Ohranitov sadja brez slad- korja, V vsakem gospodinjstvu se dajo pripraviti s liriprostimi sredstvi in brez sladkorja stanovitni sadni izdelki, kakor s sušenjem, z izparivanjem, razgrevanjem (sterilizacijo) in neprodušnim zapiradijem. Ker primanjkuje sladkorja in ker je sadje zelo drago, naj se opuste vsi nezanesljivi načini konsefviranja in pa tisti, pri katerib je treba veliko sladkorja, kakor n. pr. vino iz jagodičastega sadja, žele, s sladkorjem vkuhan malinovec, sirup, vkubano sadje itd. Prednost je dati pa tistim konservam, ki ne potrebujejo nič ali pa prav malo sladkorja, kakor je: suho sadje, sadna mezga ali marmelada. Pretežna vefiina sadja naj bi se tedaj na vsak-na^iti-isušila in predelala v mezgo In marmeladct ojlai oJ id fi ..»lia ¦..;•;.- Sladlcor dodajamo sadnim konservam predvrsem zato, da jim teboljšamo okua; za Kouserviranje sWdkor ni neobh.pdno potrebep. Zato lahko osladimo sa-; dne konserve Šele! tik predfeh Jili uživamo. ?Tč ]• posebno važno sedaj, ko tako manjka sladtorja; kajti; malenkost, ki jo rabimo za vsakokratno posladkanje sadnih kortSfefv, si labko v^ gdspodSnjstvu pribranimo. Priporofiati pa moramo, da se sadna jed nekaji ur prej osladka, preden se prinese na mizo, da kis-< lina pridejani sladkor pretvori (invertira), t. j.: izpremeni manj prebavni pesni sladkor v lahko prebavni sadni sladkor. Vsled tega postane jed bolj okus-; na, pa tudi veliko lažje prebavna. Ne zamietuimo pri konserviranju prav niCesar, uporabimo tudi vse divje rastoče sadove (ka.kor borovnice, maline, murve,: robidnice, brusnice, bezgove jagode i. dr.) Za sadno mezgo ni treba uporabljati vedno samo po eno vrsto sadja, ampak mešamo lahko različno sadje, zlastikislo s sladkim. Mešane mezge so jako priporofeljive.' Vedeti moramo dalje, da se kot primes k sadni mezgi lahkp, g' tiridom uporablja korenje, bufie in pa sladkorna pesa. Sladkemu sadju primešamo lahko eno fretjino, kislemu celo polovico teh pridelkov. S tem tudi štedimo s sladkorjem, ker ima korenje in sladkorna pesa obilo sladkorja. Vse te sadeže (korenje itd.) operema, osnažimo, sladkorno peso otupimo, zrežemo na kosce, samo za-se skuhamo, da so mehki, potem jih preflafiimo in tvarino zmešamo z razkuhanim sadjem in šele nato gosto vkuhamo. ; Nibče naj se v sedanjib razmerah ne boji kon-i js«rvirati sadne izdelke za domačo uporabo s kemiBnimi. ohranjujoSimi snovmi. Na ta na^in lahko žanes^ ljivo ih hitrp predelamo velike množine sadja brez sladkorja in brez tseh drugib pripomo6koyi'';:lrdr;;se se.(|aj .-težko dobe in so predragl. . .¦[" .'.'/¦. '*: \ ,1 ;, 7 PjPiporoSlji^a ohranjujoča sflpv .7je betižoerkišlii natrori (Natrium benzoicum, Natriume benzoat)7 Gta vzamemo 1 gram na 1 kilogram sadij? mezge (celq % grama bi začfostovalo. Opomba .ui".): 7 ta' množina :. —i granl na 1 kilogram sadnega izdelka) naj se pa natančno odtehta, ne pa ])ribližno odmeri kar na 961. Benzoe-kisli riatron pridenemo še le potem, ko je izdelek že kuban. Treba ga je v žlioi toplo vode raztopiti in dobro umešati. Kdor ima navado, da dene na vrrh marmelade v gpiritu, rumu ali salicitai kislini namočen papir, naj odslej v to 3vrbo updrablja raje benzoe-kisli natron (1 gram na liter vode)* Ako rabimo sabarin naraesto sladkorja, pazimo na sestavo, ker imamo saharin s 450-, 350- in s HOkratno slaclkobo. Množino moremo takoj dolofiiti po okusu. Dodajrao rajši premalo kakor preveč, fcer posladimo izdelek lahko pozneje, prebude in neprijetne sladkobe pa mu ne moremo odvzeti. Tudi saharin dodajmo šele nazadnje, ko je izdelek tuhan, ali pa malo pred uporabo. Najboljši nacin sadnega konserviranja je sušenje, ki zasluži veliko večje pozornosti, kakor dosedaj. Dobro posušeno in pravilno pripravljeno suho sadje daje ravnotako dobra jedila kakor sveže. Za sušenje v malem ni treba nobenih posebnib priprav, razen male sušilnice za štedilnik ali celo le nekaj les. Vsako mesnato sadje, ki je zrelo, se da sušiti. Preveč sočno in pa nezrelo sadje daje zategel in neokusen izdelek, ki ima tudi slabo zunanjost. Krastavo, pi&kavo. nagnito se da tudi uporabiti, 6e »e primerno otrebi. Najbolje s* šu§e jabolka, hruške ia ftešplje. k\:.v. JabolJca lupimo ali pa cele zrežemo r obrofike, ali pa v krhljft, peščišfie odstranimo z nožem aJi s stroj«i». Olupljen* devamo v slano vQda (%% raztopipa), k>er smejo ostati najveft 20 minut. Obročki so ^iihi, ko šft fiutijo kakor usnje (še volrii), ne trdi kakof kametiv Drobne hruške suSimo cele, debelejše zrezane * 2—4 ali Se vefi krbljev. Pe&5*8a ne izrezujimo, keT je mehko. N:avadno jih tudi ne lupimo. Zveplanje sadja naj se v sedaaajib časib opusti. — 2lahtne hruške morajo, biti za sušcnje zrele, pa &e Čvrste (rie Crne). Moštnice se morajo, pre"den jih denemo 8ušH, utnediti. Druge, ki se ne zmede (mačja glava n. pr.), s© morajo pariti. Potero so lepSe in pa boljše ter se hitreje suše. , . Cešplje se denejo sušit brez vse priprave (peclje pa8 odstranimo). S pofietka jih dencmo v nizko. foplino (50 stopinj C), sicer počijo. Se le, ko so vele, ko ne dajo nift soka bd sebel, ako jik *ve$ skupaj stisnemo v pesti. ; * .i wy::'i^-in' Za suhim sadjem je sadna mezga najbolj ražna. Izdelati se da iz vsakega sadja, tudi iz raznib divjih pozdnih jagod itdt Izdelamo labko vsako vrsto sadja za-se ali pomešamo med seboj s prej imenovar nimi sadeži (bufie, pfisa, korenje). V ta namen sadje peremo, snažno izrežemo gnilo, 6rvojedino in ga razrežemo. Jabolkam pridenemo malo vod*, jagodičevi* in koščičasto sadje kuhamo v lastnem soku. Potem vkuhava tako dolgo, da se primerno zgosti. Predolgo pa ni treba vkuhavati, ako nameravamo obraniti izdelek s pomoSjo sterilizacije, ali z oaranjiijocimi snovmi. Tudi barva in aroma se bolje ohrani, 6e se predolgo ne kuha. Dovolj zgošCeno mezgo napolnimo v vrofie steklenice in neprodušno zaprecio ia Že sferiliziramo pol ure pri 90 stopinjab C, ali pa dodamo na 1 kg mez-ge pol do 1 grama benzoekislega tiatrona. PriporoSa se napol izdelano mezgo sproti napravljati, ko posamezne vrste sadja 2orijo. MeŠamo labko pozneje. Sadne sokove byez sladkorja delamo iz jabolk, hrušk in grozdja. To sadje ima tako ubrano sestav- ljen sok, da ga ni treba vcč sladk'..ti. Sad^o zdroVimo, drozgo iztisnemo, precedimo. iia;;olnimo v steklcnice, zamašimo in steriliz ramo pri 80 stopinjah (..) (ne višjo!) 'kake | ol ure in jotem zamaške zakapamo, dokler so stekienice še vroče, s paralinom ali z inešanico lojevca in vodnega stekla. i'rod sturilizacijo moiarao zanmškc prevezati z motvozom ali pritrditi s i.rimerno vzmetjo, da jib ne izpahne vodnapara. Sadni sokovi iz malin, ribeza itd. niso užitni brez s^ndkorja, ker imajo preveč kisline in premalo lastnega sladkorja. Toda kljub temu jih labko kor.serviramo trez sladkorja na ta način, did jib ali storiliziramo in neprodušno zapremo, ali pa jim dodamo po 1 gram benzoe-kislega natrona na vsak liter. A sladkor dodamo šele takrat, ko jih uživamo. Dstanke pri izdelavi sadnib sokov predelamo v sadno mezgo. Za mezgo brez sladkorja so najprimerna jr,bolka, hruške, češplje in slive. Cimbolj zrelo je sadljo, tem boljši in trpežnejši bo izdelek. V sedanjih razmerah mezge navadno rifi l-onio tlačili skozi silo. ker je to delo kolikor toliko zamudno; pa iiiui v izgube gre vsled tega veliko blaga. Zato bomo pa sadje tem bolj pazljivo pripravili ter že prej odstrani1', kar ie popolnoma neužitno (peclje, muhe, koščice in pri jabolkih tudi še peščice). Kdor pa vPndai- le hoče sadje pretkičiti, naj vzame redko sito i/, medene ali pocinjene žice. Pri vkuhavanju mezge moramo posftbno svariti pred uporubo pocinkane posode in orodja. Sadna kislina obje cink in vsled toga dobi izdfiiok tako zopern pkus, dn. je neužiten, | oleg tega je pa še zdravju škodljiv. Brzoparilniki niso za to rabo. Ker nimamo ba.krenih kotlov, borao uporabljali železno ali emajliraiio si.li poc/mjeno <ne poeinkanoli posodo. Ako sadno mezgo vkuhamo tako gosto, da se že težko meša in jo vrofto napolnimo v lonce, deže, keblje, sodčke itd., se ohrani na letn, tudi broz vsake ohranjuioče snovi. Uobro je tudi, ako posode, napolnjene z mezgo, postavimo v vro&o peft, da se naredi na i:ovršju trda skorja. Nazadnje zavežemo posodo s pergarnentnim papirjem ali zanesljivo pokrijemo z lesnimi pokrovi ter shranimo v hladnem, pa suhem prostoru.