za še boljše delo smo v precejšnji meri zanemarili... Potem pa se je končno vendarle premaknilo in večletna razmišljanja so letos obrodila sadove. • Marija Zakošek iz tozda Dekor • Franc Zupančič iz tozda Osnovna izdelava V imenu vseh sodelavcev Steklarne vsem prejemnikom priznanj in nagrajencem iskreno čestitamo! FRANC VEHOVAR Konferenca sindikata je namreč sklenila končno le pripraviti poseben pravilnik o podeljevanju priznanj in nagrad »Boris Kidrič«. To so storile na predlog sindikata strokovne službe. In besedilo pravilnika že tudi objavljamo v posebnem sestavku! Na konferenci sindikata so se odločili letos podeliti več priznanj in sicer devet, ker se jih podeljuje prvič. Idejni osnutek za priznanje je naredil Ferdo Pak. Konferenca podeljuje s priznanji tudi spominska darila in sicer srebrnike s Titovim likom. Izjemno so bila letos priznanja in nagrade Steklarne »Boris Kidrič«, podeljene na srečanju kolektiva v rogaški Zdraviliški dvorani, sicer pa bodo podeljena v naslednjih letih, kakor je zapisano v pravilniku. Letos so priznanja in nagrade prejeli: • Jože Hunski iz tozda Osnovna izdelava • Marija Kovačič iz tozda Delavska restavracija • Alenka Kozlevčar iz tozda Kristal • Zora Pešič iz tozda Dodelava S Jože Rusi iz tozda Servisne dejavnosti • Maks Terčič iz tozda Kristal • Mirko Trunkelj iz Delovne skupnosti skupnih služb ( N Preberite še to! Pravilnik o podeljevanju priznanj L člen Osnovni cilj podeljevanja priznanj »Borisa Kidriča« je enkrat letno nagraditi nejuspešnejše delavce. Na ta način se želi v Steklarni na primeren'način poudariti delovno prizadevnost, vzpodbuditi tekmovalni duh in dati nadpovprečno uspešnemu delu primerno veljavo. 2. člen Priznanje lahko prejme posameznik, ki združuje delo v Steklarni neprekinjeno najmanj 5 let, pri tem pa: - dosega nadpovprečne delovne rezultate v daljšem časovnem obdobju; - je oziroma je bil aktiven v organih samoupravljanja; - da s svojim delom, z odnosom do samoupravljanja in z angažiranostjo na vseh področjih dgje zgled ostalim sodelavcem. 3. člen Kandidata za priznanje predloži osnovna organizacija zveze sindikatov. Na osnovi predlogov osnovnih organizacij sindikata opravi dokončni izbor konfrenca sindikata Steklarne. Letno lahko podeli največ 5 (7) takšnih priznanj, s tem daje lahko število predlaganih kandidatov večje. Vsak zaposleni lahko prejme to nagrado le enkrat. 4. čle^ Nagrajenec prejme pisno priznanje in spominsko darilo. Spominsko darilo ima vrednost okrog 5000 dinarjev. Ta vrednost se vsako leto revalorizira za rast povprečnih neto osebnih dohodkov v tekočem letu. Izhodiščno leto je 1984. Konferenca vodi knjigo o podeljenih nagradah. 5. člen Priznanja se podeli enkrat letno na slavnostni seji delavskih svetov Steklarne, na katero so vabljeni predstavniki družbenopolitičnih organizacij in vodstveni delavci. Podelitvi priznanj se daje primerno slavnostno obeležje. * < 6. člen Priznanja in spominska darila podelita predsednik konference sindikata in predsednik centralnega delavskega sveta na slavnostni seji, ki je praviloma zadnji delovni teden v letu. 7. člen . Ta pravilnik stopi v veljavo, ko ga obravnavajo osnovne organizacije sindikata, dajo nanj pripombe, potrdi pa ga konferenca osnovnih organizacij sindikata. J Kakšen naj bi bil prispevek tozda Dekor v celoviti turistični ponudbi? Vrednost unikatnih izdelkov Že lep čas naša družba ugotavlja, da turistična ponudba ne pomeni ponuditi le postelje in hrano ampak, da je treba gostu, turistu ponuditi še kaj več. Predvsem mislimo na tujski turizem in željo po večjem deviznem prilivu s to vrsto dejavnosti. V Kozjem smo že pred dvema letoma sprejeli usmeritev, da bi z ustreznimi izdelki popestrili turistično ponudbo v okviru Spominskega parka Treb če. Tako smo v okviru tega izpeljali dogovor z Atomskimi toplicami, da njihovi gosti dvakrat tedensko obiskujejo našo organizacijo in lahko ob ogledu parka nakupijo kristalne izdelke. Organizirali smo prodajalno tipa NON-STOP in lani iztržili že več kot osem milijonov dinarjev. Razvoj vsake nove dejavnosti zahteva veliko dela in tako smo do danes že oblikovali del proizvodnega programa, ki smo ga imenovali vzorčni bolj bi pa ustrezalo poimenovanje unikatna proizvodnja. Do kje smo prišli in kakšne so naše želje? j Mislim, da smo v Steklarni nekoliko preveč zapoštavili graviranje in ekskluzivno brušenje, ki - kot rečejo naši komercialisti - pomeni tudi sloves za vsako steklarno našega tipa. Znano ■ . je, da je naša delovna organiza- I cija sopodpisnik sporazuma za ■ organizacijo YU-butikov, kjer g bi naj le najbolj priznane firme g prodajale svoje izdelke. V razmišljanju, da bi lahko tudi naš obrat v Kozjem dal svoj prispevek k tej odločitvi, smo začeli intenzivno delati na tem področju. Drobne graverske usluge in dela po naročilu v preteklosti smo zamenjali z »mini«' oddelkom, v katerem imamo dva usposobljena graverja, enega oblikovalca in enega asistenta graverja. Ta dela so trenutno več ali manj zasedena »začasno«, so brez stalnih odločitev, to pa zaradi organizacijske in proizvodne previdnosti. V čem naj bo posebnost našega dela? Z željo, da bi obnovili gravuro kot najzahtevnejšo brusilsko veščino, naj bi storili korak naprej tudi pri izboru vzorcev, motiva in embalaže. Unikatni izdelki naj bi izražali značilnosti naše krajine, arhitekture, zgodovine, običajev itn. To vsekakor ni preprosto, še zlasti ne, če želimo, da bi bili naši izdelki oblikovno, umetniško in vrednostno na visoki ravni v steklarski stroki. Če hočemo zadovoljiti takšne zahteve pomeni, da moramo pristopiti izredno organizirano. K sodelovanju smo povabili vse, ki bi lahko s svojim znanjem kaj pripomogli. To so domači poznavalci običajev, zgodovinarji, likovni mojstri in drugi. Veliko si obetamo od zunanjih sodelavcev, ki bi naj prispevali k izvirnosti naših izdelkov. Delovali bomo v krožkih: »STEKLO IN UPODOBITVE« ... Ti bi bili organizirani kot okrogle mize ter kot konkretno vzgojno delo. Za okroglimi mizami naj bi poglobljeno razpravljali o vsebinsko-idejnih izhodiščih, medtem ko bi strokovna po- Predsednik Tito - gravirana vaza, visoka 25 cm - foto Weintgerl moč znanih likovnih strokovnjakov prispevala k izbiri najustreznejših bru-silskih in graverskih tehnik in predstavljala tudi prvo kritiko dela. Iz domače delovne sredine želimo vključiti sodelavce, ki bodo izvajalci usmeritev in zamisli, krožek pa naj bi razširili na večji krog ljudi, ki bi jih to delo zanimalo, saj si predstavljamo napredek našega dela le v večji' izobraženosti in izoblikovanem čutu za estetiko ter oblikovanje. Vzporedno z razvijanjem steklarskih izdelkov iz programa zunaj serijske obdelave, menimo, da igra pomembno vlogo embalaža, kajti izdelki z veliko vloženega dela morajo priti do kupca v ustrezni embalaži. Zaključujemo izdelavo lesene skrinjice, ki bo predstavljala embalažo izdelka hkrati pa tudi uporaben spominek. Na skrinjici naj bi bil naš značilen motiv, delno ročno obdelan. Trenutne težave izvedbe navedenih zamisli nastajajo zaradi premajhnega izbora gladkega stekla in ker delamo s tako imenovanimi ostanki. Zato je problem tudi v kakovosti stekla. Upamo, da bodo naša prizadevanja naletela na podporo, saj gre za ime Rogaške, ter da bomo uspeh del osnovne surovine tudi namensko izdelovati, kar pa bi vsekakor pomenilo popestritev oblike in kakovosti izdelkov. JOŽE BOŽIČEK Program srednjega usmerjenega izobraževanja za leto 1986 Koliko prostih mest za steklarje? Bokeljski mornar - gravura - foto Weint-gerl Vsako leto izide zadnje dni februarja razpis prostih mest za novince v usmerjenem izobraževanju. V nekovinski usmeritvi bodo v šolskem letu 1985/86 razpisana naslednja prosta mesta: Program Smer Trajanje Vpisna mesta izobraževanja mladina odrasli Pomožni steklar pomož. steklar 18 mesecev 60 30 (SKR) (II) 3 leta 60 30 steklar (SR) steklar (IV) Pogoji za vpis v skrajšani program • ustrezne psihofizične sposobnost - sti (zdrave roke, vid, prenašanje po- • izpolnjena osnovnošolska obvez- višanih temperatur), kar dokaže kan-nost, didat z zdravniškim potrdilom, Jeklena konstrukcija nove električne kadne peči... - foto Z. Novak • uspešno opravljen test ročnih spretnosti. Pogoji za vpis v srednji program so: S uspešno končana osnovna šola ali • uspešno končan ustrezen skrajšani program srednjega izobraževanja, • ustrezne psihofizične sposobnosti (zdrave roke, vid, prenašanje povišanih temperatur), kar dokaže kandidat z zdravniškim potrdilom, • uspešno opravljen test spretnosti rok. Mnogo zanimanja med mladino in med odraslimi je tudi za izobraževanje steklarskih tehnikov. Toda ni mogoče več neposredno napredovati v 4. razred. Strokovni svet posebne izobraževalne skupnosti za kemijo, farmacijo, gu-marstvo in nekovin pripravlja predlog možnosti za nadaljevanje izobraževanja po IV. stopnji v nadaljevalnem programu ah po programu za izpopolnjevanje. Nadaljevalni programi srednjega izobraževanja se običajno oblikujejo za dela na področju organizacije, kontrole, priprave, operativnega in strokovnega vodenja ter spremljanja delovnih procesov na podlagi ustreznega programa srednjega izobraževanja tako, da omogočajo poglabljanje in raz šiijanje splošne izobrazbe ter pridobivanje ustreznih strokovnoteoretičnih in praktičnih znanj. Programi za izpopolnjevanje pa omogočajo razširjanje, poglabljanje in dopolnjevanje splošnih, strokovnoteoretičnih in praktičnih znanj. Programi za izpopolnjevanje omogočajo pridobitev naslova specialist. Za napredovanje v program steklarski tehnik še vedno veljgjo pogoji, ki so bili sprejeti v prvotnih programskih zasnovah. Ti pogoji so: S ngjmanj dobra ocena v kemiji, fiziki, matematiki in tujem jeziku v 1. letniku usmerjenega izobraževanja, • mnenje učiteljskega zbora. Trenutno bi na šoli lahko pripravili izobraževanje steklarskih tehnikov po prvotnem programu (ki ni več vključen v programsko zasnovo), vendar bi udeleženci izobraževanja morali narediti nekgj dopolnilnih izpitov. Dopolnilne izpite bi morah narediti iz naslednjih predmetov: - tuji jezik (za 2. in 3. letnik) - matematika (dopolnilna znanja v 3. letniku) - kemija (dopolnilna znanja v 3. letniku) - elektrotehnika (za 3. letnik) - tehnologija stekla (dopolnilna znanja v 3. letniku) - meritve in regulacije (za 3. letnik) Brez dopolnilnih znanj udeleženci izobraževanja ne bi mogh slediti programu, zato bi dopolnilne izpite morah narediti pred vpisom v 4. letnik. Morda koga zanima, katere predmete bi poslušali udeleženci izobraževanja v 4. letniku. Predmet število ur 01 Slovenski jezik in književnost 70 03 Tuji jezik 70 04 Matematika 105 05 Računalništvo 53 07 Kemija 35 09 Samoupravljanje s temelji marksizma 35 10 Organizacija in ekonomika 35 13 Psihologija 70 15 Telesna vzgoja 70 20 Tehnologija materialov 105 21 Tehnologija stekla 70 22 Tehnološka analiza in meritve 227 23 Fizikalna kemija 175 V letošnjem razpisu steklarskega tehnika še ni. Če pa bo združeno delo pokazalo dovolj zanimanja upamo, da bo v naslednjem šolskem letu razpisan vsaj en oddelek izobraževanja ob delu ah iz dela. MARJANA BRADIC Kmečka opravila - motivna gravura, 30 cm širok krožnik - foto Weintgerl Obisk člana predsedstva SR Slovenije Prijetne informacije Tridesetega januarja 1985 se je mudil na delovnem obisku v naši občini član predsedstva SR Slovenije Alojz Briški. Skupaj s sekretarjem MS ZKS Celje Emilom Rojcem in predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij so si ogledali tudi'našo Steklarno. Po ogledu Steklarne, zlasti še novozgrajenih proizvodnih prostorov, se je zadržal v krajšem pogovoru z najodgovornejšimi delavci Steklarne, ki so ga informirali o poteku investicijskih del in z rezultati gospodarjenja v minulem letu. Z obojim je bil zadovoljen. Dejal je, da je prijetno poslušati informacije o Poslovno sodelovanje... razvoju, zlasti še v času otežkočenih pogojev gospodarjenja. Takšne odločitve in pristopi k razvoju niso vzpodbudim le za Steklarno, temveč tudi za širšo družbeno skupnost, predvsem še zaradi izvozno naravnane naložbe in možnosti novih zaposlitev, ki so v tem času še kako nujno potrebne. Izvoz je zanimiv predvsem zaradi majhnega deleža uvoznih komponent in temelji pretežno na prihodnosti lastnih rok. Zaradi teh prizadevanj si celotni kolektiv zasluži veliko priznanje. Prav gotovo pa bo takšno povečanje proizvodnje in izvoza zahtevalo dodatne napore celotnega kolektiva, če bomo hoteli izpolniti naše cilje. Popoldan se je Alojz Briški udeležil svečanosti ob sprejemu novih naših članov v zvezo komunistov za celotni družbenopolitični aktiv občine je imel predavanje o gospodarsko-političnih razmerah doma in v svetu. J.A. Obisk prodajne mreže Emone Z Emoninim Blagovnim centrom tozd Centromerkur sodelujemo že vrsto let. Medsebojno sodelovanje se je okrepilo predvsem v zadnjih letih. V letu 1984 smo ustvarili 35 milijonov dinarjev prometa, kar je* 12% od prometa z veleprodajno mrežo v Jugoslaviji. Ta naš kupec prevzema kompleten proizvodni program izdelkov iz svinčenega brušenega stekla ter iz kri-stalinskega stekla. V želji, da sodelovanje še izboljšamo ter dosedanji promet še povišamo, smo se s kupcem dogovorih za sodelovanje v prodajni akciji »Proizvajalec se predstavi«, ki bo od 1. do 7. marca 1985 v blagovnih hišah Maksimarket, Supermarket in Centromerkur v Ljubljani. V akcijo se bodo vključili tudi KORS, Zdravilišče, Steklarska šola ter turistično društvo iz Rogaške Slatine. Tako bo v omenjenih blagovnih hišah hkrati potekala predstavitev kraja Rogaške Slatine. V oddelkih za steklo v omenjenih hišah bodo v tem tednu razstavljeni izključno izdelki iz Steklarne in Steklarske šole iz Rogaške Slatine. V času akcije bodo v blagovnih hišah Emone predvajali video kaseto s posnetki proizvodnega dela v naši steklarni. V okviru priprav na omenjeno akcijo ter želja, da bi izboljšali sodelovanje, smo dne 7. februarja organizirali obisk prodajalcev z oddelkov stekla iz Emo-ninih trgovin. Tako nas je obiskalo 38 članov maloprodaje iz Emone, katerim Upajmo, da bodo takšni pogovori obrodili bogate sadove, to je Takole smo razstavili nov proizvodni program za domači trg proda - večjo prodajo na domačem trgu in zadovoljne kupce?! jalcem tozda Centromerkur — foto Z. Novak smo predstavili našo delovno organizacijo. Obiskovalcem smo pokazali posamezne proizvodne postopke izdelovanja stekla. Po ogledu proizvodnih prostorov smo pripravili ogled prodajne izložbe v zgornji jedilnici delavske restavracije. Obiskovalci so med ponujenimi artikli izbrali blaga v vrednosti za več kot 4 milijone dinarjev. Obisk smo ocenili kot uspešen in prepričani smo, da se bodo rezultati obiska pozitivno odražali v bodočem sodelovanju z Emono. MIRAN GAJŠEK Izobraževanje . < Razpis štipendij za šolsko leto 1985/86 Kot vsako šolsko leto je tudi letos pred vami razpis štipendij za naslednje šolsko leto. Tokrat smo ga dopolnili tudi s štipendijami za izobraževanje ob delu. Menimo, da bi tudi delavci, ki si iz kakršnihkoli razlogov niso uspeli pridobiti ustrezne izobrazbe, morali imeti možnost, da si jo pridobijo! Pri štipendijah za redno izobraževanje lahko vidimo, da ni prišlo do bistvenih odstopanj glede na razpise v prejšnjih letih. Precej smo zmanjšali število štipendij za pomožne brusilce kristalnega stekla, saj se moramo bolj usmeriti v pridobivanje kvalificiranega kadra s končano vsaj IV. stopnjo strokovne izobrazbe. Opazite lahko, da tako kot prejšnja leta tudi letos razpisujemo štipendije za poklic steklarskega tehnika. Prejšnja leta kljub razpisu program v praksi ni zaživel, za naslednje šolsko leto pa načrtujemo, da bi končno le pričeli z izobraževanjem steklarskih tehnikov. Vendar pa organizacijsko to izobraževanje še ni opredeljeno, predvsem zaradi še ne Kozjanski gradovi - gravura motiva - foto Weintgerl k \MORSKE /ODE ST. 6RŠK/ ZDRAVK/K Kok/ca STPOPOV-//JAP 24 V/P4PSTV0 * POLMER //AS OTOK /TAL. K/PAR | PUŠČAV- JP/ /US ŽEPSPA Pfi/ Po PO K/ MAMKA /SAPA /A/601/C AK/V/J A2/JSRA DRŽAVA PE/64 S/ LEa//jV- <5AA/>U VRtoOU CVET ZAEREb. REV/JA KAJSTA-REjŠe LJUDSTVO V /KR/ J/ ŽEKSKA S ČR/J/U/ /ASM/ /1ESTO V zssp OSTR/ m O K/ L EDE KrK4 STEKLAR /VEVER-' »//CA ■ JUA/4X//V- KLAVORA P/škot n E ST O v /srp/ MAR/bOR SPORT. KLU& ■ ! n kraj V SREMU 2 /E P ; TOJARaU SMUČ/ • i ! ! PODROČJE MED/C/Kb Košara, kl t/a eocaek ERA»/C JWSVOS TjUtJ /V ÖFL/S// CVETOV/ kemš/ja v.rsta krasta V/A/SJC4 POSO/H) /tA/ue»/ KLAS o ce Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Zvezdana Dangubič, Boris Firer, Anton Jošt, Magda Jurjec, Zlatko Novak, Franc Vehovar in Franc Župančič. Predsednik izdajateljskega sveta Alojz Juhart. Predsednik uredniškega odbora Boris Firer. Glavni in odgovorni urednik Franc Vehovar. Tajnica uredništva Vida Juhart - Likovna zasnova in oblikovanje Aljoša Rebolj - Uredništvo »Steklarja«: Steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1, telefon (063) 811-611 - Glasilo izdajata steklarna »Boris Kidrič« in Steklarska šola - Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača - Naklada 2000 izvodov - Tiska ČGP »Delo«, Ljubljana.