150 din - Leto XL - Št. 41 Kranj, petek, 29. maja 198 LET GLASIL* SOCLAUSTlCN ZVEZE DELOVNEG. LJUDSTVA Z GORENJSK stran 10 ORATORIJ ZA JEDRSKE Bektrarne, EKOLOŠKA oporeCnost rudnika urana, klic na pomoč iz velenja... Danes zvečer v Tržiču Šport in zabava Tržič, 29. maja — Danes zvečer ob osmih se bo v dvorani trži-škega kina začela športno-zabavna prireditev, na kateri bomo podelili priznanja lanskim najboljšim gorenjskim športnikom: Bojanu Križaju, Mariji Štremfelj in blejskim veslačem. Tržiča-ni so na prireditev povabili njihova mlada smučarja Dejana Je-kovca in Vojka Lapajna ter sankača Draga Česna, sodelovali pa bodo tudi alpinisti, ki so se v sredo vrnili s Himalaje". Prireditev, ki jo bo vodil Janez Kikel, bo imela tudi zabavno plat. Zaigrali bodo ansambel Ivana Ruparja, harmonikar Andrej Pivk in trži-ška citraša, zapel pa bo kvintet bratje Zupan. Časopis Gorenjski glas bo za občinstvo organiziral nagradno žrebanje. Bodite točni. j k. Srečanje koroški! partizanov Kranj, maja — Področn odbor koroških partizanov Gorenjske sporoča, da bo v nedeljo, 31. maja, ob 11. uri v Veselah pri Št. Primožu sre čanje koroških partizanov Gorenjske skupaj s koroški mi partizani onstran meje Nekdanji partizani se bode zbrali pri predsedniku koro ških partizanov Janezu Wut teju — Lucu. Za srečanje jt pripravljen kratek kulturn program, podeljena pa bode tudi jubilejna priznanja. Sre čanje bo ob vsakem vreme nu D. D. ^stoiin energetsko varčno Slovenijo, brez jedrskih elektrarn Nov pogled na življenje ivnj^na' 28. maja — Problemska konferenca Ekologija, energija, varčevanje, ki jo je po enoletni bveiliazPravi pripravila republiška konferenca SZDL, je bila prelomna. Prinesla je odločitev o v Pogledu na življenje, novem razumevanju okolja kot globokega razvojnega vprašanja. ko azv°jnem razpotju smo, ln^eriovana mehka pot ^an ga razv°Ja se PonuJa te ra selii- Razvoj v širino ni ^$ki2Umen' saJ so naši ener" Vlri skromni, skromne so * je - arne možnosti, okolje 2e tako onesnaženo, da ^a resne probleme in gla- e1i strge.tiki so bili doslej nava->ovJreči željam gospodarstva ^stvl1 ?0rabi energije, gospodo ' usmerjeni v potrošna i !f pri izdelavi marsikatera* ka Potrošimo dvakrat, ^sv eČ ener8iJe kot v razvi" [toiti etU' Vse to 80 uveljavljali Va°CJ0 Polilikov Taksna raz-L_ Naravnanost že nekaj ča- 'Por ^ *aja vse večje spore z tko ^^unravičerio opozarjajo da smo okolju napravili preveč škode, da ogrožamo že lastno zdravje. Problemska konferenca je pokazala, da bo potrebne veliko volje in moči, tudi denarja, predvsem pa pravih . ekonomskih spodbud oziroma pritiska stvarne cene energije, da bomo vsi in vsakdo spremenili ravnanje, da nas slovenska neodločnost in dosedanji način načrtovanja ne bosta več vrtela v krogu. Kajti na poti energetske varčnosti in skrbi za zdravo in čisto okolje ni prostora za dvojno moralo, ki je dandanes tako opazna, ko mora vsakdo prispevati svoj delež, ko gre zame, za mojo delovno organizacijo. Problemska konferenca se je izrekla za vodne elektrarne, to- da urejene, za posodobitev energetskih objektov, za nove energetske vire, za sodnben energetsko varčni razvoj in za odložitev gradnje jedrskih elektrarn, ki so bile v središču pozornosti, z njimi vred pa tudi rudnik urana. M. Volčjak V avli osrednje knjižnice, Tavčarjeva 41, je te dni odprta raz->n^sl<'J'b Aodersenovih nagrajencev, ki jo je pripravila kranjska ^l« li ''inica v so so na kranjskem stadio-Nn*prli 41, športno prven-Mubljanskega armadnega ~*ja, na katerem bo do ne-fcvečer tekmovalo skoraj KrT Y°Jakov iz ekip Graničar, Nh*' ljiUDUana' Maribor, Po- V v in Vrnnika ~ Novo me" Hih*^°Jaki in starešine bodo Slu V.a'" v vojaškem mnogo-lj^.' ki bo v vojašnici, v stre-VJS ki bo na streliščih v VtŽeVern in Crngrobu, rokovi ^' košarki, odbojki in atle-Jjio^kmovanja bodo na sta- Xn v plavanju v letnem V 1«riU' Prvenstvo DO končano J^di *° zvečer ob sedmih na H<^00r»u. Športno prvenstvo Sn sPremljale številne kul- ^h* ln zaDavne prireditve v Vjskem Domu Vl-nin skupnostih ILA in po Pokrovk --»»« naa posameznimi Nc» ^ 'n nat* delom poroče-vheV So sPrej«de kranjske de-organizacije.(J. K.) Perdan Dan delavcev Peka Tržič, 28. maja — V Tržiču bo v soboto športno-re-kreativna prireditev in zabavno srečanje delavcev Peka. Po pozdravnem nagovoru Franca Grašiča, direktorja Peka, se bodo začela športna tekmovanja v malem nogometu, šahu, odbojki, kegljanju, namiznem tenisu in streljanju. Planinci bodo odšli na Bistriško planino, sindikalna organizacija bo pripravila kviz, udeleženci od drugod si bodo ogledali kulturne in zgodovinske znamenitosti Tržiča, ob 13. uri pa se bo pod šotorom na Deteljici začel kulturno-zabavni program, v katerem bodo sodelovali ansambel Integral, pevski zbor Peka, kvintet bratov Zupan in Andrej Ši-fref. C. Z/ Teden solidarnosti V tednu solidarnosti od 1. do 7. junija se bodo zvrstile tradicionalne prireditve. Teden solidarnosti bo najbolj vsebinsko označila seja koordinacijskega odbora za razvijanje in uveljavljanje socialistične solidarnosti, ki bo v Zagorju ob Savi, govor pa bo seveda o sedanjih in bodočih ukrepih za odpravo razdejanja po plazu s hriba Ruardi. Posledice tega plazu bo pomagala odpraviti solidarnost vseh. Vsak zaposleni Jugoslovan namreč že enajsto leto dohodek enega svojega delovnega dne namenja za solidarnost ob naravnih nesrečah. Za odpravo posledic plazu v Zagorju je stekla tudi posebna solidarnostna akcija, v kateri se je doslej zbralo nekaj več kot 41,2 milijona dinarjev. Med tradicionalnimi prireditvami ob tednu solidarnosti kaže omeniti tradicionalni sejem opreme in zaščite v Kranju, mednarodno srečanje gasilcev na Bledu, akcijo Rdečega križa za zbiranje rabljenih oblačil. Slovesno bo ob 4. juniju, dnevu krvodajalcev. V tednu solidarnosti bodo uvedene dodatne poštne znamke in doplačilo vozovnicam v notranjem poštnem prometu in vstopnicam za prireditve. VAŠ BUTIK TURISTIČNIH USLUG KOMPAS JUGOSLAVIJA KOMPAS LETALIŠČE BRNIK TEL.: 22-347 @©gy!EMEHGLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI I PETEK, 29. MAJAJJ5- Preživnine ostajajo nizke Kranj — Letos so se preživnine kljub povečanju v bistvu znižale glede na rast osebnih dohodkov. V kranjski občini je povprečna preživnina za otroka 25.000 din, najvišja (in tudi edina) pa znaša nekaj več kot 78.000 din. V primerjavi z družbenimi pomočmi so preživnine — tako za otroke kot tiste za odrasle — izjema. Medtem ko smo za pomoči že uvedli večkratno medletno valorizacijo, pa kaže, da kljub spoznanju, kako preživnine zaostajajo za rastjo življenjskih stroškov, tega niti letos še ne bo mogoče izpeljati. Preživnine so se letos v marcu sicer valorizirale in so skoraj še enkrat večje kot lani, toda takšne bodo ostale vse do konca leta in verjetno še tja do marca. V kranjski občini se večina preživnin za otroke razvezanih zakonov giblje med 25.000 in 35.000 dinarji. Od tega povprečja odstopa le malo preživnin; nekatere so sicer izjema in se sučejo tudi okoli tako mizernih zneskov, kot je, recimo, 2600 dinarjev za otroka, in celo 200 dinarjev, to je najnižja preživnina na odraslega. Ne glede na to, da se ob razvezi na sodišču določajo sorazmerno nizke preživnine za otroke, pa se nemalo žensk srečuje kasneje z velikimi težavami ob vsakoletnem povečanju preživnin. Odločbe o preživnini namreč vsi razvezani očetje nočejo niti sprejeti in pri tem uporabljajo najrazličnejša bolj ali manj izvirna izmikanja, od spremenjenih naslovov bivališča, do začasne odpovedi službe in podobno. Na Centru za socialno delo Kranj, kjer že deset let vsako leto enkrat napišejo odločbe o povišanju preživnin, ugotavljajo, da se te posebnosti vlečejo iz leta v leto. Še najmanj pritožb je s strani mater, ki prejemajo take nizke preživnine in mirno same prispevajo najmanj dve tretjini k preživljanju enega ali več otrok. L. M. Ljubelj, 27. maja — V spomin na leto 1962, ko je Tito prenočil v stari ka-ravli na Ljubelju, so pred petimi leti preimenovali novo karavlo blizu nekdanjega taborišča na Ljubelju iz karavle Kokrškega odreda v karavlo maršala Tita. V soboto dopoldne jso vojaki že petič gostili mlade, zastopnike tržiške občine in republike. Na tokratni slovesnosti je govoril poveljnik ljubljanske armadne oblasti, general podpolkovnik Svetozar Višnji«'-. Med drugim je dejal, da so dosledno opiranje na lastne oči, krepitev bratstva in enotnosti in hitrejši razvoj samoupravljanja najboljši odgovor vsem, ki danes špekulirajo z usodo Jugoslavije, ko ponujajo boržuazne in etatistične alternative. Vojaki vojaškega orkestra, njihov sekstet vojašnice Borisa Kidriča, plesalci folkloristi tržiške skupine Karavanke in pevci mešanega pevskega zbora Peko so pripravili kulturni program. Besedilo in fotografija M. Kunšič Skupščinski obisk v Ibiju — V sredo in četrtek je bil na obisku v Sloveniji predsednik komisije za volitve in imenovanja zvezne skupščine Uijaz Kurteši. Gost iz Beograda je v sredo obiskal kranjski Ibi, kjer se je skupaj s predsednikom slovenske komisije Ivanom Godcem pogovarjal o uresničevanju kadrovske politike. J. K. —Foto: F. Perdan Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo; Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Žalur (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Le a Mencinger (kultura), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Danica Dolenc (zanimivosti, za dom in družino), Stojan Saje (Tržič), Vilma Stanovnik (mladina, gospodarstvo), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija). Časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-163, mali oglasi in naročnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Naročnina za I. polletje 1987 je 4.500 din Med argumentom moči in močjo argumenta Svoboda naj služi ustvarjanju Kranj, 20. maja — Okrogla miza, ki jo je pod naslovom »Trg revolucije — Dolinarjevi kipi DA ali NE« pripravil studio Carnium, je v prostore kranjskega Delavskega doma privabila dokajšnje število obiskovalcev, med njimi različne politike, umetnostne zgodovine in arhitekte. Na čase burna razprava je prinesla nekaj zanimivih razmišljanj. dejanje. Če kdo namiguje, se je ukinilo profes^ Prešernovo gledališče, u od tam dobil denar za spo nike, se moti. a Kranj se je Dohnarju * klon vseh njegovih K'r mestu dostojno oddoizu stavil mu je stalno ga»Jj sezidal hišo - ^iedi°ost| Odprte strani, priloga Gorenjskega glasa, ki je izšla 20. marca letos in je pod naslovom Kaj le hoče ta mladina združila k sodelovanju peščico mladih, buri duhove še dolgo po njenem izidu. Ena od (končanih?) epizod priloge je bila tudi okrogla miza, ki jo je pod okriljem studia Carnium pripravil in vodil Jože Novak. Tako naslov okrogle mize Trg revolucije Dolinarjevi kipi DA ali NE kot celotno dvomesečno kulisno in zakulisno dogajanje okrog dveh člankov iz mladinske Glasove priloge je v prostore Delavskega doma privabilo okrog 40 obiskovalcev. Opaziti je bilo sedanje in nekdanje politične funkcionarje, umetnostne zgodovinarje, arhitekte... Iz razprave povzemamo nekatera, za vpogled v dogajanja na okrogli mizi bistvena razmišljanja in stališča posameznih obiskovalcev oziroma razpravi j alcev. Jože Novak: »Okroglo mizo smo pripravili temelječ na treh osnovnih izhodiščih, na osnovi katerih naj bi se tudi odvijal današnji razgovor. Spregovorili bi o kulturni politiki Kranja v petdesetih, šestdesetih letih (ukinitev profesionalnega Prešernovega gledališča, postavitev spomenikov na Trgu revolucije, skupina OHO...), o estetskem vidi- ku, vlogi in namenu Dolinarje-vih kipov na Trgu revolucije ter njihovi arhitekturi.« Ivo Miklavčič: »Posebno bi želel poudariti, da tukaj nisem prisoten, ker bi se čutil krivega oziroma bi se moral zagovarjati. Moj nastop na seji družbenopolitičnega zbora SO Kranj je bilo osebno vprašanje, ki pa se je nanašalo na misel o Dolinarjevih kipih in zagovarjanju skupine Novi kolektivizem, oboje objavljeno v že omenjenih mladinskih Inovacije za invalide Ljubljana, maja —Sklad za inovacije na področju usposabljanja življenja in dela invalidov, ki je bil ustanovljen pri Skupnosti socialnega varstva Slovenije, vabi k sodelovanju vse, ki bi z izumi ter tehnični in drugimi izboljšavami lahko pomagali invalidom, pa naj bodo to predmeti, s katerimi bi invalidom olajšali delovne razmere, posebno opremili delovne prostore ali zanje priredili predmete vsakdanje rabe, delovna orodja in podobno. Leta 1988 bo avtorjem podeljenih pet enakovrednih nagrad. Nagrajeni bodo najuspešnejši izumi ter tehnične in druge izboljšave na področju usposabljanja, življenja in dela invalidov, ki bodo do roka predložene skladu. Kot prednostne naloge v letošnjem letu je sklad določil predvsem tiste, ki bodo bistveno izboljšale stanje na področju gibanja in komuniciranja invalidov. To so na primer rešitve premagovanja arhitektonskih ovir, hidravlični transport, prilagoditve na področju telekomunikacij in podobno. V razpisu lahko sodelujejo vsi naši državljani posamezno in tudi skupine avtorjev. Predlogu mora biti predložena tudi vsa potrebna tehnična dokumentacija, ski- ce, fotografije, modeli in podobno. O predlogih bodo odločale posebne strokovne komisije. Nagrada v letu 1988 bo vredna dva povprečna mesečna čista osebna dohodka na zaposlenega v letu 1987. Podelitev nagrad bo javna, in sicer ob 1. maju 1988. Predloge je treba poslati najkasneje do 30. novembra 1987 na naslov: Sklad za inovacije na področju usposabljanja življenja in dela invalidov pri Skupnosti socialnega varstva Slovenije, Ljubljana, Kidričeva 5. Hkrati pa sklad razpisuje tudi oblikovanje celostne podobe sklada. Ta naj bi vsebovala predvsem naslednje elemente: simbol nagrade za inovacije na invalidskem področju, barvo, obliko črk in druge sestavine, predlog oznak, tiskanih listin (diplome, vabila in podobno), lahko tudi scenarij podelitve nagrad, zasnovo kulturnega programa itd. Tudi te predloge naj avtorji pošljejo na gornji naslov, vendar jih je treba poslati že do 25. junija 1987. Odbor sklada bo izmed poslanih predlogov izbral najustreznejšega in ga odkupil v skladu z veljavnimi predpisi o avtorskih pravicah. D. Dolenc Občni zbor društva sladkornih bolnikov Kranj, maja — V četrtek, 4. junija, ob 17. uri bo v Domu JLA v Kranju letni občni zbor Društva za boj proti sladkorni bolezni Kranj, ki združuje sladkorne bolnike iz Kranja, Škofje Loke in Tržiča. Ob tej priložnosti bodo počastili tudi 10-letnico obstoja društva. Predsednik društva Miha Logar bo spregovoril o delu in razvoju društva v teh desetih letih, člani se bodo dogovorili za delo v bodoče, najbolj zaslužnim članom pa bodo podeljena tudi priznanja. Ob koncu bodo o sladkorni bolezni predavali tudi strokovnjaki na tem področju, dr. Vesel, dr. Krečeva in dr. Bene-dik. Zaželeno je, da bi se občnega zbora udeležilo čim večje število članov. q ^ Odprtih straneh Gorenjskega glasa.« Marko Jenšterle: »Mislim, da ni vprašanje Dolinarjevi kipi DA ali NE, kajti vsem nam je namreč jasno, da je odgovor na to vprašanje poznan že vsaj četrt stoletja, kajti Dolinarjevi kipi v Kranju so in bodo. Bolj razumno bi zato bilo, če bi se spraševali, zakaj in za koga so bili ti kipi postavljeni. Želel bi poudariti, da so nekateri žal nasedli pasti, da želi Marko Jenšterle rušiti spomenike na Trgu revolucije. Velika škoda se mi zdi, da zaradi znanega odstavka o spomenikih večina ne razmišlja o pravem sporočilu mojega članka v Gorenjskem glasu, ki vendarle govori o simbolih v naši družbi. Ob postavitvi Trga revolucije sta bila storjena dva velika greha — dotedanji Park svobode se je zamenjalo z betonskim Trgom revolucije in samo ustoličenje socialističnega realizma. Nika Leban je osvetlila čas priprave gradnje Dolinarjevih spomenikov in podala posamezne konkretne podatke v zvezi s preureditvijo takratnega Parka svobode. Martin Košir: »To brskanje po zgodovini se mi zdi malce nekulturno. V takratnih časih je veljalo dobiti Dolinarja za gradnjo spomenikov za veliko šernovem gaju v mestni lasti.« Marjan Tepina: sanja okrog Trga me tekt, ki sem ,Vsa i revol' Kot d čudijo- ^V-lJJ sodelovanj« kratni preureditvi trditev, bode, moram reci, noma zgrešena trui^-. x za socrealizem. ^oh^,z3§ ki? med klasike in je slovenski kipar, ki J stvo res obvladal. M>s naj svoboda služi konstf , nemu ustvarjanju, ne v | nju.« rrs kip' Cene Avguštin: »Ti j bili že, ko so jih postavu j koliko zastareli. Vedeu.j , ba, da gre za Dolmarje ^ nje spomenike inJ^yei s* interes^ imamo Kranjčani opu> ga kiparja, ki pa ga je F čas. Glede na zan mladih, kar kaže tuo , šnja okrogla?mi«^JM gam, da se le-ti airl pre» čijo v razgovore okrog v ( ditve centra Kranja.« . ^1*. Cene Praprotnik: »W ^ si razlagali strip, kotanj rušenje spomenikov. ^ ^n da bi se v Kranju tem rajši pogovarjali o ^ e) mu kanjona Kokre m j* jetnegore« nkr0g^ Ivo Miklavcic: »OKrue 4 ot zumevanja omenjen*- J kov bi še rekel, da ce }ej te, urednik Glasa rekel, da«, «r napačno razumevanja priloge Odprte strani, ^ % tem Gorenjski glas P prj> %z da bodo ljudje časopi* ^ no razumeli.« Vine Ko sosedsko nagajanje dobi kr#J Gnojnična jama črna gradnja? w Skofja Loka, 26. maja — Neverjetno, s kakšnimi Pr" iif ^ se (tudi) mora ubadati občinska vlada! V sosedsK^ .j ^ povrh še sorodstvenem sporu glede gradnje g"0^'^. \ me si je hočeš nočeš morala privzeti vlogo razsodi* i ^ Kmet iz Selške doline je ob hlevu začel graditi i°°^e^ $ jamo (za gnojnico). Zanjo ima lokacijsko dovoljenje, fut « pa je možak »zgrešil« mesto, kjer bi smel kopati, taKO , >j knja zeva ravno proti sosedovi hiši. AnWnova stare tovarne je bi-J sperJetno zelo potrebna?« ) ne 0slopje je zelo staro, saj niti [tSVem° koliko. Leta 1912 je f bil rinastal Šešir. Skrajni čas je i i? h M Sm° se ^°tm prenove, saj H Za delavce že življenjsko I 'e ohrn°' ^e'ovne razmere so bili^ uPne, lahko kar naštevam: PUš^'lana Je bila streha, pa na-' %o •In P^°^^a v prvem nadaju, čistilno napravo v barkam je večkrat zalila vo-%\,\ je vsaJ Si dvakrat na leto da i> 1)«a, ^Uc^i v skladišče tulcev, kli-i lKw-.e naprave niso več delale, ^k*1' Se ^e °^ vd°ru mrzlega i I%tj a v. delavnicah meglilo, po-U{ ^i'° zadušljivo vroče, veli-smo imeli pri tehnolo-*č^v°di in energiji, problemati-i blJa kanalizaeiJa, voda je *«ala 'ne vemo' kam. Staro smo odstopili, kar pome-l s|jj ^ tam ne bo več našega d^dišča. Požarni, sanitarni in bi[j0yni inšpektorji bi nam 2e prepovedali obratovanje, itue.bi bili poznali resnih želja a^rtav za obnovo. Navsezad-L le bil tudi zaradi tisočletne skrajni čas, da obnovimo W, ' stavbe v strogem mest-tlt0m jedru. Pogled na Skofjo Lo-tri bistvene značilnosti: L cerkev sv. Jakoba in naš I žf^ik. Plakat, ki bi bil brez teh Dl^nosti, ne bi bil škofjeloški ste začeli obnavlja- ^huarja. Morali smo, ker je 'tipkalo, strokovnjaki iz Zavodi a raziskavo materiala so tu-W*S°tovili, da je plošča v prti^ nadstropju smrtno nevar-H, ^'č več nismo mogli odlaša- k^sirjev dimnik bo torej v "OhJu °sta'- ^e bilo kai P"" tit!?* > ker tovarno obnavljate ILj0 torej v starem mestnem j 'J» ostala?« ■\ zakaj? Sicer pa je bil dim-j» 2e lani v celoti obnovljen, tj^ Hovega ne bomo prenesli v^tako kot doslej bo tam proizišla tulcev, saj potrebuje veli-}f. °de. Z obnovo bomo delovne °re prilagodili tehnološke- mu postopku, nove bodo tudi vse inštalacije.« »Ste bili deležni kakšne pomoči v okviru revitalizacije starega mestnega jedra, morda vsaj pri načrtih prenove?« »Nobene, kje pa, čeprav bomo obnovili štiri stavbe v starem mestnem središču.« »Sprva ste računali, da obnova ne bo tako zahtevna.« »Nameravali smo preložiti opeko in zamenjati letve na strehi, pokazalo pa se je, da so dotrajani tudi prečni tramovi, odstraniti smo morali staro streho na glavni stavbi in napraviti novo, to pa je obnovo podražilo za 20 milijonov. Podrl se je zid, napraviti smo morali novega in tako naprej. Sprva smo računali, da bo obnova stala 45 milijonov dinarjev, zdaj je naložba ocenjena na 740 milijonov dinarjev. Ceneje bi bilo torej, če bi gradili na novo.« »Zgolj z lastnim denarjem torej ne bo šlo?« »Poglejte, Šešir dela s 94 odstotki lastnega kapitala, 6 odstotkov je kreditov, le za pripravo izvoza in izvoz, investicijskih in dolgoročnih kreditov nimamo. Šešir doživlja investicijske cikluse. Ko smo se leta 1974 pripravljali na gradnjo nove tovarne, smo imeli prav tolikšen delež lastnega kapitala, nato smo se zadolžili in leta 1980 odplačali zadnji obrok. Napočil je torej čas za novo naložbo, čeprav je bila seveda nujna. Obnovo bomo dokončali, sredi poti pa ne moremo obstati. Toda, če banka ne bo šla v korak z našimi željami, bo imel Šešir lahko že ob polletju — prav gotovo pa po devetih mesecih — izgubo. Takole pravim: in potem bomo naredili sanacijski program, zamenjali direktorja, Loka pa bo bogatejša za štiri stavbe.« »Kolikšen kredit vam je torej nujno potreben?« »Napravili smo celoten načrt za zadolžitev. Ocenili smo, da lahko ustvarimo 40 odstotkov lastnih sredstev, ostalo naj bi bili krediti Ljubljanske banke, Te- meljne banke Gorenjske, prek katere teče naše celotno poslovanje, Zavarovalnice Triglav, -s katero smo že dogovorjeni, in izvajalcev del. Naredili smo amortizacijski načrt, ki kaže, da bomo 42 milijonov dinarjev kredita v prihodnjih letih odplačali s 150 milijoni dinarjev, upoštevali smo pač sedanje kreditne pogoje. Ni pa še gotovo, če bomo bančni kredit sploh dobili. Je kriva denarno-kreditna politika? Jaz temu pravim jeseniška Železarna, prihaja pa Telematika.« »Argumentov, da bi vam bančniki rade volje dali kredit, če bi bile razmere normalne, imate bržkone dovolj, ne le razlog, da niste zadolženi in da po logiki razvoja Šešir potrebuje nov investicijski val.« »Po deležu izvoza v celotnem prihodku smo med 84 slovenskimi tekstilnimi tovarnami že leta in leta na drugem do petem mestu. V Šeširju znaša izvoz od 37 do 40 odstotkov, malo je takšnih na Gorenjskem, Ibi in morda še kdo. Z naložbo bomo to razmerje še popravili, tudi razmerje med izvozom in uvozom. Z manjšo porabo surovin bomo dosegli večjo stopnjo in kakovost izdelave, porabili bomo 10 odstotkov energije manj, saj nam je vroča voda odtekala v kanal, vračali jo bomo v proizvodnjo. Predvsem pa bo delo varno in dosti boljše delovne razmere.« »Kaj bi pomenilo, če starega Šeširja ne bi obnovili?« »Proizvodnjo bi morali ustaviti, s tem pa bi izgubili za 1 milijon dolarjev izvoza na Zahod, saj gre v izvoz 80 odstotkov tulcev, ki jih izdelamo tam. Na Spodnjem trgu naredimo na leto 300 tisoč tulcev, ki jih je treba še pobarvati, potem iz njih naredimo za ameriškega kupca 100 tisoč kaplinov, to so polizdelki, iz drugih pa klobuke, damske in moške. Zaradi prevoznih stroškov izvoz gotovih klobukov na ameriški trg ni smotrn. Z uresničitvijo naložbe bomo upali z ameriškim kupcem podpisati dolgoročno pogodbo, zdaj smo upali namreč le letno v višini 290 tisoč dolarjev. V izvoz v zahodnoevropske dežele pa gredo tudi klobuki in prav zdaj dokončujemo modne damske klobuke za avstrijskega kupca.« »Obnovljeni tovarni nameravate postaviti manjšo vodno elektrarno.« »Jez smo lani že obnovili, postavili bomo pa še dva agregata, ki bosta dajala milijon kilova-tnih ur elektrike, 300 tisoč jih bomo porabili sami, kar jih bo ostalo, bodo lahko za druge. Računamo na tuje posojilo, saj bomo prepolovili porabo mazuta.« »Imate ob tolikšnem izvozu probleme z uvozom?« »V prvih treh mesecih smo dosegli 37-odstotni delež izvoza v celotnem prihodku, izvoza je bila za 174 tisoč dolarjev, še enkrat toliko kot lani v tem času. Nič pa nismo uvozili, nič plačali v tujino, ker nismo dobili potrdil v poslovnih bankah. Ne vem, kako bomo jutri dobili črno barvo, brez katere je ogrožen ameriški posel. Ljudje so delali vse sobote, na koncu pa naj vse skupaj pade v vodo zaradi 4 tisoč nemških mark! K sreči nam gre dobavitelj Bayer na roko. Barvo je dobavil v Zagreb, zjutraj smo se dogovorili, da gre v akcijo vodja komerciale; če do dveh ne bo uspelo, bom poskusil še po drugi liniji dobiti potrdilo, da bomo lahko tekli v Zagreb po barvo. Rad pa bi ob koncu rekel še tole: Dolgo imamo že zunanjetrgovinsko registracijo, in če je ne bi imeli, tolikšnega izvoza ne bi bilo.« »Zakaj jo imate, saj Šešir ni velika firma?« »Izpolnjujemo pogoje, izdelovalci smo, imamo več kot 10-od-stotni delež izvoza v celotnem prihodku, neto devizni priliv, nobenih kazni devizne dokumentacijske kontrole, pravne posle nam opravlja pravna pisarna pri Gospodarski zbornici, komercialiste in finančnike pa imamo v hiši. Če vsega tega ne bi imeli, bi morali drago plačevati uvoznike in izvoznike, pogosteje bi morali potovati v tujino kot zdaj. Naša potovanja so izredno kratka in redka. Minuli teden smo bili na primer v Belgiji: v sredo zjutraj smo šli na pot z letalom iz Zagreba, ker z Brnika ni bilo poleta. Potem smo se do enih ponoči pogajali z ameriškim kupcem, ki je zjutraj odpotoval, dopoldne z belgijskim kupcem, postanek v Frankfurtu pa smo izkoristili za pogovor z našim največjim kupcem. Na poti smo bili brez deviznih dnevnic. Za majhno firmo je vse to res naporno, toda brez tega tolikšnega izvoza ne bi bilo. S prodajo klobukov se tako ali tako ne želi ukvarjati nihče, prepričan pa sem, da bo že čez leto ali dve marsikdo prišel k nam vprašat, če lahko sodeluje v ameriškem poslu.« M. Volčjak ^meleje v nove programe Sanadja v Alplesu še traja kofja Loka, 24. maja — Primer celjske Savinje je sloven-lesarjem, ki se po prvem letošnjem trimesečju večinoma vsi otepajo izgub, pognal strah v kosti, očitno pa je kon-Ho premaknil tudi slovensko vlado, ki bo kmalu razpravlja-* o položaju lesnopredelovalne industrije in skušala najti *cept za izhod iz krize; saj gre vendarle za industrijo, ki še edno največ izvaža, in to s pretežno domačo surovino. H Med izgubarji so se znašla največja, najuglednejša slo-j^^ska pohištvena imena. Alples iz Železnikov, v katerem se j*: prvič pojavila v lanskem prvem trimesečju, se je izgubi !~aj izognil. Do »pozitivne ničle« so mu pomagali predvsem PKateri hitri kratkoročni ukrepi za boljše poslovanje. To pa ^veda ne pomeni, da je sanacija v Alplesu že mimo, da ni strahu pred izgubo. Nasprotno; aprila je prodaja po ne-^Jmesečnem izjemno cvetočem obdobju spet uplahnila. ^bši meseci se po izkušnjah obetajo tja do jeseni. i Za ustavitev teh akclLti dopisnik J. A. moral P**S| če bi prebral časopis, v K^ rega dopisuje, saj je ,^ ustavitev akcij in prifea6> ZKO Gorenjske objavljaj-mastnim naslovom v G° j, skem glasu 8. maja 11 strani. fl' Od uredništva vašegc'o sopisa v skladu z zakon0 p javnem obveščanju mo, da naš demant na 0 ( njeno objavo J. A. ohj<"\ j| vil*1 celoti V naslednji ste šega časopisa. . Tajnik ZKO: Jože KULTURA 5. STRAN ,^SJgSScJJgJSnGLAS Pred problemsko konferenco o kulturi KULTURNI KOLEDAR KULTURA NA PREPIHU V kulturi se je v Kranju vedno veliko govorilo, ne le danes. Zato je "problemska konferenca, ki jo za 10. junij pripravlja et za kulturo pri kranjski občinski konferenci SZDL, odsev problemov, ki so se kopičili več let, v Kranju pa so se jih nekajkrat že opravljali lotiti. Iz različnih vzrokov se je priprava takšne konference zavlekla, kar pa je starim problemom dodalo Le še nove. Vse skupaj pa bo prav gotovo potekalo pod vtisom sedanjih, kulturi prav malo naklonjenih časov. Sni - Sv W\ nar: »Kultura ne more čne e s°potnica družbenopoliti-11* Ugajanja, aktualna le, če javijo 'odkloni'.« lfenmdfr pa Je treba sedanji W razumeti tudi kot SP°Q-st|. ,Za vračanje k ustvarjalno-siL , J' ko minevajo ugodni ča-Žejji0venje materialnih dobrin, H0 Cerno način, kako bi rrazni- 1 v tp°lni1!- Vedn0 Je bil° tako H0v- tezJih časih kultura zaživi z m žarom. Morda je prav tJQJ Najprimernejši trenutek, (,,.0l, atere kranjske kulturne Neme začnemp reševati. ^'Od konference pričakujemo, jj*> ločila za kranjsko kulturo ^Hembno od manj pomemb- jS«*,« pravi Joži Puhar, pred-sj. n'°a sveta za kulturo občin-% fkonference SZDL Kranj, ^'erenca naj pokaže, da znata ločiti osnovno raven kul-^nega življenja. Pri tem severe smemo le frazariti o tem, * gradiva za problem -.o konferenco o kul-Uri: TEMELJNI CIMI "o '2p°r'stiti prednosti družbe-v^litičnega sistema za uvelja-j„ v celovitih kulturnih potreb «V, M*«Kotoviti kvaliteto in odprtost °b rfSOv ter komuniciranja tudi ltuij ^renciranem miselnem ter lu»"nem ustvarjanju, 'H i^otoviti določeno stabilnost ^.''B'čno kontinuiteto v razvoju V^.Urnih dejavnosti in udejstvo-'•ci'' ne ^'et'e na aktualne osci-v ekonomskem položaju li(jvl*eneBa **e'a m družbenopo-Cn'h skupnosti, » v večji meri omogočiti uresni-artje posebnih in specifičnih l,/*resov oziroma kulturnih po-5- ter doseči vpliv posameznih ^(talentov družbe na obstoj in lU,'"! specifičnih kulturnih da kultura mora biti, saj je vendar takšna ustvarjalnost vedno bila ena od pritrditev narodovega obstoja. Zal pa se dogaja, da ne znamo ugotoviti, kaj ljudje potrebujejo kulturnega, kaj hočejo, kaj sprejemajo. V tako kulturno raznolikem okolju, kot je kranjsko, je to še posebej izrazito.« Pričakovali bi, da bo kulturno dogajanje in prioriteto programov presojala skupščina kulturne skupnosti, v njej naj bi se srečevali interesi tako kulturnih ustvarjalcev kot tistih, ki jim je namenjena. Je ta plat ustvarjanja kulturne politike odpovedala? »Res, odpovedala je. Dogovori o kulturni skupnosti so se zaradi eksistenčnih vprašanj kulturnih ustvarjalcev zožili zgolj na probleme financiranja. Presojanja o primernosti kulturnih programov s kulturno politiko pa je zelo malo ali pa nič. Kulturni ustvarjalci pa prav to žele: slišati, kaj je dobro in kaj ni. V skupščinskih klopeh pa je tega zelo malo, saj zaradi finančnih problemov za kaj drugega ni časa, in morda tudi pripravljenosti.« Za razpravo na konferenci je delovna skupina pripravila vrsto tez o bodočih smereh razvoja kranjske kulture oziroma predloge, kaj je vredno v kulturi podpirati in razvijati. »Tako široko sestavljena problemska konferenca-upam tudi, da se bodo za učinkovito reševanje problemov v vseh okoljih tudi dobro pripravili — naj bi dala vrsto spodbud, začrtala smeri za naprej in določila tudi, kako s starimi problemi. Mislim, da se ne bi smela spremeniti v tribuno, kjer bi vsi od kraja le tarnali nad nevzdržnimi razmerami v kulturi. Vsi vemo, kako je in tudi ni slabo le v kulturi. Toda življenje se ne bi smelo osiromašiti le na golo preživetje. Tudi v kulturi se da marsikaj narediti s skromnimi sredstvi. Nekatere skupine že delajo tako, drugi bodo morali pozabiti na komercialno plat ustvarjanja — vsaj za nekaj časa. Toda ponekod, na primer v poklicnih ustanovah in tudi v ljubiteljskih skupinah, ni več denarja za osnovno delovanje. »Položaj je marsikje res zelo črn. Toda konferenca naj ne bi le odsevala takšenega položaja, temveč naj bi poiskala tudi poti iz njega. V vsakem razvoju pride do takšnih, najnižjih točk, a zato kultura še ne bi smela kar leči in umreti.« Se lahko zgodi, da konference v kranjskem kulturnem življenju ne bo mogla nič spremeniti? »To bi bila res najslabša možnost. Vendar pa mislim, da ima- mo zdaj priložnost za soočenje mnenj, pravi čas je, da se razbistre stališča, včasih tudi zelo različna. Mislim, da napačno ravnajo tisti, ki probleme le potencirajo, namesto da bi jih reševali. Kranj je vedno imel in ima še zdaj kulturne ustvarjalce, ki samo v kranjskem okolju ne najdejo odziva in se lahko potrdijo le v širšem slovenskem prostoru. Tudi med ljubiteljskimi ustvarjalci se vedno degaja, da kdo preraste povprečje. Takrat je normalno — vsaj moralo bi biti tako — da se najdejo načini, viri, da uspeva in se razvija. To poznamo med likovniki, gleda-liščniki, glasbeniki... Toda iz tega znamo včasih delati velike probleme. Kar običajno je, da se skupine — še brez tradicije, a nadpovprečne — obnašajo agresivno, če hočejo uspeti; starejšim z daljšo tradicijo tega ni treba, so pač že znani. In tukaj nastajajo problemi, ki jih nekateri krepko občutijo na koži, od zapr- tosti institucij za njihove programa in podobno. Ozrimo se okoli sebe — kup kvalitetnih ustvarjalcev je okoli nas. Brez dvoma si zaslužijo mesto v kranjski kulturi, nekaterim pa je čas že prinesel priznanja.« Konferenca se najbrž ne bo mogla izogniti problemu zaradi prostora za kulturno dejavnost, saj so včasih v Kranju razprave o tem že blizu vrelišča. »Žal Kranj nima velikega prostora za kvalitetnejše prireditve, poznamo problem Gorenjskega muzeja, saj ni prostora za stalne muzejske zbirke, večina bogastva je v skladiščih. Kar bo čez čas drugače, bo le na novo razporejen prostor v Delavskem domu in nekaj objektov iz revitali-zacijskega programa. Vse je še v osnutku, a že pri tem ni manjkalo napak, predvsem pri zbiranju mnenj nn predlogov; nič pa še ni dokončno.« L. M. Iz gradiva za problemsko konferenco o kulturi: SMERI RAZVOJA — pospeševati in propagirati je treba bralno kulturo, zato se je treba zavzemati za kar najbolj razvejano mrežo izposojevališč in jih povezati s šolskimi in tovarniškimi knjižnicami, — v Delavskem domu ali drugem primernem prostoru zagotoviti ustrezne prostore za Osrednjo knjižnico, — pospeševati je treba vse oblike kulturne dejavnosti na področju naravne in kulturne dediščine in jo z novimi oblikami približati ljudem, — potrebno je izpeljati muzejsko mrežo in obnoviti stalne muzejske zbirke, — obnoviti staro mestno jedro in mu dati poudarek tudi z oživitvijo različnih oblik kulturnega in poslovnega dogajanja, — postopoma urediti centralno arhivsko skladišče za Gorenjsko, — potrebna je postopna in dokončna profesionalizacija Prešernovega gledališča, — podpirati je treba lutkovno dejavnost, — pridobiti prostore za stalno likovno zbirko, — oživiti delo Glasbene mladine in v povezavi z Glasbeno šolo širiti in utrjevati glasbeno kulturo, — poiskati možnosti za večjo povezavo med pihalnim orkestrom in Glasbeno šolo, — zagotoviti je treba primerno koncertno dvorano in njeno opremo, — plesno in folklorno dejavnost povezovati v močne in kvalitetne skupine, — na področju fotofilmske ustvarjalnosti omogočiti javna predvajanja kinotečnih filmov in najboljših kritik amaterskih filmov, — povezati animatorje kulture v delovnih organizacijah z vsemi subjekti kulturne ustvarjalnosti, tako ljubiteljskimi kot profesionalnimi, ter tako onemogočiti profesionalizacijo ljubiteljstva, — v osnovnih in še zlasti v šolah usmerjenega izobraževanja je treba nuditi vso pomoč mentorjem šolskih kulturnih skupin, se zavzemati za nastajanje in delovanje takih skupin, ki so lahko žarišče kulturne ustvarjalnosti na določenem območju, — v povezavi z skupščino občine Kranj, vodstvi DPO, občinsko kulturno skupnostjo, krajevnimi družbenopolitičnimi organizacijami se je treba enotno dogovoriti o dogovor vzdrževanju kulturnih domov — v novih mestnih in primestnih naseljih oziroma krajevnih skupnostih je treba usposobiti ustrezne prostore tudi za kulturno dejavnost in spodbujati razvoj lastne kulturne ustvarjalnosti, — v večji meri je treba vključevati samostojne kulturne delavce iz Kranja in tiste, ki delujejo izven Kranja, v oblikovanje in izvajanje kulturne politike, — grad Kieselstein z urejeno okolico naj bo eno od žarišč kulturnega dogajanja, poletne kulturne prireditve pa je treba širiti tudi na trg pred Prešernovim gledališčem, — mladim je treba omogočiti kulturno preživljanje prostega časa, morda v obliki »mladinskega kluba« — odpirati se je treba za kulturno ponudbo iz ostalih republik, — kulturni dogodki, ki presegajo lokalne ali celo republiške meje (pesniški simpozij, Teden slovenske drame, razstava ob 8. marcu itd.), naj bodo nosilci kulturnega povezovanja Kranja z ostalimi republikami, — do konca tega srednjeročnega obdobja bomo publicistično ustvarjanje kulturnih delavcev strnili v samostojno kulturno revijo Gorenjske, — dogovoriti se je treba, ali bo Radio Jesenice nosilec lokalnih radijskih programov tudi za kranjsko občino ali podpreti pobudo mladih za ustanovitev »mladinskega radia«, kar odpira možnosti celovitega vsestranskega informiranja, ki ne bi bilo omejeno le na mladinsko problematiko; mladinski radio naj bi s svojim programom presegel lokalizem. ^KOV NI PEDAGOGI RAZSTAVLJAJO ^ Kranj — Razlika med likovnim pedagogom in poklicnim jetnikom je predvsem v uporabi časa za ustvarjalno delo. Tu f. Razlike velike in nadvse spodbudno je doživeti razstavo slik, jjj.b in akvarelov, ki so nastali po utrudljivem delu v šoli, a nas ^ub temu presenečajo s svojo izrazno močjo. Večji del razstavljalcev gorenjskih likovnih pedagogov že po- ri *no: Janeza Ravnika, akad. slikarja z Bleda, ki nas s svojimi sbutni sooča z navidezno fantastičnimi, vendar hudo možnimi teuaZ' malo obetavne prihodnosti, Marjana Kukca z risarsko ze-g Kvalitetnimi strukturami drevesnih debel, Franca Beštra z nje-f0(V'rni trancendentalnimi pogledi na eno najstarejših iger Ta-s i > IVletko Vovk z barvitimi akvarelnimi upodobitvami naših na-y 'finskih arhitektur ali Zmaga Puharja z njegovimi, vedno bolj Abstraktno sfero segaj oči m i interpretacijami narave. Manj je an Aha/ preobrazbami »skovalcem kranjskih galerij poznan akad. slikar Boj > ki z zanimivimi oblikovnimi in kolorističnimi preol K^drnetnega sveta predstavlja pomembno pridobitev likovnega j. 'jenja v Kranju in na Gorenjskem. Isto lahko trdimo ob delih EMevrstnega oblikovalca kranjske tematike, akad. slikarja ^'"agurina in ob dinamičnih slikarskih interpretacijah figural- na sveta Vojka Otovica. C. Avguštin Kranj — V okviru razstave Prostorsko oblikovanje se v Mali galeriji Mestne hiše predstavljajo učenci gorenjskih osnovnih šol z zanimivimi izdelki iz lesa, papirja in stiropora, ki prikazujejo tlorisne, plastične in prostorske zasnove naselij in posamičnih arhitektur. Pobudnik razstav je Zavod za šolstvo Kranj. — Foto: Gorazd Šinik KRANJ — V stebriščni dvorani Mestne hiše je odprta numizmatična razstava Od rudnine do denarja. V Prešernovi hiši razstavljajo slikarska dela likovni pedagogi gorenjskih šol. V Mali galeriji so na ogled dela učencev gorenjskih osnovnih šol na temo Prostorsko oblikovanje. V galeriji Mestne hiše se predstavlja s ciklom fotografij Govorica podob Peter Pavel Wiplinger z Dunaja. JESENICE — Danes, v petek, ob 18. uri v razstavnem salonu Do-lik odpirajo razstavo slik Naši zakladi univ. prof. dr. Franceta Ce-gnarja. V prvem nadstropju Kosove graščine je odprta razstava izdelkov malih šolarjev. V spodnjih prostorih Kosove graščine pa je še do 7. junija odprta razstava keramik/Joža Petka. SKOPJA LOKA — Danes, v petek ob 20.30 bo letni koncert komornega pevskega zbora Loka iz Škofje Loke v kapeli Loškega gradu. Jutri, v soboto, ob 20.30 pa bodo koncert ponovili v kapucinski cerkvi v Škofji Loki. V Groharjevi galeriji so na ogled slike Franceta Miheliča. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan od 9. do 18. ure razen ponedeljka. MENGEŠ — V dvorani krajevne skupnosti Mengeš je odprta razstava lesorezov Matjaža Brojana. LJUBLJANA — V Informacijskem centru Delavske enotnosti, Celovška 43, danes ob 13. uri odpirajo razstavo kamnoseških del Borisa Udovča iz Kranja. ŠKOFJA LOKA —Od jutri od 12. ure naprej pa do prihodnje sobote bo v prostorih Loškega gradu na ogled pregledna razstava del učencev likovnikov udeležencev Male Groharjeve kolonije v obdobju od leta 1968 do danes. KROPA V STARIH FOTOGRAFIJAH Kropa — V Bertoncljevi sobi v Kovaškem muzeju bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo Kropa v starih fotografijah. Razstavo je muzej pripravil ob 35-letnici obstoja. Že samo ime muzeja opozarja na njegovo specializiranost: poudarek je na rudarstvu, žebljarstvu in kovaštvu, vendar pa ne prikazuje le industrijske podobe kraja, temveč tudi ljudi in njihov način življenja. Muzejska fototeka vsebuje kar obsežno število fotografskih pričevanj o tem področju. Zbiranje fotografij pa seveda nadaljuje, tako da bo nekoč ta material mogoče uporabiti kot del stalne zbirke v muzeju. GROBLJE 87 Domžale — S koncertom moškega pevskega zbora Liko Verd z Vrhnike se je minuli torek začela že sedemnajsta sezona stilnih koncertov v Muzeju Jelovškove umetnosti v Grobljah pri Domžalah. Koncerti, ki potekajo od maja pa tja do julija, so razdeljeni v dva dela. S torkovim in četrtkovim koncertom prihodnji teden se bodo končali vokalni koncerti. Tako bosta v torek, 2. junija, ob 20. uri nastopila oktet bratov Pirnat in mešani pevski zbor Domžale, naslednji četrtek, 4. junija, pa nastopa ob 20. uri komorni zbor Akademije za glasbo v Ljubljani. Instrumentalni del koncertov pa se začenja s torkom, 9. junija. Na programu je vrsta znamenitih zasedb: kvartet trombonov Ljubljana (Lojze Kranjčan, Emil Spruk, Aleksander Grašič, Alojz Bezgovšek), Novi ljubljanski kvartet (Monika Sitar, Karel Žužek, Franc Avsenek, Stane Demšar in kot gost Zdenka Kristl-Marinič), Borbala Dobozy in Zorica Četković na čembalih, Komorni orkester Domžale — Kamnik (solist Jože Kotar na klarinetu, dirigent Tomaž Habe). Instrumentalni koncerti se bodo končali 1. julija z nastopom znamenitih in svetovno znanih Zagrebških solistov. KULTURNI VEČER NA DOVJEM Dovje — KUD Jaka Rabič je konec preteklega tedna organiziral v kinodvorani na Dovjem koncert Jake Jeraše, solista ljubljanske opere. Pevca sta spremljala pianista Primož Kerštajn in Urška Pompe, dijakinja srednje glasbene šole iz Ljubljane. Pester spored je navdušil poslušalce s slovenskimi narodnimi skladbami in samospevi, v drugem delu pa so bila predstavljena dela iz klavirske literature: Chopin, Beethoven, Haydn in operne arije; Na koncu pa je Jaka Jeraša presenetil še z odlično interpretacijo Prešernove Zdravljice, s klavirjem pa ga je ob Schuber-tovi skladbi spremljal Primož Kerštajn. Tomaž Iskra GLASBENO SREČANJE V GORJAH Gorje — V nabito polni dvorani Partizana je bilo minuli konec tedna glasbeno srečanje odraslih pevskih zborov radovljiške občine, ki ga je organizirala ZKO Radovljica. Prireditev ni tekmovalnega značaja, pač pa je pregled dela v tej zvrsti kulturne dejavnosti. Vsak od enajstih sodelujočih pevskih zborov je zapel tri pesmi po lastni izbiri, vsaka pa je bila nagrajena z burnim ploskanjem. Poslušalci so na ta način izrazili nastopajočim vse priznanje, saj vedo, koliko truda, vaj, odrekanja in prostega časa vlagajo člani v pripravo pesmi. Pri tem pa ne manjka finančnih • težav, prostorov za vaje, manjka dobrih pevovodij itd. Zbori so prejeli diplome, pevovodje pa šopke nageljnov. Jože Amboržič KRANJSKA ČBELICA Kranj — Za dan mladosti so kranjski gimnazijci izdali šesti zvezek Kranjske čbelice. Zadnji, peti zvezek, je izšel v drugi polovici decembra leta 1848 in je prinesel znane Prešernove pesmi: Nuna in kanarček, Sveti Senan, Šmarna gora, Nebeška procesija, V spomin Matija Čopa in Zdravljica. Zdaj, po 139 letih, je torej tu šesti zvezek. Enake platnice ima kot prejšnji zvezki, notranjost pa je seveda takšna, kot je današnja mladina — sodobna. Deset mladih literatov iz kranjske gimnazije je v njej objavilo svoje pesmi in razmišljanja. Glavni in hkrati tudi likovni urednik je bil Tomaž Križnar. D. D _Z ROKO V ROKI ZA MIR_ Visoko — Danes, v petek, bodo z letnim koncertom mešanega pevskega zbora KUD Valentin Kokalj Visoko sklenili majske prireditve, ki so ves mesec potekale pod skupnim naslovom Z roko v roki za mir. Na koncertu sodeluje tudi mladinski pevski zbor OŠ Matija Valjavec iz Preddvora. Prireditev povezuje Jože Logar. REGGAE NOČ Jutrišnji večerni koncert v okviru letošnje Druge godbe se upravičeno ponaša z gornjim naslovom. Skupina Black Roots iz Velike Britanije nam bo uprizorila večer pravega roots reggaeja. Resda tokrat ne gre za poznanejšo zasedbo, vendar lahko na podlagi posameznih posnetkov, ki so nam bili na voljo (Ali day Ali Night, Realize...) zatrdimo, da njihovega ljubljanskega koncerta ne gre zamuditi. Devetčlanska zasedba Black Roots bo nastopila ob 20.30 v poletnem gledališču ljubljanskih Križank in s svojim koncertom tudi zaokrožila festival Druga godba 87. V. B. (^E31I^©IE3IGLAS 6. STRAN ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK, 29. MAJAJ9J1 Domači zdravnik Zajčja deteljica & Ne samo pri nas, tudi v ljudskem zdravilstvu drugih narodov zajčjo deteljico omenjajo kot zdravilno rastlino proti začetnemu želodčnemu raku oziroma proti rakastim čirom. Iz sveže natrgane rastline iztisnjen sok se pomeša s trikratno količino destilirane vode. To je treba jemati po kapljicah, približno vsako uro po tri do pet kapljic. Nerazredčen sveže iztisnjen sok dajemo neposredno na rakaste čire in bule. Tudi pri tako imenovani paralisis agitans priporočajo hkrati notranjo in zunanjo uporabo (vtiranje svežega soka v hrbtišče). Razredčevanja in odmerjanja količine se je treba držati zelo natančno, ker sicer učinkuje ščavna kislina škodljivo, lahko celo povzroči hude zdravstvene motnje. Spomladi natrgane liste lahko v omejenih količinah dodajamo spomladanski zelenjavni juhi, špinači in solati; v teh oblikah zbujajo tek, učinkujejo poživljajoče in pospešujejo presnovo. Izkopane korenike temeljito operemo, vendar jih ne puščamo dolgo v vodi. Če jih položimo z rezno ploskvijo na rano, jo vlečejo skupaj. Ker nabrane rastline ne moremo hraniti posušene, so že mnoge gospodinje poskušale vložiti zajčjo deteljico s sladkorjem oziroma konservirati in jo uporabljale pozimi kot zelenjavo za juho. Korenika, zakuhana s sladkorjem, je tudi blago odvajalo; dajemo jo otrokom po potrebi v majhnih količinah. Spomladanska juha Potrebujemo po eno pest špinače, krebuljice, kislice, kopriv in nekoliko zelenega peteršilja, 50 g čebule, 30 g masti' ali margarine, 80 g krompirja, sol, poper, 1 prašičjo nogo, 100 g gob (jurčki ali šampinjoni), 1 žlica olja, 1 rumenjak, 2 žlice kisle smetane. Na maščobi prepražimo na lističe narezano čebulo, zalijemo z 1,2 litra juhe, v kateri smo že skuhali prašičjo nogo, dodamo drobno narezano špinačo in zelišča ter na lističe ali na kocke narezan krompir. Juho solimo. Ko je vse kuhano, vzamemo prašičjo nogo iz juhe, odluščimo meso in ga narežemo na drobne rezance. Zelenjavo oziroma zelišča pretlačimo, juho pa odcedimo. Vse skupaj pomešamo in še enkrat prevremo. Posebej na olju dušimo na lističe narezane gobe in jih dodamo juhi, ki jo na koncu še legiramo z rumenjakom in kislo smetano. Ni treba zapreti vseh barab — predvsem zato, ker nimamo toliko zaporov. Nekaterim bi bilo dovolj dati roke v lisice, da ne bodo več delali tistega, kar so delali. Dušan Radovič Iz Oljarice prihaja odlično sončnično olje Olje z rumeno etiketo Nekatere gospodinje že poznajo olje CEKIN special. To je odlično rafinirano sončnično olje, ki ga Oljarica Britof izdeluje že od začetka leta 1986 in je od takrat tudi na policah naših trgovin, koliko ga je, pa je precej odvisno od poslovodij. Kako je vendarle prišlo do tega, da smo dobili pravo, čisto sončnično olje? Kmetje so po Jugoslaviji zadnja leta ugotovili, da se jim izplača saditi več sončnic — in ker jih je dovolj, so si tudi oljarne lahko privoščile takšno proizvodnjo. V Oljarici sc začeli med prvimi proizvajati sončnično olje in so zanj poželi nagrade: veliko zlato plaketo lani v Novem Sadu, kjer je bilo prav njihovo olje med 23 vrstami predstavljenega olja razglašeno za šampiona, in letos na kranjskem kmetijskem sejmu zlato medaljo za kvaliteto. Da je med gorenjskimi gospodinjami sončnično olje še malo znano, so krivi v Oljarici sami. Znajo izdelati dobro olje, ne znajo pa narediti reklame zanj. Vsaj z nalepko, ki bi z velikimi sončnicami že od daleč opozarjala, da je v steklenici sončnično olje, bi morali začeti. Pa je bila prva nalepka čisto običajna, kot za drugo olje, mešanico repice, soje in sončnic. Potem so ji le dali malo bolj rumeno barvo, narisati tudi pol sončnice, a je še vedno premalo prepričljiva. Zdaj pripravljajo novo nalepko... Zakaj opozarjamo na olje CEKIN special? Zato, ker je zdaj najboljše olje na jugoslovanskem trgu, ker je resnično 100-odstotno sončnično. Odlično je za solate in za kuho, predvsem pa se dobro obnese za cvrtje. Medtem ko se pri olju, ki vsebuje sojo, pri prehudem segrevanju sproščajo aminokisline, posebno če pridejo v stik z mlečno kislino, zaznava neprijeten vonj po ribah, pri sončničnem olju tega ni opaziti. Sončnično olje ostaja v fritezi dlje uporabno. Tudi sončnično olje, kot vsa druga olja, hranimo v temnem, hladnem prostoru. Bogat je z vitamini A, E in D, v sledovih pa vsebuje tudi vitamine C in K. Razlika v ceni med standardnim oljem CEKIN in sončničnim oljem CEKIN special je majhna, le okrog 40 dinarjev. Če ga še ne poznate, vprašajte zanj poslovodjo vaše trgovine. ^ ^ Drage bralke, še vedno zbiramo recepte za dobre stare gorenjske jedi. Če imate kakšnega, nam ga, prosimo, sporočite. Moda Črte, črte, črte...! Črno-be-lo! Črno krilo in bela majica s črnimi črtami. Črne hlače in bela bluza s črnimi črtami. To si omislite, pa boste to pomlad in poletje najbolj modni. Tudi kombinacij ne bo težko najti, da bodo le bele in črne. KAJ VAS CAKA V JUNIJU ČISTO ZARESEN HOROSKOP S SUPER NASVETI BIK: Izkušnja, da z glavo ne moreš skozi zid, ti bo zapustila hud glavobol - pa ne zaradi zidu. Ne obupuj, drugič se ti bo z malo več takta posrečilo. DVOJČKA: Plonk listek ti bo pri matematični kontrolki res pomagal, pot do dobrega spričevala pa to ni. Pameti ti ne manjka, sreča te ima rada, ostane ti le, da se malo več učiš. RAK: Razjedale te bodo srčne bolečine. Prva ljubezen prej ali slej mine. Boli hudo, a se da preživeti. Nekdo te že nekaj časa z zanimanjem gleda. LEV: Ponos je lepa lastnost, a v tvojem primeru - oprosti - prava neumnost. Nehaj kuhati mulo in misliti, da imaš le ti prav. Skesan obraz ti bo spet odprl vrata do ljubljenega srca. DEVICA: Nepričakovano povabilo te bo osrečilo, a tudi začudilo. Preden ga sprejmeš, dobro poglej, kaj se skriva v ozadju. Laž se ti ne bo obnesla. TEHTNICA: Dobro izgledaš, zato ti družbe ne manjka. Kar tri srca gorijo, a šele četrto bo pravo. Pazi samo, da ga v pretirani zaposlenosti ne zgrešiš ŠKORPIJON: Z molkom-najhitreje zapraviš opravljiva nevoščljiva usta. Še naprej se ti bo lepo godilo ob ljubljeni osebi pa tudi ocene v redovalnici bodo lepo zaobljene. STRELEC: Živci zadnje dni močno trpijo. Morda bo pomagal dolg sprehod, ki bo pregnal utrujenost in zbistril možgane za sprejem novega znanja. Ne čakaj predolgo; samo še par tednov... KOZOROG: Nehaj težiti staršem za moped. Če ga ima sosedov frajer, ni nikjer zapisano, da ga moraš imeti tudi ti. V torek te bo nekaj presenetilo. Sprejmi! VODNAR: V ljubezni si podrejena stranka, kar ti že nekaj časa krepko preseda. Odločno povej, kaj hočeš. Če bo druga polovica tvoje želje spoštovala, bo lepše za oba, sicer ji brez odlašanja pokaži vrata. RIBI: Zdaj verjameš, da je majska ljubezen najlepša? Tudi v šoli ti bo šlo dobro. Tekmovanje naj te ne skrbi preveč. Ni samo zmaga najpomembnejša. OVEN: Jej, jej, le kaj bo s tvojim nesrečnim cvekom? Prosi sošolca, naj ti razloži zavozlane naloge. Bolje, kot da imaš sitnosti s spričevalom in starši. ZAJEC Dolge noge, kratek rep, zdaj pa hitro na potep. Skok čez štor in hop v grmovje, zdaj pa urno še na polje. Tam je zelje, repa, pesa, za dobre oči in dolga ušesa. Ko tega zajec sit je že, detelja prileze se. Potlej pa še sonček zlat ga pogreje od ušes do podplat. Andreja Beguš, 5. r. OŠ heroja Bračiča Tržič Ugani, kaj je tole: zeleno je in nevidno! Kumara za vogalom. S ČIM SE HRANIJO UČENCI IZ CENTRA BORISA ZIHERLA »Hm, kaj, če bi se spravila na ogled razstave smeti iz sosednje stavbe?« je rekla Romana. »Seveda, o tem bi lahko tudi kaj napisala,« sem odgovoril. Začnimo najprej s hrano in pijačo. Pijejo: razne sokove v embalažnih vrečkah, jogurte, vindi, mleko, pivo. najraje pa imajo sok fredi. Čestitava za izbiro! Jejo: piškote, smokije, čips, palčke, sendviče, pomfri, kar pa je neužitno, obleži ob poti. Vse druge reči: bonbone, žvečilne, predvsem pa se najdejo škatlice cigaret in vžigalic. Tudi v potoku, ki teče mimo, velikokrat ležijo razni ovitki zvezkov in sploh različne neuporabne stvari. Kaj pa koši za odpadke?Ali bi ob poti kar pokali od smeti ali pa bi prazni žalostno čakali? Morda se bo kdo le spomnil in vsaj poskusil postaviti nekaj košev? Naša okolica bi res lahko lepše izgledala. Miha Zebre, Romana Krapš, OŠ Ivana Groharja Škofja Loka (hišni fcu>) Naš bio vrt Priprava komposta Pri izbiri kompostnega prostora imejmo pred očmi, da nam ne bo treba nositi odpadkov daleč. Primerna je zavetna lega, delno zasenčena z drevjem in grmičjem, delno pa osončena. Toplota je potrebna za razkrajanje snovi. Prostor naj bo dovolj velik za opravljanje potrebnih del. Leseno ogrodje naj ima dva, v velikem vrtu pa tri dele. Iz starih desk si ga lahko napravimo sami. Nosilne kole zabijemo ali postavimo na vrtno zemljo, da imajo deževniki prost dohod. Na te kole pribije-mo, delno pa samo vložimo enako dolge deske, ki jih pri prekladanju materiala lahko odstranimo. Da bo med deskami dovolj zraka, pribijemo na oba konca vsake proste deske počez deščico, ki je za 2 cm daljša, kot je širina deske. Za vsak del potrebujemo tudi pokrov, da odpadki ne bodo v deževju premokri in v poletni vročini presuhi. Na lesen okvir napnemo mrežo in plastiko. V prvem delu je zbirališče raznovrstnih odpadkov. Stebla in vejice narežemo na 5 cm dolge koščke, da hitreje razpadajo, papir zmečkamo, lepenko raztrgamo na kose. Ko je zbranega dovolj materiala, vse snovi med seboj dobro premešamo. V drugi del bomo dali kot spodnjo plast za drenažo in dovod zraka najprej narezane vejice in trda stebla rastlin. Nanje damo kakih 20 cm preme-šanih odpadkov, ki jih po možnosti potresemo s kostno ali krvno moko ali z gnojilom domačih živali. Tudi narezane koprive (dušik) in razna druga zelišča, posebno še listi com-freya ali gabeza, močno izboljšajo mineralno in hranilno vrednost komposta. Sledi tanka plast (nekaj lopat) vrtne zemlje. Če imamo izpuljen plevel z močnimi koreninami, ki ostane dolgo svež, ga lahko brez skrbi kompostiramo. Če ga položimo med debelejšo plast lepenke ali časopisnega papirja, bo razpadel. Na potreseno zemljo damo ponovno 20 cm mešanih odpadkov in to ponavljamo, dokler ni porabljen ves material. Kompostnega kupa ne tlači- mo, ker potrebujejo organizmi za življenje in razkrajanje zrak. Stlačen kompost gnije, »z njega nastane lepljiva, težka masa, ki smrdi in ni uporabna. Kompost mora biti vlažen, po potrebi ga zalijemo, poškropimo z razredčeno zeliščno gnojnico iz gabeza in kopriv, da njegovo vrednost povečamo. Ce zeliščne gnojnice ni, uporabimo ogreto deževnico, nikdar pa mrzle vode. Ob koncu pokrijemo kompostni kup s pokrovom, pod katerim naj bo nekaj prostora za kroženje zraka. . Po nekaj dneh se začne (ob toplem vremenu) v sredini kupa razkrajanje. Delovanje bakterij povzroči, da se temperatura v središču dvigne na 50 do 60 stopnij Celzija. Kompost se nato polagoma ohlaja, bakterije iz prve faze razkrajanja po; ginejo. Delo prevzamejo drugi organizmi, ki prebavljajo organske snovi in se hranijo tudi s poginulimi bakterijami. Najpomembnejši »delavci« so kompostni deževniki, ki se v toploti in obilici hrane hitro razmnožujejo ter ustvarjajo odličen humus. Čim več deževnikov je v kompostu, tem boljša je njegova sestava. Kompostni kup se kmalu precej zniža. Če imamo še kaj odpadkov, jih premešane, menjaje z zemljo, dodatno naložimo na kompostni kup in 6a spet pokrijemo. . Nekdaj je vrtnar kompost premetal. Biološki vrtnarji tega ne delajo. Od toplote zraka je odvisno kako hitro bo razkrajanje. Čim hitrejše je, tem večja je vrednost komposta. Poleti je kompost uporaben ze po dveh mesecih, sicer pa razkrajanje traja največ pet mesecev. Sčasoma se njegova vrednost zmanjšuje. Kompost je uporaben, ce v njem ne najdemo več^ kom postnih deževnikov in če disi po gozdni zemlji. Takrat ga preložimo iz ogrodja in porabimo na vrtnih gredah. Takoj pa pripravimo nov kompostni kup. Čez zimo mora biti kompost zaščiten pred mrazom. Zato ga pokrijemo s slamo, listjem ali s kakim drugim organskim materialom ter nazadnje s pr krovom. Dokler je temperatura zraka nižja od + 10 stopinj Celzija, komposta ne odkrivamo. Z razkrivanjem bi ga shla-dili, s tem pa prekinili delo mikroorganizmov, ki brez toplote opešajo. POKLICNA POSVETOVALNICA Odgovarja mag. Franc Belčič M. L.:Letos bosta v družini že dva srednješolca. Hči bo jeseni v drugem letniku družboslovno — jezikovne usmeritve, sin se bo začel šolati za strojnega tehnika. Z ženo sva navadna delavca, dohodka je malo. Pogovarjali smo se že o štipendijah, toliko vrst jih je in vse se mi zdi preveč zapleteno. Bi lahko preprosto povedali, kako bi otroka prišla do štipendije, sicer ne vem, kako bomo zmogli šolanje. O štipendijah veliko govorimo (na predavanjih za učence in njihove starše), pišemo v publikacije o poklicrfeAi usmerjanju. Kljub temu še oktobra ali decembra vidimo »izgubljence«, ki zaradi nevednosti, malomarnosti ali iz drugih razlogov razočarano listajo po orumenelih razpisih in jezno iščejo štipendije, ki so že pošle. Najprej o sinu, ki se je odločil za strojnega tehnika. Ker ste iz škofjeloške občine, boste bržkone štipendijo iskali v tern-kajšnjih organizacijah. Za prihodnje šolsko leto ponujajo skupaj 50 štipendij za strojnega tehnika: Jelovica, Alpetour, Inštalacije, LTH iz Škofje Loke; Alples, Iskra, Niko iz Železnikov; Poliks in Kladivar iz Žirov ter Gidor iz Gorenje va*5! Najbolje bo, da čimprej izberete štipenditorja oziroma fr ^ ki je sinu najbolj pri roki ali pri srcu - in se osebno ogla: njihovi kadrovski službi. Tam se boste pogovorili, kakšnt*' ^ pirje bo treba predložiti (teh ni malo), kdaj bo izbira štipendi stov, kakšne so možnosti. Če boste pri prvem zaslutili, da nt. kaže dobro, se preusmerite v drugo organizacijo. Za hčerko bo s kadrovsko štipendijo težje, ker so razpisi za družboslovje redki. Domnevam, da imate glede na dohodke vso pravico za štipendijo iz združenih sredstev. V šolskem letu 1987 — 88 namreč za to štipendijo lahko zaprosijo učenci in študenti, pri katerih dohodek na družinskega člana v letu 1986 ni presegel 73.476 dinarjev. Potrkajte na vrata skupnosti za zaposlovanje (Škofja Loka, Stara cesta 12), kjer vam bodo pojasnili vse podrobnosti. Če bi pri izbiri za kadrovsko štipen-dojo ostal praznih rok tudi sin, boste še zanj uveljavljali štipendijo iz združenih sredstev. Vloge za štipendije iz združenih sredstev morajo biti oddane najkasneje do 5. septembra 1987, na lov za kadrovsko štipendijo pa pojdite kar takoj. Verjamem, da je za marsikoga zadeva zapletena. A ljudje, ki so za to odgovorni in plačani, so vam jo dolžni razplesti. _______Js FUL PODEN Cenjeni in priznani kritiki iz 8. d razreda so »vzeli pod povečevalno steklo« skupino Europe in na koncu prišli do naslednjih spoznanj (objavljamo dobesedne izjave); Pevec ima zobe na juriš in je podoben drakuli!(Sabina Mezeg) Europe so ful poden. Lahko bi se vsaj pošteno umili, šli k frizerju in si kupili nov« hlače.(Matjaž Muhovec) i Vsi so super! (Marjeta Bi' zovičar, Slavi Kočnik) Imajo dobre komade, sicer pa so zateženi. (Damir Alin žanovič) Joey naj mi posodi svoJe , lase! (Suzana Mišanovič) Iz Brstja, glasila OŠ Lucij*' na Seljaka Kranj h 29. MAJA 1987 TELEVIZIJA, RADIO, KINO 7. STRAN . mis®^mmxxLAs tV SPORED OBOTA 30, maja * Brenkova Deklica Delfina in lisica zvitorepka —Sredina > Radovedni Taček Jadro j? Pamet je boljša kot žamet v J Bevc: Ko je pomlad u Mama te želi spoznati japonske pravljice u Čevljar in pomočnik Zadnje poletje otroštva, 7 .oddaja TV Novi Sad j" Periskop, 5 oddaja S Mudje in zemlja ' Kuža v predalu, bolgarski ^ rnladinski film * Sola plavanja, c '*obraževalna oddaja S Da ne bi bolelo 5 Risanka u Propagandna oddaja J Danes: Knjiga t Vrem* J TV dnevnik ! Zrcalo tedna j Propagandna oddaja £ Košnikova gostilna jj Propagandna oddaja K TV dnevnik Kot bumerana, francoski film ^jklajniki II. TV mreže - 's V četrtek po dežju, ,Q sovjetski film , L'Qa mladih lingvistov, L oroška predstava 10 r70pa9ano'na oddaja Dallas, ameriška ^ "adaljevanka i Naše malo misto, v Ponovitev nadaljevanke L. Propagandna oddaja F3 Portorož: Podelitev nagrad na 9 [Mednarodnem festivalu "V športnih programov, _ Prenos I Glasbeni večer s skladateljem Darianom Božičem. Kralj Lear, Predstava Mariborske opere, Slovenska visoka . pesem,— alasbena drama 0 Pnr^A;i„ M Poročila . TVsc S Dobr K? TV scena ro jutro jazzarji £ Športna sobota P Kronika Sterijenega pozorja (do oo 25) klVjagreb I. program: I) TV v šoli l Poročila " SP v dviganju uteži, finale, prenos Jjj Kako biti skupaj ™ Prisluhnimo tišini Stvih se odvija boj za obstanek, istočasno pa tudi drama, e j'teri se prepletajo ljubezen in sovraštvo, prijateljstvo iri [ Pilm je dobil dve nagradi na festivalu v Avoriazu 18 00 Beograjski TV program 18 55 Premor 19 00 Indirekt, oddaja o športu 19 30 TV dnevnik 20 00 Svet danes. zunanjepolitična oddaja 20 30 Mah koncert pianistke Lidije Bizjak 20 45 Včeraj, danes, jutri 2105 Domači kino: Aleksander Veliki, ameriški film 23 15 Znanost 0 00 Kronika Sterijevega pozorja TV Zagreb I. program 825 830 845 9.00 945 10 10 11.25 15.35 15.40 16.30 17.05 17 10 17.30 17.45 18.00 18.30 18.40 19.00 19.30 20.00 21.10 21.55 22.20 23.20 01.00 Poročila Nekaj pomembnega ti imam povedati, otroška oddaja Sprehod s pesnikom, otroška oddaja Udeleženec in priča: Kosta Angeli —Radovani Smrkci. risana serija Rollmg Stones Zvok v življenju človeka in vesolja, oddaja o znanosti Poročila Disko folk Petruška, balet Poročila Kronika Bjelovara in Varaždina Nekaj pomembnega ti imam povedati, otroška oddaja Sprehod s pesnikom, otroška oddaja Momčilo Gavrić, najmlajši podnarednik v zgodovini Risanka Številke in črke-kviz TV koledar TV dnevnik S. Bergoč: Vmesni čas, drama TV Ljubljana Izkušnje, dokumentarna oddaja TV dnevnik Ritem 87 Program plus — Ključ za Rebecco, serijski film Poročila 18 30 Mostovi — Hidak 19 00 Rezerviran čas 19 30 TV dnevnik 20 00 Grafične tehnike: Mehanične kovinske tehnike, 3. del dokumentarne serije 20 30 Mah koncert harfistke Mojce Zlobko 20 45 Včeraj, danes, jutri 21.00 Narodna glasba 21.55 Žrebanje lota 22.00 Muppet show 22.25 Eksploatacija vesolja 23.15 Kronika Sterijevega pozorja TV Zagreb I. program: 8.25 830 9.00 9.45 10 10 10.40 15.35 15.40 17.10 17.30 18.00 18.30 18.40 19.00 19.10 19.30 20.00 20.05 21.10 22.40 23.00 00 40 Poročila Kdor hoče, ta zmore, otroška oddaja Udeleženec in priča Smrkci Zgodba o športnem konju Program plus Poročila Rop in prevara, angleški film Kronika Osijeka Kdor hoče, ta zmore, otroška oddaja Izobraževalna oddaja Risanka Številke in črke —kviz TV koledar Risanka TV dnevnik Žrebanje lota Sinovi in hčere steklarja Jakoba, serijski film Kontaktni magazin TV dnevnik Program plus: Spletka, komedija, Ključ za Rebecco, serijski film Poročila SREDA TOREK 2. junija 10.00 Šolska TV 11.00 Angleščina XIII. 11.30 Francoščina XII: 16.40 Šolska TV, ponovitev 17.40 Poročila 17.45 Tedenski zabavnik, 9. oddaja TV Sarajevo 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Obzornik 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 Večer mladih avtorjev 21.05 Propagandna oddaja 21.10 Integrali 21.50 TV dnevnik 22.05 Poletna noč Oddajniki II. TV mreže: 17.15 Test 17.30 Angleščina 18.00 Francoščina 3. junija 17.30 1740 18.15 18.45 18.55 19.00 19.26 19.30 19.55 20.05 20.45 20.55 22.30 22.45 Poročila J. Bevc: Ko je pomlad — Zaspanka Andreja Živalski svet: Dotik metuljev, izobraževalna oddaja Risanka Propagandna oddaja Danes: Obzornik Vreme TV dnevnik Propagandna oddaja Po sledeh napredka Propagandna oddaja Atene: EP v košarki — Jugoslavija:SZ, prenos TV dnevnik Poletna noč Oddajniki II. TV mreže: 17.15 Test 17.30 Atletika — Hanžekovičev memorial 19.30 Graz: Nogomet-Kvalifikacije za olimpiado, AvstrijaJugoslavija, prenos 21.15 Čisto na dnu, nemški film TV Zagreb I. program 01 25 Poročila 30 Oliver Tvvist, otroška oddaja 45 Smrkci 10 Zgodba o športnem konju 40 Program plus 35 Poletno popoldne 40 Ročk na Madžarskem 30 Služkinja gospodarica, opera 10 Kronika Karlovca, Siska in Gospića 30 Oliver Tvvist, otroška odda;a 00 Samoupravljanje, izobraževalna oddaja 30 Risanka 40 Številke in črke-kviz 00 TV koledar 10 Risanka 30 TV dnevnik 00 Obarvana svetloba in Romeo in Julija, angleški film 10 TV dnevnik 35 Program plus: Ključ za Rebecco, serijski film 15 Poročila 9 45 Smrkci 10 10 Zgodba o športnem konju 10 40 Program plus 15 35 Poročila 15 40 Jugoslavija SZ, posnetek košarke 17 10 Kronika Splita 17 30 Smogovci, otroška oddaja 18,00 In tudi letos, izobraževalna oddaja 18 30 Risanka 18 40 številke in črke— kviz 19 00 TV koledar 1910 Risanka 19 30 TV dnevnik 20 00 Panorama, politični magazin 20 55 Izbrani trenutek 2105 Ciklus kanadskega filma: Notranja moč 23 05 TV dnevnik 23.25 Program plus: Ključ za Rebecco, serijski film ČETRTEK 4. junija 10.00 Šolska TV 16.35 Šolska TV—ponovitev 17 35 Poročila 17.40 K. Brenkova: Deklica Delfina in lisica Zvitorepka: Četrtkova cesta 17.55 Bilo je— Marijan Kozina 18.25 Zelena straža 18.45 Risanka 18.55 Propagandna oddaja 19.00 Danes: Obzornik 19.26 Vreme 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 Tednik 21.05 Propagandna oddaja 21.10 Herman de Man: Naraščajoče vode, 3. del nizozemske nadaljevanke 22.05 TV dnevnik 22.20 Poletna noč Oddajniki II. TV mreže 01 05 Poročila PETEK 5. junija 11.00 12.00 17.25 17.30 18.15 18.45 18.55 19.00 19.26 19.30 19.55 G. Torrente-Ballester: Sonce in sence, ponovitev 13. dela španske nadaljevanke Krško: Vlak bratstva in prijateljstva, prenos Poročila Vlak bratstva in prijateljstva, prenos iz Maribora Dolga bela sled, 5. del češkoslovaške mladinske nadaljevanke Risanka Propagandna oddaja Danes: Obzornik Vreme TV dnevnik Propagandna oddaja 20 05 D Nevm Zahodni sen, 4 del ameriške nadaljevanke 20 55 Propagandna oddaja 21 00 Drugi spol, 1 del dokumentarne serije 21.55 Vlak bratstva in prijateljstva, reportaža 22.15 TV dnevnik 22.30 Poletna noč Oddajniki II. TV mreže: 11 45 Test 12.00 Pariz: Tenis-Roland Garros, prenos, polfinale 1830 Risanka 18.40 Številke in črke-kviz 19.00 Šopek domačih, 12 oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabavnoglasbena oddaja 20.40 Včeraj, danes, jutri 20.55 AteneEP v košarki — Jugoslavija: Francija 22 35 Neposredni prenos, jugoslovanski film 00 00 En avtor, en film TV Zagreb I. program 825 Poročila 15.40 Košarka — Jugoslavija: Grčija, posnetek 17 10 Kronika Reke 17.30 Pogled, otroška oddaja 18 00 Znanost: Diagnoze 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 V pričakovanju jutrišnjega dne, serijski film 21.05 Kviz 22.05 TV dnevnik 22.25 Umetniški večer 23.50 Mali koncert 00.05 Poročila 00.10 Program plus radio žiri 16.55 Test 17.10 TV dnevnik 17.30 Smogovci, otroška oddaja 18.00 In tudi letos, izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke-kviz 19.00 TVkoledaar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Narodna glasba 20.40 Poročila 20.55 Atene: EP v košarki — Jugoslavija:Grčija, prenos 22.30 Odprta knjiga 23.00 EP v boksu, posnetek iz Torina TV Zagreb I. program 8.25 Poročila 8.30 Smogovci, otroška oddaja 9.00 Udeleženec in priča, otroška oddaja Žiri in Poljanska dolina na Škofja Loka in okolica na Selška dolina na UKV območju 98,2 MHz UKV območju 91,2 MHz UKV območju 96.4 MHz Nedelja, 31. maja 9.00 Napoved programa — EP in melodije za vas — Dan odprtih vrat v Alpini 10.00 Vloga in pomen družbenega pravobranilstva (v živo) 11.00 Novice in dogodki — Minute za šport in rekreacijo — Kmetijska oddaja 12.15 Čestitke in pozdravi _ Torek, 2. junija_ 16.00 Napoved programa — EP in melodije za vas — Igre na srečo 17.00 Minute za šport in rekreacijo — Krajani Gorenje vasi praznujejo 18.00 Novice in dogodki — Program občinske počitniške zveze Škofja Loka — Novosti na knjižnih policah — Zgodba iz radijske skrinjice i _Četrtek, 4. junija_ 16.00 Napoved programa — EP in melodije za vas — Poznani Ž i rovei 17.00 Minute za šport in rekreacijo — Interesne dejavnosti v osnovnih šolah 18.00 Novice in dogodki — RADIO PETEK, 29. maja Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 905 Glasbena matineja - 10 05 Rezervirano za... - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Vedri zvoki -12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Iz glasbene tradicije Jugoslovan skih narodov in narodnosti -13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17. — ih - 18.00 Glasba starih mojstrov - 19.45 Pojemo in go-demo - 20.00 To imamo radi -21.05 Oddaja o morju in pomorč-čakih - 22.30 - 24.00 Iz glasbe ne skrinje - 00.05 - 4.30 Nočni program SOBOTA, 30. maja Prvi program 4 30 — 8.00 Jutranji program glasba - 8 05 Pionirski tednik 9.05 Sobotna matineja — 10.05 Dopoldne ob lahki glasbi -11.05 S poti po Jugoslaviji -11.30 Srečanje republik in pokrajin - 12.10-14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.05 Glasbena panorama -15.00 Radio danes, radio jutri -16.00 Lojtrca domačih - 16.40 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.-ih - 18.00 Škatlica z godbo - 19.35 Za naše najmlajše -20.00 Mladi mostovi - 23.05 Od tod do polnoči - 005.-5.00 Nočni program - glasba NEDELJA, 31. maja 20.00-22.00 V nedeljo zvečer -22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna - 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba PONEDELJEK, 1. junija Prvi program 5.00 — 8.00 Jutranji program — glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 9.05 Še pomnite, tovariši? - 10.05 Obisk v delovnem kolektivu - 11.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.20 Za naše kmetovalce - 15.00 Nedeljska reportaža - 15.40 Pojo amaterski zbori -16.30 Pogovor s poslušalci -17.05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Radijska igra - 19.45 Glasbene razglednice — Prvi program 4.30 — 8.00 Jutranji program — glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.40 Izberite pesmico — 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... -12.10 Veliki revijski orkestri -13.30 Od melodije do melodije - 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj -15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Vrtiljak želja - 18.25 Zvočni signali - 20.00 Kulturni globus - 22.30 Ob domačem ognjišču - 23.05 Zimzelene melodije - 00.05 - 4.30 Nočni program — glasba TORFK, 2. junija _ Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - 9.05 Z glasbo v dober dan - 11.35 Pesmi in plesi Jugoslavije - 12.10 Danes smo izbrali — 12.30 Kmetijski nasveti - 13.45 Mehurčki - 14.05 V korak z mladimi - 14.35 Iz mladih grl - 15.30 Dogodki in odmevi - 18.00 Sotočja - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 21.05 Radijska igra - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Operetna glasba - 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba SREDA, 3. junija Prvi program 4.30 — 8.00 Jutranji program — glasba - 8.05 Za knjižne molje — 8.30 Govorimo angleško — 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Ali poznate? - 11.35 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri — 13.20 Osmetnice, obvestila in zabavna glasba - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba -19.50 Likovni odmevi - 20.00 Koncert za besedo - 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Jazz za vse - 00.05-4.30 Nočni program ČETRTEK, 4. junija Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 8.35 Igraj kolce - 9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za... - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji — 12.10 Znane melodije - 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Od melodije do melodije - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.45 Naš gost - 15.55 Zabavna glasba -16.00 Vrtiljak želja - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.30 Iz popularne komorne literature - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini — 22.30 Večerna podoknica -22.50 Literarni nokturno - 23.05 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 - 4.30 Nočni program um KRANJ CENTER 29. maja: amer. akcij, film NE UBIJAJ RAZEN... ob 16., 18. in 20. uri, 30. maja: amer. akcij, film NE UBIJAJ.... RAZEN... ob 16. in 18. uri, amer. komedija HANA IN NJENE SESTRE ob 20 uri, premiera amer. filma VESOLJSKI BRODOLOMCI ob 22. uri, 31. maja: amer. pust. film INDIANA JONES ob 10. uri, amer. akcij film NE UBIJAJ. ., RAZEN..., ob 15.. 17. in 19. uri, premiera amer fant. filma HIG HLANDER ob 21. uri, 1., 2. in 3. junija: amer erot. film MLADA LADY CHATERLEY ob 16., 18. in 20. uri, 4. maja: amer. erot. film FANTOVŠČINA ob 16., 18. in 20. uri KRANJ STORŽIČ 29. maja: nem barv. film KRISTI NE F.: OTROCI S POSTAJE ZOO Ob 16., 18. in 20 uri, 30. maja: franc. krim. film OPERACIJA HARPUN ob 16., 18. in 20. uri, 31. maja: ital. fant film NOVI BARBARI ob 14. uri, amer erot. film ČRNA AFRODITA ob 16. in 18. uri, premiera jugosl. komedije SEKULA IN NJEGOVE ŽENSKE ob 20 uri, 1. in 2. junija: jugo slov komedija SEKULA IN NJE GOVE ŽENSKE ob 16.. 18. in 20. uri, 3. junija: amer. film DO ZADNJEGA DIHA ob 16.. 18. in 20. uri, 4. junija: amer. komedija NOČNA IZMENA ob 16., 18. in 20. uri JESENICE ZELEZAR 29. maja: ital komedija MIRAN-DA ob 16. in 18. uri, premiera amer. erot filma MLADA LADY CHATERLEY bb 20. uri, 30. maja: amer. erot. film MLADA LADY CHATERLEY ob 16., in 18. uri, premiera amer. komedija NORI-JA NA KOLESIH ob 20. uri, 31. maja: amer. west film ZAKRINKANI JEZDEC ob 10. uri, amer komedija BOGOVI SO PADLI NA GLAVO ob 16. uri, amer. erot. film MLADA LADY CHA-TERLEY ob 18. in 20. uri, 1. in 2. junija: amer komedija HANA IN NJENE SESTRE ob 16., 18. in 20. uri, 3. in 4. junija: amer. komedi ja NORIJA NA KOLESIH ob 16., 18. in 20. uri JESENICE PLAVŽ 30. maja: ital komedija MIRAN-DA ob 18. in 20. uri, 31. maja: amer west. fMm ZAKRINKANI JEZDEC ob 16. uri, amer. komedija NOČNA IZMENA ob 18. in 20. uri, 1. junija: amer. erot. film 1001 EROTIČNA NOČ ŠEHEREZADE ob 18. in 20 uri KAMNIK DOM uri, 30. maja: amer. pust. film INDIANA JONES ob 16. uri, amer. film ZNAMENJE ZA NEVARNOST ob 18. in 20. ur\ premiera amer. erot. filma ČRNA AFRODITA ob 22. uri, 31. maja: amer. film ZNAMENJE ZA NEVARNOST ob 15. in 17. uri, nem. erot. komedija PATRICIJA ob 19. uri, premiera amer. komedije NORIJA NA KOLESIH ob 21. uri, 1. junija: nem. film KRISTINE F : OTROCI S POSTAJE ZOO ob 18. in 20. uri, 2. junija: amer. akcij, krim. komedija FLETCH - MASKIRANI DETEKIV ob 18. in 20. uri, 4. junija: ital. komedija Ml-RANDA ob 18. in 20. uri TRŽIČ KRANJSKA GORA 29. maja: amer. fant. film VESOLJSKI BRODOLOMCI ob 18. in 20. uri, 2. junija: amer. akcij, film NE UBIJAJ..., RAZEN..., ob 18. in 20. uri RADOVLJICA 29. maja: franc. krim. film OPERACIJA HARPUN ob 18 in 20. 30. maja: amer. fant film HIG-HLANDER ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. komedije YENTL ob 22, uri, 31. maja: amer. fant. film HIGHLANDER ob 15. in 17. uri, amer. erot. film 1001 EROTIČNA NOČ ŠEHEREZADE ob 19. uri, 1. junija: amer. katastrof film ZNAMENJE ZA NEVAR-'NOST ob 18. in 20. uri, 2. junija: amer. komedija YENTL ob 18. in 20 uri, 4. maja: nem. film KRISTINE F.: OTROCI S POSTAJE ZOO ob 18. in 20. uri CERKLJE 30. maja: amer. akcij komedija FLETCH - MASKIRANI DETEKTIV ob 20.30 29. maja in 2. junija: kanad. zabavni film IZGUBLJENI ob 20. uri, 30. maja: kanad. zabavni film IZGUBLJENI ob 18. uri, amer. krim. film MARFIJEV ZAKON ob 20. uri, 31. maja: amer. krim. film MARFIJEV ZAKON ob 18. uri, amer. pust. film MESO IN KRI ob 20. uri, 1. junija: amer. krim. film MARFIJEV ZAKON ob 20. uri, 3. junija: amer. pust. film MESO IN KRI ob 20. uri, 4. junija: amer. film VOJAKOVA ZGODBA ob 20. uri BLED 29. maja: jap. pust. film VRNITEV GODZILE ob 20. uri, 30. maja: jap. pust. film VRNITEV GOZ-DILE ob 18. uri, amer. pust. film SMARAGDNI GOZD ob 20. uri, 31. maja: amer. pust. film SMARAGDNI GOZD ob 18 uri, amer. fant. film STARFIGHTER -ZVEZDNI BOJEVNIK ob 20. uri, 1. in 4. junija: amer. pust. film MESO IN KRI ob 20. uri, 2. junija: amer. krim. film MARFIJEV ZAKON ob 20. uri, 3. junija: amer. film IZGUBLJENI ob 20. POUANE 29. maja: amer. komedija NORO POTOVANJE PO EVROPI ob 20. uri, 31. maja: amer. akcij, film ROCKY IV ob 18. uri, 2. junija: jugosl. komedija DRUGA ŽIKI-NA DINASTIJA ob 21. uri ŠKOFJA LOKA 29. maja: avstr. komedija COCA COLA KID ob 18. in 20. uri, 30. in 31. maja: amer. akcij, film SU-PERMAN III ob 18. in 20. uri, 2. in 3. junija: amer. glasb, film STRASTNO ME OBJEMI ob 18.30 in 20.30, 4. junija: amer. akcij, film DRUGA ZIKINA DINASTIJA ob 20.30 ŽELEZNIKI 29. maja: amer. akcij, film SU PERMAN III ob 18. in 20. uri, 30. maja: amer. komedija NORA POTOVANJA PO EVROPI ob 20. uri, 31. maja: avstr. komedija COCA COLA KID ob 18. in 20. uri, 3. junija: amer. akcij, film ROCKV IV ob 20.30 ŽIRI 30. in 31. maja: angl. akcij, film BMX BANDITI ob 20.30, 2. junija: amer. west. film BLEDOLI-CNI JEZDEC ob 20.30 (g®EIlSvM©IESGLAS 8. STRAN OGLASI, OBVESTILA PETEK, 29. MAJAJJ4 Za izpolnitev ambicioznega proizvodnega plana, zasnovanega na sedanjih rezultatih in na smelih napovedih, ki v obdobju do leta 1990 temelji kar na 11 °o letni rasti proizvodnje, potrebujemo ob sodelavcih, bogatih z delovnimi izkušnjami, tudi vaše znanje, vaše ideje, ustvarjalnost vaše mladosti! Pričakujemo, da vas je nekaj, ki se boste odzvali našemu razpisu kadrovskih štipendij za šolsko leto 1987/88, s katerim želimo pridobiti 30 NOVIH ŠTIPENDISTOV za izobraževanje na IV. stopnji kovinarske usmeritve 9 štipendistov na V. stopnji kovinarske usmeritve 7 štipendistov na V. stopnji elektrotehniške 2 štipendista usmeritve na V. stopnji ekonomske usmeritve 1 štipendista na V. stopnji računalniške usmeritve 1 štipendista na VI. stopnji strojniške usmeritve 1 štipendista (tehnologija na VI. stopnji metalurške usmeritve 1 štipendista na VI. stopnji ekonomske usmeritve 2 štipendista na VII. stopnji računalniške 2 štipendista usmeritve (informatika) na VII. stopnji elektrotehniške 1 štipendista usmeritve na VII. stopnji strojniške usmeritve 3 štipendiste (tehnologija) Vsem svojim štipendistom bomo omogoči.. proizvodno delo in počitniško prakso, najbolj prizadevnim študentom pa tudi počitniško de v tujini. Iskra INDUSTRIJA ZA ELEKTRIČNA ORODJA KRANJ, 64000 Kranj, Savska loka 2 saua Utclto industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, no sol o 64000 Kranj Škof|eloška c 6. Jugoslavija Za potrebe Sektorju skladišč in transporta ponov mo prosta dela in naloge no objavlja- 1. ORGANIZATOR PODROČJA PRETOKA BLAGA ^ — visoka strokovna izobrazba tehnične ali družboslov usmeritve s 5 leti delovnih izkušenj 2. VODJA ODDELKA PREVZEMA BLAGA IN SKLADIŠČENJA SUROVIN g. — višja strokovna izobrazba tehnične ah družboslovne us ritve s 4 leti delovnih izkušenj Drugi pogoji: „unnsti — primerne psihološke lastnosti in zdravstvene sposoDnu» — trimesečno poskusno delo Nastop dela takoj ali po dogovoru. vg Pisne prijave z dokazili o končani izobrazbi nam pošljite dneh na naslov: SAVA KRANJ, kadrovski sektor, oddeleK kadrovanje, 64000 KRANJ, Škofjeloška c. 6. GIP GRADIŠ Ljubljana, TOZD Lesno industrijski obrat Škofja Loka n.sol.o. objavlja prosta dela in naloge: 1. VODENJE OPRAVIL PRIPRAVE DELA v OE Lesno stavbarstvo Pogoji: višja izobrazba (VI. stopnja) gradbene ali lesarsk* stroke in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, poskus" delo traja 3 mesece 2. ZAHTEVNA MIZARSKA OPRAVILA Pogoji: srednja izobrazba (IV. stopnja) mizarske stroke m 0 mesecev delovnih izkušenj, poskusno delo traja 2 me seca 3. ZAHTEVNA FINALIZACIJSKA OPRAVILA Pogoji: srednja izobrazba (IV. stopnja) pleskarske stroke in 6 mesecev delovnih izkušenj, poskusno delo traja 2 meseca 4. SORTIRANJE IN LETVICENJE LESA Pogoji: srednja šola (II. stopnja) lesarske stroke, poskusno de lo traja 1 mesec 5. ČIŠČENJE PROIZVODNIH PROSTOROV Pogoji: osemletka, poskusno delo traja 1 mesec. Delovna razmerja sklepamo za nedoločen čas s polnim delov nim časom. ... Kandidati naj vlože pisne ponudbe z dokazili do 15. junU* ^ 1987 na naslov: GRADIŠ TOZD LIO Škofja Loka, Kidričeva c 56. GIP PIONIR, TOZD KERAMIKA IN ZAKLJUČNA DELA 68000 Novo mesto, Slakova 5 Jugoslavija telefon: (088) 21-201, 24-298 GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO teiex: 35710 yu pionir [j^o&j^flora Razprodaja pečnic v klasi in opuščenih programov popust Od 1. do 30. junija KURIVOPRODAJA prodajni center Moste Ljubljana, Letališka 1 « 061/441-582 PIONIR Industrijska prodajalna Novo mesto, Slakova 5 * 068/21-201, 24-298 IZBR4LI SOZMflS V MERKURJEVI prodajalni ELEKTROMOTO v Radovljici na Kranjski ce imajo veliko izbiro mopedov in koles po ugodnih cenah. Dobro so založeni tudi z elektromaterialom. gospodinjskimi aparati, bf niko, kuhinjsko opremo, posodo iz uvoza in drugim. GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA nsub o TZO CERKLJE Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: ODKUPOVALEC KMETIJSKIH PRIDELKOV V ŠENČURJU Pogoj: končana srednja izobrazba kmetijske ali druge ustrezne smeri. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela je možen takoj. Vse informacije dobite po telefonu 42-169. Kandidati naj pošljejo prijave v 8 dneh po objavi na naslov: GKZ, TZO Cerklje, Cesta Toneta Fajfarja 38, Cerklje. Kandidati bodo obveščeni v 15 dneh po izbiri. □ DO KOVIN JESENICE &<> H. Verdnika 22 Ov: razpisuje na osnovi sklepa razpisne komisije z dne 25.5.li1 dela in nalogo DIREKTORJA DO Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakon« in družbenim dogovorom o kadrovski politiki občine Jeseni izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja šola tehnične, ekonomske, organizaciji ali pravne smeri (VII. stopnja) — 5 let delovnih izkušenj pri vodilnih ali vodstvenih delil lil DO kovinske industrije. " oc Slovenijales, Lesna industrija n. sol. o Idrija 65280 Idrija tel.: 065/71 855 Mandatna doba traja 4 leta. Kandidati morajo prijave poslati na naslov: DO Kovin Jes< ce, H. Verdnika 22 v roku 8 dni od objave. Kandidati bodo 0 biri pisno obveščeni. 000100020002020102000000020223234848480100020100010102025353535348482348532353534853485323485353238953534848532389010089020102025323532348010101010000000100000001000202000202020202 ijTEK. 29. MAJA 1987 OGLASI, OBVESTILA 9. STRAN £EGLAS Sto Gorenjcev v Goriških Brdih qi ^reJsnjo soboto je bil spomladanski izlet t0.as°vih naročnikov v Goriška Brda. Ker v le-snjem letu praznujemo 40-letnico izhajanja ^ ^njskega glasa,smo izžrebali 40 naših naro-'kov. Pridružili so se nam tudi drugi, ki so se 'Javili v Alpetourovih turističnih poslovalnico. i Ob 7. uri smo se zbrali pred hotelom Creina Kranju. Pot nas je vodila preko Ljubljane po ytocesti do Razdrtega in do našega prvega po-&nka pri gradu Zemono. Vsak od udeležencev q. 2e na začetku vožnje prejel tradicionalni asov frakelj z domačim žganjem. Pred gra-°m Zemono sta nam predstavnika Valetrgovi-e Loka iz Škofje Loke razdelila zares obilne alice (dva sendviča, sok in zavitek priznane ^kine kave). • Po malici smo se peljali skozi Novo Gorico P ob reki Soči mimo solkanske elektrarne do °brove. Pred vinsko kletjo so nas že čakali Rredstavniki Kmetijske zadruge Goriška Brda. aJprej smo si ogledali celoten potek pridobi-anja znamenitih briških vin. Vsa njihova vina Ifa lahko tudi poskusili. Kaj kmalu se je ogla-ip tudi spontana pesem, ki ni zamrla vse do *°nca izleta. 'Sledilo je kosilo, kjer smo že pri- čeli z nagradnimi igrami. Po obilnem kosilu smo se z avtobusom odpeljali na krožno vožnjo po briški pokrajini ter se ustavili ob razglednem stolpu v Gonjačih. Na Humu, nedaleč od razglednega stolpa, pa nas je že čakal ansambel, ki nas je zabaval vse do odhoda. Seveda tudi tam ni manjkalo dobre briške kapljice, plesa, smeha in petja. Posebej veselo je bilo ob nagradnih igrah. Ne smemo pa pozabiti vseh tistih ki so nagrade prispevali: veletrgovina Loka Škofja Loka (malico), hotel Creina Kranj (brezplačna masaža za tri osebe), mesarija Ar-vaj (hrenovke, klobase in 1 m »pasje radosti«, Žito Lesce (rolade in čokolade), Sava Kranj (svinčniki, klobučki in avtokarte) in Ljubljanska banka (pesmarice za vse udeležence). Ponovno pa so nas presenetili naši gostitelji z zares bogato malico. Vse prehitro je prišel čas odhoda. Po novi Sabotinski cesti, skozi Novo Gorico, smo se po avtocesti hitro pripeljali v Kranj. Naj se na koncu zahvalimo tudi Alpe-touru in šoferjema za prijetno vožnjo, Loki iz Škofje Loke za bogato malico, vsem tistim, ki ste prispevali nagrade, in seveda predstavnikom Goriških Brd za izredno gostoljubje. Vse udeležence pa vabimo, da se nam pridružijo tudi jeseni. gorenje OD 20.5. DO 20.6. IZKORISTITE MOŽNOST UGODNEGA NAKUPA Z 20% POPUSTOM > TV in RA ANTENE > AVTO - ANTENE »TV OJAČEVALCI »TV KABLI > TV PRIBOR MERKUR veleblagovnica GLOBUS POSREDNIK Frarral Kokrica sprejem in prodaja rabljenega blaga (kolesa, športna oprema...) tel.21 -462 Enciklopedija Slovenije 12+1 knjiga ©5600 strani ©8000 stvarnih gesel ©6000 biografskih *sel ©4000 barvnih ilustracij ©6000 črno-belih ilustracij ©vezava: temno modro umetno usnje z zlatotiskom© format: 21x29 cm PRVA KNJIGA OBSEGA GESLA od A do Ca, IZID NOVEMBRA 1987 Cena prve knjige v prednaročilu je 32.800 din in velja do 1. oktobra 1987. Ugotovite si jo še danes po ugodni nižji ceni. ^polnite naročilnico in jo pošljite na naš na- mladinska knjiga knjigarne in papirnice Knjigarna kranj to00 KRANJ 1a i stro v trg 1 J^N. (064) 21-231 <____ ENCIKLOPEDIJA SLOVENIJE NAROČILNICA KIP Podpisani (ime in priimek) ...................................... Natančen naslov (ulica) ............................................ Kraj Poštna številka NEPREKLICNO NAROČAM 13 KNJIG ENCIKLOPEDIJE SLOVENIJE. 1. knjiga A-Ca izide novembra 1987 cena 1. knjige je 32.800 din (samo do 1.10. 1987). Knjigo bom plačal(a): n po povzetju — ob prevzemu knjige v zaporednih mesečnih obrokih, glede na mesec sklenjenega naročila: I I naročilo v maju (6 obrokov) [~1 naročilo v juniju (5 obrokov) ^\ naročilo v juliju (4 obroki) I I naročilo v avgustu (3 obroki) Q naročilo v septembru (2 obroka) I [ v enem obroku — najkasneje do 1. 10. 1987. Prosimo, označite prodajne pogoje, za katere ste se odločili. Morebitne spore rešuje pristojno sodišče. Sporočite nam vsako spremembo naslova! Zaposlen(a) .................................................................................... Datum: št. osebne izkaz. Podpis: ELAN tovarna Športnega orodja n sol o begunje st t 64275 begunje na gorenjskem jugosla vua tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem objavlja licitacijo naslednjih osnovnih sredstev: 1. OPEL - SENATOR, leto izdelave 1982,155.000 km, izklicna cena 5,000.000 din, registriran do 25. novembra 1987 2. ZASTAVA 101 GTL 55, leto izdelave 1985, 56.000 km, izklicna cena 500.000 din, karamboliran,nevozen 3. IMV 2200 D kombi, leto izdelave 1978, 150.000 km, izklicna cena 500.000 din, registriran do 17. decembra 1987 4. TAM 75 T5F kombi furgon, leto izdelave 1981, 110.000 km, izklicna cena 2,500.000 din, registriran do 22. januarja 1988 Prometni davek plača kupec. Licitacija bo v prostorih tovarne v soboto, 30. maja 1987,ob 10. uri. Ogled opreme istega dne od 9. do 10. ure. Vplačilo 10 % pologa eno uro pred licitacijo, od 9. do 10. ure. Srednja šola ekonomske in družboslovne usmeritve Kranj Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. DVEH UČITELJEV MATEMATIKE IN FIZIKE za nedoločen čas Pogoji: visoka izobrazba pedagoške smeri matematika ali pedagoške smeri matematika s fiziko, visoka izobrazba teoretične ali uporabne smeri matematike, visoka izobrazba katerekoli smeri fizike, kemije, računalništva in informatike, elektrotehnike, strojništva, geologije, gradbeništva ali geodezije 2. UČITELJA OBRAMBE IN ZAŠČITE za nedoločen čas s krajšim delovnim časom od polnega Pogoji: visoka pedagoška izobrazba smeri splošne ljudske obrambe ali diploma vojaške akademije, visoka izobrazba katerekoli smeri s končano šolo za rezervne oficirje in končanim programom za izpopolnjevanje. 3. UČITELJA TELESNE VZGOJE Pogoj: končana visoka šola za telesno kulturo — pedagoška smer 4. SNAŽILKE ŠOLSKIH PROSTOROV za določen čas 1. UČITELJA PRAVA IN PISARNIŠKEGA POSLOVANJA Pogoji: visoka izobrazba pravne fakultete 2. DVEH UČITELJEV EKONOMSKIH PREDMETOV Pogoji: visoka izobrazba ekonomske smeri Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Komisija za delovna razmerja Srednje šole ekonomske ali družboslovne usmeritve Kranj. Informacije lahko dobite po telefonu 064/26-690 ali 064/24-896. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po objavi oglasa. SGP GRADBINEC ©5M&&MESGLAS 10. STRAN REPORTAŽA PETEK, 29. MAJA H| Problemska konferenca EKOLOGIJA ENERGIJA, VARČEVANJE je bila polemična in demokratična, trajala je nata»< Kakor je dejal eden od vec kot šestdesetih razpravljalcev, to je bila konferenca brez primere v zgodovini socialist*: M0RAT& JEDRSKE ELEKTRARNE, EK0J UDNIKA URANA,KLIC NAPO Ljubljana, 26. maja — Moratorij nad gradnjo jedrskih elektrarn do leta 2000, ekološka oporečnost rudnika urana Zirovski vrh, čistilne naprave na toplotnih elektrarnah oziroma zmanjšanje pridobivanja električne energije v šoštanjski, odlagališče jedrskih odpadkov, tako imenovani veliki projekti (Jesenice, Kidričevo) so najbolj občutljiva vprašanja, ki so jih iz grmade ekoloških problemov izluščili na torkovi, maratonski konferenci o ekologiji, energiji in varčevanju. Po enoletni množični in demokratični javni razpravi jo je pripravila republiška konferenca SZDL, mnogi so problemsko konferenco označili kot prelomno, saj je prinesla novo razumevanje okolja kot globokega razvojnega vprašanja, hkrati pa je dala vedeti, da bo potrebnega še veliko ekološkega boja in zavesti, da se bodo stvari zasukale na bolje. Ali, kakor je dejal eden od razpravljalcev (60 jih je razprave prijavilo, spregovorilo še več), nekaj moramo storiti, saj bomo sicer kmalu imeli opravka z ekološko gverilo mladih, ki imajo življenje še pred sabo in jih ekološki problemi najbolj žuli-jo. Predsednik problemske konference Jože Knez je zasedanje začel z besedami, da je javna razprava presegla vsa pričakovanja; bila je množična, zavzeta, odprta in zlasti demokratična, izrečena so bila vsa mnenja, od peticij ljudi ob obletnici Černobila do trdih stališč jedrskih strokovnjakov. Podčrtal jih je sam potek problemske konference, k besedi se je prijavilo 60 razpravljalcev, kasneje jih je spregovorilo še več. Poslušali so vse, nikomur niso kratili besede, četudi je bilo ob nekaterih slišati negodovanje iz dvorane, ki ga je Jože Knez odločno zavrnil: konferenca je vendar zaslovela po tem, da vsakdo lahko pove svoje mnenje. Ne le zaradi novega razumevanja okolja kot globokega razvojnega vprašanja, tudi zaradi takšne zasnovanosti problemske konference, ki je prav zaradi tega bržkone takšno vsebino tudi prinesla, so jo mnogi označili kot prelomno, eden od razpravljalcev je celo dejal, da je brez primere v zgodovini socialistične zveze. Vendar pa vse ni šlo gladko, čeprav so bile predlagane usmeritve in cilji z nekaterimi dopolnitvami v glavnem sprejete. Kresala so se tudi zelo nasprotna mnenja, zlasti na plenarnem zasedanju, razprava je bila ostra in polemična predvsem pri najbolj občutljivih vprašanjih, zlasti o jedrskem programu. Vendar pa demokratičnemu vodenju problemske konference res gre pohvala, saj je Jože Knez vselej počakal, da so se stvari izkristalizirale, kjer dokončne besede niso mogli reči, pa so ob njej pustili vprašaj, ki ga bodo skušali odpraviti na naslednjih problemskih konferencah. Med drugim je bila namreč sprejeta tudi odločitev, da se konferenca ne bo razšla, temveč bo delo nadaljevala in se sestala vsako leto. Kritično tako lahko ocenimo le to, da je bila po uvodu razpra- va organizirana v štirih skupinah, kar so utemeljili s časovno stisko. Vsi tako niso slišali vsega, na kar so nekateri že uvodoma tudi opozorili. Navsezadnje je tudi razprava po komisijah pokazala, da bi bilo morda le bolje, če bi ves čas sedeli skupaj, saj je po posameznih skupinah prišlo v nekaterih primerih do zelo podobnih razprav. Loška posebnost Znanka, ki je že vrsto let v službi pri republiški skupščini, ve povedati, da so Ločani posebneži, saj dostikrat poskrbe za »zabavo«. Tudi tokrat se temu »slovesu« niso odrekli. Jelka Kraigherjeva, predsednica upravnega odbora Zveze društev za varstvo okolja, je povedala, da je bila obveščena o nezaslišanem ravnanju predstavnikov Rudnika urana Zirovski vrh na ponedeljkovi seji odbora za varstvo okolja v Škofji Loki, da so delegatu za problemsko konferenco zagrozili s sodno tožbo, če bo prebral pripravljeno besedilo. Protestiral je Janez Zavrl, predsednik občinske konference SZDL Škofja Loka, ki je dejal, da tako hudo ni bilo, da ne ve, kako je bila obveščena in da bodo to razčistili sami. Jože Knez, ki je vodil problemsko konferenco, je le pripomnil, naj pokličejo pomoč z medobčinske ravni v Kranju, če jim na lokalni to ne bo uspelo. l*redstavniki RUŽV pa so ob tem molčali. V Žirovskem vrhu je završalo AVN0ST 0BT0ZUJE,RUDNIK SE BRANI Zirovski vrh, 26. maja — Ko so v letu 1985 slovenski gozdovi utrpeli močne poškodbe po slani, po/.ebi in deloma tudi po toči, je v Žirovskem vrhu završalo. Je za poškodbe kriv rudnik urana oziroma žveplo v takšni ali drugačni obliki, radioaktivno sevanje...? Dejavnost rudnika namreč že zaradi slabih izkušenj iz vojne in civilne uporabe jedrske energije in tudi za-V?U° ta^šn'n nesreč, kot je bila pred dobrim letom dni v Černobilu, zbuja pri ljudeh najrazličnejša razmišljanja in sumničenja o kvarnem vplivu na okolje. V rudniški upravi si hočejo nahti čistega vina in priti do resnice, ali rudnik onesnažuje okolje ali r.e, je kriv za poško-dovanost gozdov ali ne, koliko so na mestu vsi drugi očitki, ki jih na njegova pleča zvračajo bližnji prebivalci, nekateri strokovnjaki, sredstva javnega obveščanja in vsa slovenska javnost. V Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani so naročili študijo, ki naj bi ugotovila vzroke za po-škodczanost gozda v okolici rudnika. V inštitutu so nalogo zaupali priznanemu strokovnjaku, diplomiranemu inženirju Marjanu Šolarju z Bleda, študijo pa so še nekoliko razširili in k sodelovanju povabili strokovnjake, ki so isti problem osvetlili še z drugega zornega kota. Nalogt ni določno odgovorila na vprašanje, je rudnik kriv ali ne — in če je, kolikšen je njegov delež, kolik šen je vpliv drugih onesnaževalcev, bolezni in škodljivcev, naravnih ujm.. Takšnega od govora tudi ni bilo mogoče pri čakovati, saj bi bila za razmeji tev različnih vplivov in nedvo umno določitev krivcev potrebna temeljita in dolgotrajna raziskovanja, poskusno izpusta vijanje testnih rastlin najrazh-čnej.šim onesnaževalcev in podobno, je pa vendarle nakazala domnevo, da »rudnika kot onesnaževalca ne moremo iz. ključiti.« Žveplo neupravičeno na zato/ni klopi? Marjan Šolar je opazovanje in meritve osredotočil na odla gališče jalovine Boršt, kmetijo Setnikar, separacijo Todraž, deponijo rude in območje Sv. Urbana nad Todražem. Ugotovil je, da z žveplom onesnaženi zrak ne more biti vzrok za po-škodovanost smreke na Žirovskem vrhu. Tam, kjer je pričakoval največjo vsebnost žvepla v smrekovih iglicah, je dobil najnižje vrednosti. Vsebnost žvepla je bila, razen v enem poskusu oziroma primeru, povsod pod mejnimi vrednostmi, najnižja pa v Bcrštu — torej na lokaciji, za katero so predvidevali, da je najbolj onesnažena z »žveplom.« Bolezni in škodljivci — nič posebnega Ko so si strokovnjaki, med katerimi je bil tudi magister • Jure, leta 1985 na prošjo rudnika ogledali okolico deponije Boršt, so ob številnih znanih poškodbah drevja naleteli na neobičajno obarvane bukove liste — na spodnji strani so bili zeleni, zgoraj obarvani rde če-vijoli'"-no in tudi nekoliko nabuhh. Pojava si niso znali razložiti in tudi v strokovni literaturi niso našli opisa, ki bi ustrezal primeru Mg Jure je v študiji zapisal, da so spremom be bržčas povzročile izjemne vremenske razmere, predvsem dolgotrajna suša. Ko so okto bra lani ponovno pregledovali okolico odlagališča Boršt, niso naleteli na tako jasno izražene spremembe barve m oblike bu kovega listja kot pred leti. Na hrastovih listih so sicer opazili rdečkasto i javo pege. pri tre hetliki od rje okužene liste, pri evropskem macesnu sušenje vej (zaradi macesnovega raka), pri kostanju rjave pege na listih... — torej bolezni, ki napadajo gozdove tudi drugod v Sloveniji in niso za območje Žirovskega vrha nič posebnega, nenavadnega. V zraku so škodljive snovi Dr. Batič je v okolici rudnika urana Zirovski vrh analizi ral epifitske lišaje, ki so zaradi svoje zgradbe in načina življenja dobri pokazatelji kakovosti zraka oziroma onesnaženo sti z žveplovim dioksidom, fluondi, težkimi kovinami in nekaterimi radioaktivnimi snovmi. Rudnik je za zdaj edini (kočljivi) industrijski objekt v Sloveniji, pri katerem so mogoče primerjave, saj so na tem območju prvič analizirali stanje lišajev že leta 1975, torej še pred začetkom kopanja in predelave rude. Zadnje raziskave in primerjave kažejo, da se vrstni sestav lišajev za zdaj še ni bistveno spremenil, začetki spreminjanja pa so že opazni. Bolj zaskrbljuje drugo: na najobčutljivejših vrstah lišajev se pojavljajo poškodbe, ki po trjujejo, da so v zraku škodljive snovi. Za kakšno vrsto in vir onesnaženja gre, je težko določiti, nedvomno pa je, da »rudnika kot onesnaževalca ne moremo izključiti.« Najbolj občutljive vrste lišajev propadajo, z jesena, oreha in deloma tudi s sadnega drevja zgineva jo posamezne vrste. Nepoškodovan genetski material smreke Poikodovan genetski material ,mreke. Specifični odkloni. Do poškodb genetskega materiala prihaja pod vplivom kemienih sro\ i in pogostost poškodb je dober kazalec poškod.»v anosii rastja. Raziskave smreke kažejo, da je najtežje prizadet genetski n alcrial drevja v Todraski dolini, /gornji Me/iski dolini, /gornji Savski dolini, na obrobju Krško Brežiškega polja, v Zasavju, okoli« i Šoštanja, delu Dravske doline med Mariborom in Dravo gradom ter nu vplivnih območjih velikih mest. Poškodbe dedne snovi najvišje v Sloveniji Četrto dimenzijo je raziskovalni nalogi dodala dr. Blanka Druškovič (iz inštituta za biologijo Univerze Kdvarda Kardelja), ki že vrsto let raziskuje vpliv različnih onesnaževalcev na dedne snovi v rastlinah. Prednost tovrstnih raziskav je v tem, da opozorijo na poškod be, še preden se te pokažejo navzven. Prve citogenetske raziskave na območju Žirovskega vrha segajo v leto 1975, ko so pri rastlinah, ki so jih nabrali ob rudniku in ob potočku, ki je tekel iz rudnika, že ugotovili nekatere značilne poškod be dedne snovi. Zadnje raziskave so pokazale, da je na ob močju Žirovskega vrha ugotovljeno število poškodb genet skega materiala najvišje v Slo veniji in višje kot drugod na (Jorenjskem Poškodbe dedne snovi pri testnih rastlinah (smreki in ozkolistnem trpot cu) neposredno nad odlagalil čem Boršt so najvišj • in skoraj enake tistim, ki so jih leta 197Ti ugotovili pri rastlinah, ki jih je oblivala voda. ko je tekla i/ rudnika. »Gre za posebne poškodbe genetskega materiala, i/ česar lahko sklepamo, da je poškodbe v veliko večji men kot zveploc dioksid povzročil se neki drugi afens, je v stu dijo zapisala dr. Blanka Dru škovičeva Kjer je dim, je (ponavadi) tudi Ogenj. V rudniku niso na i bolj zadovoljni z vsebino Itudl je Nekateit ugotovitve iz razi ■kave si po njihovem mnenju nasprotujejo, zato so nalogo z.e dali « v pregled • Vet kot očit no p.i j» , da se bodo z ugotovit vami in domnevami, ki jih na vaja študl|a, le težko tehtno branih pred očitki javnosti C. Zaplotnik Sprejet je bil moratorij1 gradnji jedrskih elektrarn do leta 2000 Prav jedrski program je ^ vrstno obarval potek javne prave in odbor za pripraV°^] blemske konference je P1^ gal sprejem moratorija "J gradnjo jedrskih elektrarno0 ta 2000, s celo vrsto pogojev' ratorija. J Vendar predlog ni bil Ijl sprejet, padli so dodatni p1** gi, od tega, da naj bi ga podf^ li do leta 2049, do tega, &t sploh ne bi sprejeli in bi h tem pač sproti odločali ob w\ vi planov. Vročo razprav**! spremljali aplavzi in nek^V pikro pripomnil, da vselej, ploskajo iste roke, drugi, *■ "jedrski lobi" močan in da & omiliti stališča problemske' ference. Janez Stanovnik je dejfy so moratorij dejansko spf*l mnogih deželah sveta, dfji brez njega jedrskih elektrajj grade več. Najbolj tragično?) bilo, če bi razmere po Čeri* prizadele jedrske raziskav* Sti rešitev nmhlpmnv. knCa letja. kar naj bi uredili *, nom, medtem pa poi*C možnosti zv čimbolj vari0 tovanje obstoječe jedrskr trarne. Po izteku morato naj bi o morebitni gradnj odločali na referendumi* lagal je še ustavitev pripj! nih del za jedrsko elej? Prevlaka in zaprtje rudni*1 na. Moratorij |e bil sprejet*:«^ |i. da odločitev o nadaljuj ^ np ]edrskih elektrarn n* /j |\{ biti sprejeta, dokler ne W tovljeno varno obratov kih objektov, rešeno skladiščenja jedrskih zapiranje jedrske elekt Kuni ani življenjski dobi vljeno in dogovorjeno 0«! nje posledic in pokriva" škov ob morebitni nes kler ne bodo znane ekonomske m ekološke sti takih elektrarn, sp goročni program enefl Jugoslaviji, posebej še *' nergetike z upoštevan M'1'! nostnega izkoris« anja °°m naravnih virov in sprejet celovit program <5 enih ukrepov z.i nKionaJf zamenjavo in varčevanj^ mi vrstami energije Pristaviti velja, da jet . aplavzom, ki vliva da bo sprejet tudi skupščini ^TEK, 29. MAJA 1987 _ *°dvanajst ur in bila do konca sklepčna, zveze. REPORTAŽA 11. STRAN ^cJMEHGLAS lOŠKA i IZ VELENJA... Dušan Šinigoj, predsednik republiškega izvršnega sveta, je Ppozoril na razkorak med željami in možnosti in dejal, da so °*la in bodo v razreševanje ekoloških problemov vložena ve-'ka sredstva. Ožja sanacija rudnika živega srebra v Idriji je °cenjena na 12 milijard dinarjev, širša na 24 milijard; rudni-a Mežica v šestih letih na približno 17 milijard; v čiščenje reke Reke je bilo doslej in letos vloženih skoraj 15 milijard; P^gram čiščenja reke Save do leta 1990 (predvidenih je 11 objektov) zahteva 45 milijard (kar predstavlja 60 odstotkov Vrednosti, ki naj bi jo prevzela širša družbena skupnost); čiš-Cenje velikih termoenergetskih objektov (odžveplevanje) je Po sedanjih cenah ocenjeno na 160 milijard; sanacija prašičjih farm predstavlja približno tretjino proizvodnih stroškov, ■1 Jih pogojuje sedanja tehnologija. Že navedena sredstva, ki Se -daleč ne predstavljajo vseh, saj v sanacijo okolja vlagajo n^P°sredno tudi organizacije združenega dela in posamezne J^Pnosti (omenil je prizadevanja v Mariboru, Ljubljani, na bali) povedo, da slovenska družba že danes daje 1,5 do 2 od-totka družbenega proizvoda za sanacijo ekoloških problemov. J Rudija o vplivih rudnika Urana na zdravje ljudi 1 °b sprejemu moratorija nad h p^skimi elektrarnami so dodali ^ še podporo razvojnim raziskali na področju njihovega var-1, ^ega obratovanja in novih teh-* J°l°gij. predlagali, naj se konci i ^*j°-narodni razpis o izbiri serije '! tiUirSklh elektrarn in gorilnega J n Usa zanje, zahtevali dosled-l ieHSp°^t"ovanJe Javnost> dela pri naHS^em Pr°grarnu in Javen i t(uddzor nad sredstvi, ki gredo v r * namene š°jem moratorija in morajo ustrezati Dolgo so govorili tudi o rudni kafUrana ^irovski vrh, sa3 so ne~ **Tl zahtevali, da se takoj za Vendar so z obrazložitvijo, Ce n.arnen problemske konferen-' Jeter!*1 0c*ločanje ° usodi posamez-^Kar °bJektov- na koncu predla nepristransko študijo in 8ti uua***PreYerJanJe smotrno" **htevali v Okoriščanja uranove rude v A tvr°Vskom vrhu. Preverjali naj 4 ^seveda vsestransko, ž ekologih, ekonomskih, strateških in j^gih vidikov, še posebej skrbjo Pa naj se dodatno preveri do-j^sevanja, ki jih povzroča izko-Jčanje uranove rude in odlagate j alovi ne. vo na-> bi toreJ Jasen odgo C* nepristranskih strokovnjaki' (nekateri so predlagali, naj * Jučijo tudi tuje), kako rudnik Pllva na zdravje ljudi. ^Šaleški dolini je kravje ljudi že resno toženo Na j0a Problemski konferenci je "anizanih toliko ekoloških konference pozval velenjski delegat, slišali boste, kaj ljudje govore: »Najprej so nas pogreznili, nato potopili, zatem zastrupili, nato še ožgali, zdaj pa naj pripe ljejo k nam še jedrske odpadke. Kako v Velenjski kotlini gozdovi propadajo, je znano, goz darji so S tem na tekočem. Pravijo, da so ponekod v okolici šo-štanjske toplotne elektrarne propadli že več kot 90-odstotno. Dodati pa jim je moč tudi že nekaj podatkov o zdravju ljudi, slišali smo, da je bilo leta 1976 tam število prirojenih napak pri otrocih 62 odstotkov nad slovenskim povprečjem, lani pa 300 od stotkov. Podatki o meritvah onesnaženosti zraka v zadnji kurilni sezoni še niso bili objavljeni, Velenj-čani so jih nekako izbrskali in navedli, da je bila oktobra lani najvišja polurna koncentracija žveplovega dioksida v zraku celo 2,9 mihgrama, dovoljena pa je 0,75 miligrama na prostorninski meter. Rešitev so seveda čistilne naprave v šoštanjski toplotni elektrarni, ki izbruha v ozračje 125 tisoč ton žveplovega dioksida letno. Zdaj preizkušajo pilotno čistilno napravo, vendar imajo z njo težave, manjka jim denarja, čistilnih naprav za kakovost premoga, podobnega velenjskemu lignitu, pa v svetu še nimajo. Tudi poceni ne bo, govorili so o 160 milijardah dinarjev. Ob tem je bilo zanimivo, da je ob pozivih na spoštovanje zakonov in predpisov brez odmeva ostala obtožba, da šoštanjska elektrarna že od leta 1977 obratuje brez ustreznih dovoljenj, "na črno", kar seveda pomeni, da nekate- Zavrl iz Škofje Loke je dejal, da bi morali vse onesna-J7**"Ce obdavčiti, tako da bi na primer do leta 1990 obdavčili Posegla stroške zu namestitev čistilnih naprav. Pri nalož-^n'h projektih bi moralo biti odločili •»■»•nI« nenristran- mnenje nepristran- ■Veinl k°vne institucije. Opozoril je, b|(. U,'Ma U'ti'i ,u' dopuščajo. V Ske [jI LoU se srečujejo s ni^ **ni°m radioaktivnega sevanju, ki g; povzroča izkorišča-kt»|||*nove rum' v Žirovskem vrhu. V j,, adivu za problemsko Do„iVrVncw i*' zapisana trditev, du presega dovoljene meje, K°u/ pS^ene institucije, ki opravljajo meritve, in RUZV pa za-ni^j *wi°' du je radiološko onesnaževanje okolja pod veljav-r«Z|j.ni*'ln'mi vrednostmi. Različne trditve očitno izvirajo iz SeKarnt'BW to'mučenja pravilnika O mejah, ki jih ne sme pre-Uki . rvanje, ki mu je izpostavljeno prebivalstvo. V Škofji *draZa<° zahtevajo jasen odgovor /.veznega komiteja za P*>(i . ?, 0 socialno varstvo, du bodo končno vedeli, koliko 1 nad dovoljeno mejno vrednostjo so obsevuni. •pi^^ov. da bi bil zgolj njihov **ko a/;el° d()1K T<) dokazuje. To ri nas zapo-,,,,K 1( .arstvo okolja io»M **fau Se Prav zaradi tega $ k , rj Sli,'1«" J" »»da pr a^kr^ skrb /a Var S 1 silosi ekološka zavest m os ^.jj-^t ()h te,n velja reci, da :*rn jjf°renJski delegati kat ne MOPED, GOLF, DVA GOLFA ITD. Brez dvoma cenimo vnemo D. Dolenc v boju za pravilno uporabo odpadnega materiala. Vendar le do določene meje. In sicer le do tiste, ki pomeni, da se v posameznem članku opišeta tako vzrok kot tudi posledica ter da sklepanje temelji na dejstvih, ne pa na domnevah. Nihče ne zanika, pa tudi nihče ni skrival, da smo odpeljali en kamio:>. (4000 kg) odpadkov, ki ostanejo pri predelavi usnja. Ravno tako je res, da je imel precejšen del odpadkov še uporabno vrednost, tako za obrtnika, ki je odpadke odpeljal, kot še za marsikaterega drugege, ki ima dovolj volje in ročne spretnosti, vendar ne za izdelavo obutve. Dejstvo pri tem pa je. da ti odpadki za DO v konkretnem primeru niso imeli niti uporabne niti tržne vrednosti in so bili le ovira za uporabne materiale. Da pa se drugače v praksi držimo navodil D. Dolenc, pa je razvidno iz tehle podatkov. Štirim šolam in 15 vrtcem s skoraj vse Gorenjske smo v letih 1986 in 1987 po večkrat dali toliko ostankov, kolikor so jih zahtevali. Ostanke sta dobila tudi dom oskrbovancev Preddvor in dom učencev Ivo-Lola Ribar. To pomeni, da je vsak, ki je za ostanke prosil, usnje tudi dobil — brezplačno. Vprašanje uporabe odpadkov, ki nastajajo v industriji, pa se na tak način ne more reševati, saj problem uporabe sekundarnih surovin v industriji ni rešen. Razen tega pa skušamo te odpadke tudi prodati. Leta " I, aru glas so krepkeje dvi-ob obravnavi rudnika Tudi na Gorenjskem se ekoloških problemov ne v a, toda tako v nebo vpijoči C,**kiL0 v Me/iski dohn., Veleni ^'.Jp'Sr) Jlllni in v Zasav,u očitno I«' ■jl^^^tn.pa i\°A hil: 'Mir- ]\/: V,'c|. s »ki ljiv, gali. ■3 !»';i.I.n?v' ekološki problemi' s, !iiv>s<. f'ltt,"lrl« *Vnreni m''d najbolj občut v*«kakor "u •S, Povez "a pomoč i/ Šaleške odličen pri *avo v trikotniku eko /•^iu^'J" varčevanje ./ >>v v . v nedeljo na -bor kra- 1 udeleže,ue problemski nh pogojev ni izpolnila. Na dru gi strani pa je dobila odločbo republiškega sanitarnega inšpek torja o .'i()-odstotnem zmanjša nju izpustov žveplovega dioksi da. Ker problem hitro torej ni reš so velenjski delegati predla naj bi v najbolj kritičnih zimskih dneh zmanjšali izkop v rudniku ;n pridobivanje elektri ene energije v šoštanjski elek trarni, du bi se izognili najhujše mu onesnaževanju. Problemska konferenca je sklenila, da naj strokovnjaki preverijo, kako. st da do začetka obratovanja čistil nih naprav v Šaleški dolini orni liti onesnaževanje. Zanimivo pa bi seveda bilo, če bi ljudje iz najbolj onesnaženih vasi nud dolino, kot so, denimo Zavodnje, sodno zahtevali povr nitev škode, kar lahko store, se veda pa bi bil tO prvi takšen pri mer pri nas. M. Volčjak 1986 smo podali Usnje—plastu Ljubljana 3.480 kg odpadnega usnja po 140 din in iztržili 487.200 din. Ker pa se po njihovi izjavi tržišče ne zanima za tovrstno blago, se pri nas ne pojavljajo več. Kot kupci se ne pojavljajo niti delavci DO niti razni obrtniki, na katere se sklicuje D. Dolenc. Lahko se le vprašamo, zakaj jim tega usnja ne damo zastonj. Teoretično ni ovir, v praksi bi pa po načelu »navali narode« prihajalo do neljubih scen, razen če ne bi po samoupravni poti, po večmesečnih razpravah, sprejeli ustreznih samoupravnih aktov, na podlagi katerih bi potem vsi, ki ne bi prišli v poštev, lahko do onemoglosti sprožali razne postopke. Sedaj pa še k vrednosti odpadnega usnja. Ker se je cena odpadnega usnja letos valorizirala s 140 na 250 din za kg, bi iztržili — seveda, če bi kdo kupil — za odpeljano usnje 1.000.000 din. Glede na to nam ni jasno, kje bi lahko D. Dolenc kupila dva nova golfa za to ceno, razen če ni imela v mislih enega mopeda, drugo pa se ji je zareklo. PLANIKA KRANJ Vodja domače nabave Miro Ažman odgovor na Članek o hudobnih INŠPEKTORJIH V KRANJU Tov. Ciril Sajovic iz Veleso-vega navaja dne 22. 5. 1986 v Gorenjskem glasu, da je pil leta 1985 med kaznjenci zaradi mleka s preveč bakterijami, za zadnje mesece pa omenja tudi goljufijo pri ugotavljanju odstotka tolšče v vzorcih mleka, kijih preiskuje :no v laboratoriju ZVZG v Kranju. Pisec članka pri tem prilagaja podatke sebi v prid in žaljivo in neresnično navaja nekatere primere, ki jih je ob tem doživel. Torej gre za namerno klevetanje in zaničevanje dela našega zavoda in zadruge, kar je razvidno iz obravnavanih spornih mest v članku. 1. Vzorec mleka z dne 29. aprila 1986 ni bil ustrezno pečaten (brez žiga in podpisa) in ga zato ne moremo priznati kot verodostojni vzorec za su-peranalizo. Ob navedbi rezultatov preiskave tega vzorca o naši ocenitvi štetja bakterij izjavljamo, da pri nas nihče ni omenil, da v Ljubljani ne znajo šteti bakterij. Ravno nasprotno: prepričani smo o kvaliteti laboratorijskih storitev v Ljubljani. 2. Ker je vseboval vzorec mleka pri redni kontroli v novembru 1986 3,5% tolšče in 1. 12. 1987 3,3% tolšče, je tov. Sajovic zahteval ponovno ugotavljanje tolšče vsak teden v decembru. Logično je, da je pri pričakovanem odvzemu vzorcev mleka uspel oddati mleko z vsebnostjo 4,1% oziroma 4,2% tolšče. Ko pa se je 20. 1. 1987 ponovno odvzelo mleko v redni kontroli je vsebovalo 4,0% tolšče, ob ponovitvi, 4 dni pozneje, 24. 1. 1987 pa le 3,7% s tem, da je bil vzorec vzet v dvojniku in pečaten. Ugotovili smo, da so bili takrat »krivi« repini olupki (2 »camboha«). Tako torej z analizami, ki jim tov. Sajovic vse vprek očita goljufijo in laži! 3. Tudi citat »Udaril te bom po nosu« je zmanipuliran. Naš delavec je tov. Sajovicu le omenil, da jih bo dobil »po nosu«, če se bo tako obnašal. On s tem ni mislil na fizični obračun, ampak na splošni pomen izraza. Da kaj takega nekdo lahko domneva, ki tov. Sajovi-ca pozna, je za naš zavod razumljivo, saj je ob obisku v našem laboratoriju grobo vpil na delavke laboratorija in jih žalil. Vsekakor pa bi želeli dodati, da v laboratoriju radi sprejmemo vsakega proizvajalca in mu omogočimo vpoglea v dokumentacijo in dopolnilno analizo. Zato nikakor ne moremo mimo trditve tov. Sajovi-ca o naši nestrpnosti do kmetov. \aš zavod in zadruga cenita delo proizvajalcev mleka, saj delajo s skrbjo in trudom vsak petek in svetek brez premora. Vendar, kanček spoštovanja zaslužijo tudi laboratorijski delavci, ki brez odlašanja takoj vzamejo v preiskavo vse vzorce, zlasti pa še tiste, ki so namenjeni za bakteriološko preiskavo. V naslednji številki Kmetovalca bo objavljen pregled analiz o stanju mlrka. Pregled kaže. da je higiena dobra, zato trditev tov. Sajovica o 24-urnem puščanju vzorcev pri miru ne drži. Na koncu pa lahko povemo, da skrbimo za boljšo kvaliteto mleka v sodelovanju s proizvajalci oziroma zadrugo glede na vsebnost tolšče in bakterij. Ob slabših rezultatih analiz pomagamo z nasveti o pravilnem krmljenju in ravnanju z mlekom, nikakor pa ne moremo popravljati dobljenih rezultatov. Zato se sprašujemo: Spoštovani tov. Sajovic, zakaj ste do nas tako hudobni? Delavci Živinorejsko veterinarskega zavoda Gorenjske Kranj Mnenja o trasi in gradnji radovljiškega dela avtomobilske ceste Bratstvo-enotnost so različna _ D IDEALNE CESTE DO »LINIJE ODPORA« ei ti Radovljica, 26. maja — V radovljiški občini dopolnjujejo petletni razvojni načrt že v drugem letu srednjeročnega obdobja 1986-90. o—r... 0^ „„a^«.,o«o i,„„n^,.„:a 5 6 7 /pk /s\ A\ oO © # I I I I nje, midva tega nisva planirala. • Oblaki kot ovčice Po Pečjakovi stoletni pratiki smo lahko kar sami zanesljivi vremenoslovci, če opazujemo svet okoli sebe. Kdaj bo lepo vreme? Če je zrak suh; če pade obilo rose, ki dolgo ostane; če so vrhovi brez megle in oblakov; če sonce vzhaja svetlo rumeno; če je mesec svetlo bel; če se luna spremeni proti polnoči; če se oblak na istem mestu manjša; če oblaki stojijo na nebu kot ovčice; če se zvečer brez grmenja obilo bliska; če mušice plešejo še po sončnem zahodu; če se čebele vračajo kasno domov; če rege plezajo kvišku, lastovice lete visoko in slavček poje bolj veselo... Rešitve prejšnje križanke. Vodoravno: predstava, remorker, idila, rt, mit, mirna, Jesenice, žar, nin, ek, krsta, eleat, ebro, ro-tar, luks, aceva, Tagore, sok, lal, otre, iza, Ita Rina, pet, slanost, end, trnje, rik, alz, er, idiličnost, obala, kan, Kraner, larfa, ama, ov, iri, arat. Naša Klavdija je izžrebala naslednje reševalce: 1. nagrada: Mirko Ri-har. Kranjska 4/č, 61240 Kamnik; 2. nagrada: Tatjana Božnar, Šolska 6, 64220 Škofja Loka, 3. nagrada Danica Bunc, Adamičeva 8, 68000 Novo mesto. Dahnili so da: Za današnjo križanko razpisujemo tri nagrade: 1. nagrada 3.000 dinarjev, 2. nagrada 2.000 dinarjev in 3. nagrada 1.500 dinarjev. Rešitve pošljite do srede, 3. junija, na naslov: Uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj. Na Jesenicah: Elizabeta Jaklič in Dušan Marenče z Jesenic; Valentina Ažman in Jadran Ložar z Blejske Dobrave; Maja Čuden in Srečko Klinar z Jesenic; Nevenka Koželj in Borislav Peterka iz Mojstrane; Nevenka Škerbec in Damjan Terčič iz Rateč; Manja Jemec in Stanislav Balon iz Zabreznice; Božena Pečnik in Branko Oblak iz Kranjske gore; Cvetka Žmitek in Zoran Strugar z Blejske Dobrave; Nataša Dečman in Bojan Rajakovič z Jesenic. V Škofji Loki: Stanka Šenica in Tone Kastelic iz Žirov; Frančiška Pirih in Stanko Mikš iz Gorenje vasi; Ivana Oblak in Franc Fojkar iz Ožbolta; Mateja Dolenec in Štefan Ažbe iz škofje Loke; Helena Kobal in Vinko Jurčič s Križne gore; Mojca Bizjak in Zdravko Purgar iz Dolenjih Novakov; Hedvika Potočnik in Branislav Kankelj iz Železnikov. NAGRADNA KRIŽANKA AVTOR KRIŽANKE R N0Ć KIPARSKI IZDELEK, KIPAR STV0 RUS SLI KAR, ZAČE TNIK REJO NIZMA RIMSKA UUB UANA M0SKI PEVSKI GLAS RIMSKA BOGINJA JEZE SLAVKO TIRAN VODENA ALI GNOJ NA BULA INK0VSKI VLADAR ALKALOID VCAJU SPLOŠNO UUDSK0 GLAS0 VANJE FR PES NIK IN POLITIK IALPH0N SF DE I SVIC LE T0VIŠČF TOVARNA S'OLOV SMUČI M0SKI POTOMEC RAZTEG LJIV TRAK PASTIR SKA K0ĆA VEČERNA OBLEKA TROPSKI PLAZILEC DEL VOJ V0DINI PRAMEN, PREDENO ISAAC NEVVTON GOVORI CE, LJUD SKI GLAS ILOVICA MAKED KOLO STANE BREZAR -i5 ŽIVALSKA VRSTA SIMF0N SUITA RIM K0R SAK0VA BANKOVEC ZA STO ENOT JADR0VJE, JAMB0RJE IGRA NA SREČO ANDREJ MARINC ŽIVĆ BOJ NI STRUP PROTES TANTSKI DUHOVNIK KRAJ V ZAh SRBI JI. ZNAN PO SIRU PRILETNA DOSTOJAN STVENA ŽENSKA SVETLA ZVEZDA V ŠK0RPI JONU PISATEU VITT0RINI UGANDSKI DIKTATOR PRIP0M ZA HOJO PO LEDU KUTINA JAMRA ME BOKSAR PARL0V STEPSK0 JEZERO VSZ ROMAN A TOLSTOJA TKANINA ZA BLAŽI NE IN PERNICE MILIJON SK0 MESTO V KOREJI BANJA PESNIK BOR 0MLAČE NA ŽITNA STEBLA ST SMUČAR TEKAČ REKA V SEVERNI NEMČIJI M0STIČ RUSKO ŽEN IME TRENJE ZORANA ZEMLJA IPP0LIT0 NIEV0 TOVARNA V KAMNIKU POGANSKI DUHOVNIK SEBIČ N0ST, SAMO UUBJE NESPA M ETNA ŽENSKA P0T0VA NJE IZ KRAJA V KRAJ, Z NA stopi Sls) (GLAS 14. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 29. MAJA 19« Marko Primožič, vodja pionirske rokometne šole v Škofji Loki Velik napredek pri najmlajših Škofja Loka, 26. maja — Tako mlajša kot starejša selekcija pionirjev rokometašev iz škofjeloških osnovnih šol sta v letošnjem letu dosegli velike uspehe v republiškem merilu. Mlajši pionirji se bodo v soboto dopoldne pomerili v republiškem polfinalu v športni dvorani Poden v Škofji Ix>ki, starejši pionirji pa so se že uvrstili med štiri najboljše ekipe v Sloveniji. Osnovna šola Ivana Groharja, v kateri deluje Šolsko športno društvo Podlubnik, je zadnja leta središče pionirskega rokometa v občim, na Gorenjskem, pa tudi v republiškem merilu. Največ zaslug za to ima Marko Primožič, ki se je pred petimi leti zaposlil v šoli kot učitelj telesne vzgoje: »Z rokometom se ukvarjam že od sedmega razreda osnovne šole. Sprva sem bil igralec, kasneje pa sem postal inštruktor rokometa. Že v gimnaziji sem se posvetil praktičnemu in teoretičnemu študiju rokometa. Tudi moja usmeritev pri študiju na Fakulteti za telesno vzgojo v Ljubljani je bil rokomet in tudi diplomiral sem z nalogo na temo programov vadbe rokometa v ŠŠD. Po opravljeni diplomi sem naredil še izpit za trenerja. V naši osnovni šoli rokomet že prej, ni bil zanemarjen, v zadnjih dveh letih pa smo se prebili med najboljše v Sloveniji. Za to ima veliko zaslug tudi vodstvo šole, predvsem ravnateljica, ki me v mojih prizadevanjih podpira, saj imamo telovadnico na razpolago praktično vse dni. Dobro sodelujemo tudi z rokometnim klubom Termopol, ki nam pomaga po strokovni in finančni plati.« V katerem razredu začnete z vadbo rokometa? »Najmlajša je osnovna selekcija, to so tekmovalci tretjih in četrtih razredov. Z veliko skrbnosti jih vodi Janez Klemenčič in letos so osvojili prvo mesto na Gorenjskem. Tako mlajši kot starejši pionirji našega športnega društva dosegajo najboljše rezultate, zato je v naši šoli središče pionirskega rokometa v občini. Sodelujemo s ŠŠD Trata, Mladi rod in Ratitovec. Iz teh ekip dobimo tudi igralce za selekcijo, ki nas zastopa na področnih in republiških tekmovanjih, kjer smo letos dosegli velike uspehe. Tako mlajša kot starejša ekipa pionirjev sta bili prvi na Gorenjskem, mlajši so se uvrstili v polfinale, ki bo v soboto ob 9. uri v hali Poden, starejši pa se bodo pomerili v finalu, ki bo v četrtek v Šmart-nem pri Litiji.« V. Stanovnik Foto: G. Šinik V Kranju finale atletskega pokala Kranj, 28. maja — V soboto in nedeljo bo na stadionu Stanka - Mlakarja v Kranju finale tekmovanja za atletski pokal Slovenije za člane in članice. Tekmovanje se bo obakrat začelo ob štirih popoldne. Nastopilo bo prek 350 atletov in atletinj iz 19 atletskih klubov. V vsaki (olimpijski) disciplini se bo pomerilo dvanajst tekmovalcev, ki so si pravico nastopa v finalu pridobili na kvalifikacijah. Na štadionu bo hkrati potekalo tudi prvenstvo Ljubljanskega armadnega* območja. M. S. Republiško srednješolsko prvenstvo v košarki Prva Iskra, drugi Kovinar Škofja 1 oka. 28. maja — V športni dvorani Poden v Škofji Loki je bilo pred nedavnim republiško pivenstvo v košarki za srednje šole. Nastopilo je enajst ekip iz Kranja, Novega mesta, Celja, Murske Sobote, Raven, Ljubljane, Nove Gorice in Škofje Loke. Zmagala je ekipa šolskega centra Iskra iz Kranja pred ekipo šolskega športnega društva Kovinar, ki deluje na srednji kovinarski in cestno - prometni šoli v Škofji Loki. Najboljši igralci turnirja so bili Darko Kastigar (Kranj), Dragan Tomovič, Gregor Jelnikar (Ljubljana), Matjaž Maretič, Iris Dumenčič in Zdenko Šestič (Škofja Loka). A. P. Jubilej ŠŠD Lucijana Seljaka v Stražišču Prizadevnost tke uspehe Kranj, 25. maja — Na dan mladosti se s slovesno akademijo, na kateri so podelili plakete Šolskega športnega društva, in z razstavo v avli šole v Stražišču proslavili 20-letnico delovanja šolskega športnega društva v osnovni šoli Lucijana Seljaka. Za razcvet dejavnosti ŠŠD v šoli, ki je bila zgrajena leta 1959, sta še posebej pomembna dva dogodka. Leta 1966 sta bili zgrajeni telovadnici, tri leta kasneje pa je dobila šola tudi zunanja igrišča. S tem so bili dam tudi prostorski pogoji za razvoj telesne vzgoje in za dejavnost šolskega športnega društva. Ob veliki delavnosti učiteljev telesne vzgoje, mentorjev od zunaj in množičnem vklju čevanju nekdanjih učencev v delo ŠŠD se je aktivnost bogatila, je dejal na slovesnosti ravnatelj Marjan Konjar. Kakovost se je dvigala, krepilo pa se je tudi samoupravno delo učencev pri vode nju šolskega športnega društva. Člani ŠŠD iz Stražišča so se in se še redno udeležujejo občinskih regijskih in republiških tekmovanj, uspešno pa je bilo tudi vključevanje v tekmovanje slovenskih ŠŠD Na akademiji so se zahvalili za sodelovanje vsem doseda njim mentorjem, od katerih nekaterih ni več v stražiški osnovni šoli, še posebej pa sedanjemu mentorju Pavlu Srečniku J. K. Ravnatelj stražiške osnovne stile Marjan Konjar izroča priznanje sedanjem" mentorju SŠI) Pavlu Srečniku. - Foto: F. Perdan Zvezni kapetan Franc Hvasti (najmanj) za dve leti zapušča jugoslovanski kolesarski šport , Ce že ne morem pomagati,nočem biti v napoto Kranj, 26. maja — Zvezni kapetan kolesarske reprezentance Franc Hvasti s Kokrice pri Kranju se je, kot pravi, kljub gorenjski trm« naveličal nizkih udarcev, očitkov in polen, ki so mu jih zadnja leta, še predvsem pa lani in letos, zmetali pod noge nekateri kolesar ski delavci. Petega maja letos je napisal in odposlal na naslov Kolesarske zveze Jugoslavije pismo, v katerem najprej opisuje proble matiko v reprezentanci in v jugoslovanskem kolesarskem športu, nato pa prepušča mesto zveznega kapetana drugemu. Predsedstv kolesarske zveze na nedavni seji ni sprejelo ponujenega odstopa, temveč je sklenilo, da se bo s Hvastijem pogovorilo in ga skušalo prepričati, da bi vodil reprezentanco še do konca olimpijskega obdobja. »Odločitve ne bom spreminjal. Na svetovnem prvenstvu, ki bo v začetku septembra v Beljaku, bom še vodil jugoslovansko reprezentanco; s prvim novembrom pa bom tudi uradno prevzel naloge trenerja avstrijske kolesarske reprezentance. Pogodbo sem podpisal za dve leti, pogoji so dosti mikavni, hkrati pa se zavedam, da tudi delo ne bo lahko, saj bom na krmilu reprezentance nadomestil poljskega strokovnjaka, ki je v svetu poznan predvsem kot izjemen teoretik. Pričakujem, da se bom v novem okolju dobro naučil nemškega jezika, spoznal razmere, v kakršnih dela avstrijska reprezentanca, in se tudi strokovno izpopolnil. Avstrijski kolesarji so po kakovosti približno enakovredni našim, le da so za spoznanje uspešnejši na mednarodnih dirkah. Z njihovo zvezo sem bil že nekaj let v stiku, ponudbe so prihajale tudi iz Nemčije, Združenih držav Amerike in celo iz arabskih emiratov, vendar se za delo v tujini nisem odločil, ker sem hotel delati v jugoslovanskem kolesarskem športu in dvigniti reprezentanco na višjo kakovostno raven. Lani, ko so se začele večje razprtije v jugoslovanskem kolesarstvu, sem še zbral toliko moči in volje, da sem Avstrijcem rekel »ne«; letos sem se naveličal prenašati nizke udarce in delati na način, ki mi je vsiljen. Še vedno sem (bom) pripravljen pomagati našemu kolesarstvu, za zdaj le z nasveti, sicer pa tudi drugače, če se bodo razmere pri nas uredile. S kolesarskim klubom Sava bom redno v sti- ku in bom poskrbel, da bo delo normalno teklo. Kolesarstva v Kranju ne smemo zanemariti — že zato ne, ker ima dolgo tradicijo, velike uspehe in podporo med ljudmi in delovnimi kolektivi,« je dejal Franc Hvasti. Nesmisli, razprtije, težave... Način dela in ideje, ki jih zagovarjajo nekateri kolesarski delavci v Sloveniji, so v nasprotju z vašimi načeli. V ostavko ste celo zapisali: če jim pri uresničevanju zamisli ne morem pomagati, jim tudi nočem biti v napoto. Za kakšne razlike gre? »Zagovarjal sem stališče, da je treba že na začetku vsakega štiriletnega olimpijskega obdobja sestaviti ekipo, z njo načrtno in sistematično delati, jo kaliti na domačih in medna- rodnih tekmovanjih in le po potrebi menjati posamezne člane. Takšen način dela se je izkazal kot dober, kar je med drugim z uspehi na svetovnih prvenstvih, olimpijskih in sredozemskih igrah potrdila generacija — Ropret, Čerin, Bulic, Polončič, Cuderman... Po olimpijskih igrah v Los Ange-lesu smo sestavili novo ekipo, v katci so bili Papež, Pavlic, Glivar, Polanec..., ekipo, ki naj bi tekmovalno »dozorela« na olimpijskih igrah v Seulu. V slovenski kolesarski zvezi menijo, da so za sestavo reprezentance najpomembnejši trenutni rezultati, ki jih dosegajo kolesarji. Vsi vemo, da je Jure Pavlic ta čas najboljši jugoslovanski kolesar, vendar ga, sodeč po rezultatih dirke Alpe-Adria, ne bi mogel uvrstiti niti v ekipo za dirko Po Jugoslaviji. Kakšen nesmisel! Lani je bil kamen spotike vojak Aleš Pa-gon iz Save. Uvrstil sem ga v-ekipo za balkansko prvenstvo, ker je prejšnje leto zmagal na dirki po Istri in je tudi sicer dokazal, da je obetaven tekmovalec. To je letos potrdil na dirki miru od Berlina do Varšave — dvakrat je bil v posameznih etapah enajsti, enkrat petnajsti in skupno petdeseti med 156 kolesarji. Za nekoga, ki se ne spozna na kolesarstvo, so to slabe uvrstitve; za tiste, ki vedo, kakšna je konkurenca na tej dirki, spodbudni dosežki... Čeprav je v reprezentanci večina kolesarjev iz slovenskih klubov, nisem član nobenega organa Kolesarske zveze Slovenije. To je popolnoma nerazumljivo. Le kako naj dela zvezni kapetan, ki nima stika s kolesarsko organizacijo in lesarji?! Nesmiselne so tu zahteve, naj bi ločili furkcij zveznega trenerja in zveznega kapetana, in težnje, da bi klu«" ske ekipe predstavljale repr? zentanco. Za dirko Po AvstnJ1 smo se dogovorili, naj se udeleži slovenska reprezefl tanca. V Rogu trdijo, da je Rogova ekipa, v Krki, da je njihova. Kot zvezni kapetan tem trenutku še ne vem, kd° bo zastopal Jugoslavijo na tel" tekmovanju. Na dirki po Sn" ji, denimo, ne bo sodeloval ben slovenski klub. Ne gre za bojkot, temveč za nespoštov* nje dogovora. Moti me, da & najboljši kolesarji izčrpava] na nepomembnih tekmah, đ. si klubski in reprezenta\ interesi nasprotujejo, da \ dela po svoje... Ko sem ne krat poskušal »presekati« šno ravnanje, so me hitro t glasili za absolutista jugos' vanskega kolesarstva.« Franc Hvasti, ki je osem »' uspešno vodil jugoslovans* kolesarsko reprezentafl prek nevarnih čeri in jo o gnil iz sivine povprečja, za. Podgorje 1'odbre/je, (irmtavee Trboje. Hrastje i Velesovo (ob 16. uri v Olševku); ti, sobota ob 10. uri — Alples : Naklo, run' vo : Triglav, Jesenice : Britof; pionirji, sob^l ob 16.30 Naklo : Bitnje, Sava Primskovo.' soko : Triglav, Zarica : Britof, Preddvor : S* I čur, Kokrica : Mavčiče; mladinci, nedelja 9.30 — Visoko ; Naklo, Šenčur : Primskovo, *J rica : Mavčiče, Bitnje : Kokrica, Britof : Trboj ' — D. Jošt .j, • Rokometni spored — V drugi moški n'pl', ški ligi bo jutri ob 19. uri tekma Termopo I Škofljica, POkometaŠi Preddvora gostujejo Novi Gorici, Besničani pa v Grosupljem. V center bosta ^ dlnski moški republiški ligi tekmi že danes — ob 17.30 Termopol II . - ^ pija m ob 19. uri Kamnik Dinos Slovan, Ju „ Ob 11 30 Peko ; Prule in Termopol K riže, V ^ deljo ob 11. uri pa Preddvor : Bosima \. ''j, kom ženskem tekmovanju bo jutri ob H> Lr> , mu Duplje Knm, ob 16.30 Peko Predd^ pomerila pa se bosta se Ratitovec in Kr*f; Spored tekem v občinski ligi Kranj ©53 Gumar, Storžič : Sava, Save veterani po dvor veterani (dan.", oh 19 uri), Krvavec 9 pije in Duplje veterani ; Veterani (danes 0«M| uri), Letali < i Radovljice (sreda ob 19. uw J Kuhar tlg • Povabilo za tržiške nogometaše — V 1 1 nameravajo ponovno posta' iti rui noge ""^ metni klub, ki je lani preneh il delati '""'V vin odbor je /e oblikoval organe kluba u> °. M < il trenerji , d,me-, ob IH uri pa sklicuje v bi * Gasa vse vodje ekip, ki so v prejšnjih letin ^ stopale v občinski rekreacijski ligi l)og()Y j| se bodo o izvedbi letošnje občinske lig«', k' 9 bi bila hkrati tudi izbirno tekmovanje za vo članske ekipe. Mladinsko in pionir.sk«' p štvo bodo postavili na noge do jeseni. ~~~ **' kel . 29. MAJA 1987 OGLASI, OBVESTILA ALPETOUR jj220 Škofja Loka "tov trg 4/b 5°2r) Alpetour Škofja Loka - DO EUROŠPED ŠKOFJA LOKA °bjavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja pro-^ dela oziroma naloge VODJE POSLOVALNICE Škofja Loka ^°goji: višja ali srednja izobrazba prometne, organizacijske, ekonomske ali druge ustrezne smeri, 2 ali 3 leta delovnih izkušenj, zaželeno je aktivno znanje tujega jezika in zaželena je opravljena zunanjetrgovinska registra- p , Clja- °skusno delo traja 3 mesece. J^sne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Kadrovski sektor v Škofji Loki, Titov trg 4/b, 8 dni po objavi. *ndidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku prijavna roka. ?&ClNSKA KNJIŽNICA •ESENICE Opisuje dela in naloge individualnega izvršilnega organa ^°1>J0 DELOVNE SKUPNOSTI ^andidat mora poleg pogojev, ki jih predpisuje zakon, imeti £°nčano visoko ali višjo izobrazbo, strokovni izpit iz bibliotekarske stroke, najmanj 5 let prakse na vodilnem delovnem j estu in najmanj 5 let dela v knjižnici. Za vodjo ne more biti ^enovana oseba, ki je bila obsojena za določena kazniva de-J.anJa po 134. členu zakona o konstituiranju organizacij zdru-enega dela in njihovem vpisu v sodni register. jy* za prijavo je 15 dni od dneva objave 3ave pošljite na naslov: Občinska knji; nic*. Trg T. Čufarja4 ižnica Jesenice, Jese- Iskra V,aUstrija elektromotorjev fo£°sPodinjskih aparatov Železniki, Otoki 21 ^»misija za medsebojna delovna razmerja objavlja naslednja Hr0i*a dela in naloge v ISKRA DE Reteče: IfTRUGAR j^ajalec >°č°3: Poklicna šola strojne smeri .' LANSER V PROIZVODNJI ^vajalec °8oj: osnovnošolska izobrazba ^iave z dokazili sprejema kadrovska služba ISKRA DO ekLromotorji Železniki, Otoki 21, in sicer do 15.junija 1987. OBLAČILA Tržič j *^s'ja za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge: i H»5?2evANJE STROJEV IN NAPRAV 3- Z ZA SPLOŠNE IN KADROVSKE ZADEVE KCUSKA TEHNIKA 5- In25ELAR — KONSTRUKTOR . 11 KRNI TRANSPORT Ni Iv ' |v- stopnja strokovne izobrazbe — smer finomehanik, 2 PotJ2 delovnih izkušenj, poskusno delo traja 3 mesece • v- ali VI. stopnja strokovne izobrazbe — organizacijska Srner, 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo traja 3 Potjj^sece Y- stopnja strokovne izobrazbe, 2 leti delovnih izkušenj, Potj 4 Ppskusno delo traja 3 mesece \ ! stopnja strokovne izobrazbe — oblikovanje tekstilij, fod 5 , a delovnih izkušenj, poskusno delo traja 3 mesece • ončana osnovna šola in 3 mesece delovnih izkušenj, h^ Poskusno delo traja 1 mesec. !^doi0» razmerje za- navedena dela in naloge sklepamo za l*Polnj en ^as s polnim delovnim Časom. Prošnje z dokazili o izpisi Vabju pogojev naj kandidati oddajo v 8 dneh po objavi ^isij/ na nasl°v: Oblačila Novost Tržič, Trg svobode 33, ko Za delovna razmerja. ^KSTILINDUS IMMJ ^ 75JCSavska c. U Ur 'lavi anj Ja Prosti deli oziroma nalogi v: ^Onl^NE SLUŽBE ****** »ektoV \oj^ENJK PRIPHAVE OBDEIJIVE °^K'»nizator dela - smer računalništvo, inženir strojni s>Vtt tt'' inženir elektrotehnike, dve leti delovnih izku-nJ pri strojni obdelavi podatkov, poznavanje organi *acije poslovanja inf. sistema in banke podatkov, pasi del,' /nttnJR angleškega jezika, trimesečno poskusno TER ^rojm tehnik ali elektrotehnik, dve leti delovnih izku-_ nl pri delu , računalniki, delno poznavanje organi Vf^jf P')s'()vanja ml sistema m banke podatkov, pasi del) '"'"'i'' a'>gl«'skega pv.ika, dvomesečno poskusno S'dati l0v'' Z dok,,, '"!< !' n.e. edene pog,,,e, na. d >:•• pisne \,< i '"'»'iitr " 1/,",1"l,'vanJu pogojev v kadrovski sektor de q*nta občine Kranj pošljite na|kas neje do 30. junija 1987, prijave za nagrade Janeza Puharja pa do 15. julija 1987 na naslov: OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST KRANJ, Postna uli ca 3, Kranj. Rezultati in nagrajenci bodo v sredstvih javnega obveščanja objavljeni po sklepanju skupščine Občinske raziskovalne skupno sti. Dodatne informacije v zvezi / razpisom dobite v Strokovni službi SIS obrni.' Kranj, telefon 26-661. UPRAVNI ORGANI IN STROKOVNE SLUŽBE OBČINE KRANJ objavljajo prosta dela in naloge V SEKRETARIATU ZA OBČO UPRAVO: 1. POMOČNIKA SEKTORJA IN VODJO ODSEKA ZA SPDO SNE ZADEVE Pogoji: visoka izobrazba VII/1 stopnje zahtevnosti pravne smeri, 5 let delovnih izkušenj, 3-mesečno poskusno de-lo, strokovni izpit V UPRAVI ZA DRUŽBENE PRIHODKE: 2. VODJO ODSEKA ZA KNJIGOVODSTVO DRUŽBENIH PRIHODKOV IN IZTERJAVO Pogoji: visoka izobrazba VII/1 stopnje zahtevnosti ekonom' ske smeri, 5 let delovnih izkušenj, 3-mesečno poskU' sno delo, strokovni izpit V SEKRETARIATU ZA FINANCE. 3. POMOČNIKA SEKRETARJA IN SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA ZA FINANCE Pogoji: visoka izobrazba VII/1 stopnje zahtevnosti ekonom' ske smeri, 5 let delovnih izkušenj, 3-mesečno poskU' sno delo, strokovni izpit 4. REFERENTA ZA OBRAČUN OSEBNIH DOHODKOV Pogoji: srednja izobrazba V. stopnje zahtevnosti ekonomski smeri, 1 leto delovnih izkušenj, 1-mesečno poskusn" delo, strokovni izpit V SEKRETARIATU ZA NOTRANJE ZADEVE: 5. KOMUNALNEGA REDARJA Pogoji: srednja izobrazba V. stopnje zahtevnosti promet^ smeri, 1 leto delovnih izkušenj, 1-mesečno poskusn" delo, strokovni izpit V KOMITEJU ZA PLANIRANJA, GOSPODARSTVO i" DRUŽBENE DEJAVNOSTI: 6. SVETOVALCA ZA PLAN IN ANALIZE Pogoji: visoka izobrazba VII/1 stopnje zahtevnosti ekonom ske, sociološke ali organizacijske smeri, 3 leta dek>v nih izkušenj, 3-mesečno poskusno delo 7. UPRAVNEGA REFERENTA ZA OBRT Pogoji: višja izobrazba VI. stopnje zahtevnosti ekonomsk6, upravne ali pravne smeri, 2 leti delovnih izkušen)-2-mesečno poskusno delo, strokovni izpit 8. PRIPRAVNIKA Pogoji: višja izobrazba VI/1 stopnje zahtevnosti, upravne, vne, organizacijske ali ekonomske smeri V GEODETSKI UPRAVI 9. STROKOVNI SODELAVEC - GEODET II Pogoji: višja izobrazba VI/1 stopnje zahtevnosti geodets^ smeri, 1 leto delovnih izkušenj, 3-mesečno poskusn delo, strokovni izpit Strokovni izpit za upravne organe in strokovne službe se lan ko opravi v enem letu po namestitvi. ■ Dela in naloge pod št. 8 sklenemo za določen čas, za čas Pr pravniške dobe, za vsa druga dela in naloge pa za nedoloČ« Čas. , Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom <* lovnih izkušenj naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavii " naslov: Občina Kranj, splošne službe, kadrovska služba, *r revolucije 1, Kranj. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem Z ranju prijav. gorenjski tisk moše pijadeja 1, p. p 81 64000 kranj, p.o. n« 8 štipe 1 št i pen razpisuje štipendij«' za šolsko leto 1987/88 za redno šolanje viSji GRAFIČNI šoli — grafični inženir visoki šoli za ORGANIZACIJO dela — diplomirani organizator dela proizvodite smeri STROJNI FAKULTETI — diplomirani inženir strojništva — inženir strojništva ELEKTRO FAKULTETI — diplomirani inženir računalništva FAKULTETI ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO ^ — diplomirani matematik i štipen 0 2štip<*»'!U' 2 štipt*'ldU 2 si i p«*" diJ1 I stipd 2 štip« ridi)1 — diplomirani fizik EKONOMSKI FAKULTETI — diplomirani ekonomist SREDNJI ŠOLI TISKA IN PAPIRJA — grafični tehnik SREDNJI ŠOLI ISKRA — elektrotehnik elektromehanik strojni mehanik 1 štipe Kandidati morajo prijavi (obrazec SPN 1) priložiti !! S Ž VERIGA LESCE Komisija za delovna razmerja TOZD Vzdrževanje oD'" prosta dela in naloge ZIDARJA Pogoji: K V zidar . K'1 Kandidati naj oddajo vlog«' na naslov: SŽ Veriga ''''^„v* drovska slu/.ba, Alpska c 43, najkasneje v 10 dneh po ° ^ f1 Kandidati bodo seznanjeni Z rezultati obiave v 15 °n< iai»j preteku pri |a\ IMgt roka 29. MAJA 1987 OBVESTILA, OSMRTNICE .17. STRAN ©MSSKMMEJIGLAS DEŽURNI VETERINARJI OD 29. MAJA DO 5. JUNIJA 1987: Živinorejsko-veterinarski zavod Gorenjske - Kranj, Iva Slavca 1 obvešča živinorejce na Gorenjskem, da sprejema naročila za vse veterinarske storitve vsak dan od 6. ure zjutraj do 22. ure zvečer na zavodu v Kranju oz. po tel.: 22-781 ali 25-779. Naročila za veterinarske storitve oddajte do 8. ure zjutraj, za nujne obiske pa lahko ves dan. Naročila v času nočnega dežurstva - od 22. ure zvečer do 6. Ure zjutraj — pa sprejemajo: *a občino Kranj Dušan Likosar, dipl. vet, Visoko 45/a, tel.: 43-150 sa občino Škofja Loka: Marko Oblak, dipl. vet., Škofja Loka, Novi svet 10, tel.: 60-577 aH 44-518 *a občini Radovljica in Jesenice: Franc Pavlic, dipl. vet., Zasip, Stagne 24, tel.: 77-639 *a občino Tržič: , „„„ , Borut Sajovic dipl. vet., Naklo, V. Rejca 1, tel.: 47-063 ah 79-055 OBČINSKA GASILSKA ZVEZA RADOVLJICA 64260 Bled, Prešernova 13 Gorenjske občinske zveze v sodelovanju z Republiško Sasilsko zvezo organizirajo 7. mednarodno srečanje gasilcev. Sodelovali bodo gasilci iz 11 evropskih držav. Srečanje poteka od 28. - 31.5. na Bledu. Program srečanja je takle: ČETRTEK: 28.5.87 - sprejem gostov — ob 19. uri slavnostna otvoritev srečanja v Festivalni dvorani — ob 20. uri spoznavni večer - Športna dvorana pETEK: 29.5.87 — dopoldan — gasilsko športna tekmovanja — izleti v Vintgar, Bohinj in Šobec — popoldan — obisk sejma v Kranju — ob 19. uri sprejem pri predsedniku SO Radovljica — ob 20. uri družabno srečanje v Športni dvorani SOBOTA: 30.5.87 ob 11. uri gasilska vaja na jezeru: — sodelujejo avion, helikopter, potapljači in gasilci — ob 15. uri parada in mimohod — ob 16. uri srečanje članic gorenjskih gasilskih zvez — ob 20. uri družabno srečanje v Športni dvorani NEDELJA: 31.5.87 ob 10. uri zaključek paradi prireditve ob 7. mednarodnem srečanju gasilcev na Bledu bo delno oviran promet na naslednjih cestah: Betek, 29.5.87 od 8. do 15. ure Kidričeva cesta Sobota, 30.5.87 od 15. do 16. ure Prešernova cesta, Ljubljanska *Xesta, Cesta svobode. Kidričeva cesta bo zaprta v soboto, 3o-5.87 od 8. do 17. ure. ^aja na jezeru bo potekala od 10. do 12. ure. V tem času se J^orajo z. jezera odstraniti vsa plovila in ljudje, oziroma vse, *ar bi oviralo vajo, v kateri bo sodeloval avion in helikopter. Vse vaje potekajo organizirano in so zavarovane. jeni! ZAHVAIJV Ob smrti našega dragega očeta, starega očeta in deda PETRA FENDETA tei 'k'" no zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in r0 ^''m, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in mu da l't»,) < ibjavi VPolnim delovnim ca jjM a'V"' Prijave s potreb U/,h prejema I i k. K" so. , n u . ■ . .w ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, sina, brata in strica JANEZA DOLŽANA S€ zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, dobrim sosedom, ZH. kolektivoma Sava in Živila gostinstvo ter učencem srednje gumarske šole za i/rečeno sožalje in darovano cvetje. Posebna zahvala medicinskemu osebju Onkološkega inštituta B v Ljubljani, dr Jenkovi, tov. Hacetovi. govornikoma za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke m /upniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Kokrica, 17. maja 1987 ZAHVALA Ob tragični nesreči našega ata, brata, starega ata in strica HERMANA KAVČIČA se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom in znancem za takojšnjo pomoč, izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Zahvaljujemo se pevskemu zboru iz Zi-rov ter duhovnikoma za lepe poslovilne besede in pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, babice, prababice, tete in tašče MATILDE ŠIBERLE se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, ji podarili cvetje in jo pospremili na zadnji poti. Hvala sosedom, znancem, prijateljem in družini Kajnih. Hvala zdravstvenemu osebju bolnice Jesenice, int. oddelek, sodelavcem Alpetoura, tozd Potniški promet, GG Preddvor, Varnost Kranj, sodelavkam Jelovice, Društvu upokojencev Kranj, pevcem in g. župniku za opravljen pogrebni obred. Se enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: sin Vinko z družino, Peter in Leon ter hčerki Brigita in Lojzka z družinama Jezersko, Kranj, Škofja Loka, Avstrija V SPOMIN 31. maja mineva žalostno leto, odkar smo te za vedno izgubili, naša draga žena in mama MARIJA KUHAR iz Zgornjih Dupelj 34 a Leto dni te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš. Vsem, ki se jo spominjate in obiskujete njen prerani grob, iskrena hvala. VSI NJENI Duplje, Cerklje, 31. maja 1987 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in atija IVANA KRALJA-ZVONKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje. Posebno se zahvaljujemo delovni organizaciji LTH, aktivu ZB LTH, pevskemu zboru in govorniku za poslovilni govor. Iskreno se zahvaljujemo ZB Stara Loka-Podlubnik za poslovilni govor, ZB Železniki, krajanom Železnikov, častni straži in praporščakom. Žaiujoči: žena Anica ter hčerki Jana in Zvonka z družinama Umrl nam je EMIL ŽERJAV upokojeni gostilničar Od njega se bomo poslovili v petek, 29. maja 1987, ob 16. uri na pokopališču v Ratečah. Janja. Tanja in Sonja z družinami Rateče, Kranjska gora, Ljubljana, 27. maja 1987 mmmm^oiuks ib. stran MALI OGLASI, OGLASI, OBVESTILA PETEK. 29. MAJA 1??! MALI OGLASI fel.:27960 cetia J1A16 voiila Prodam tomos AVTOMATI K A 3 KLSG, še v garanciji Cena po dogovoru. Maček, Kamna gorica 3/f, dopoldan_7829 Prodam GOLF JL, letnik 1978, regi-striran do aprila 1988. Tel.: 47-053 7859 Prodam Z 101, letnik 1982. Savo Ga-jič, Ruparjeva 5, Jesenice, tel.: 82-658, dopoldan_7860 Ugodno prodam dobro ohranjen APN 6 Tomaž Kurfic, Proleterska 26, Tržič__7861_ Prodam 125 PZ, letnik 1973. Ivan Ra-kovec, Gorenja vas 30, Selca_7862 Prodam starejši Z 750, registriran do novembra. Kert, Oprešnikova 82, tel.: 26-945__7863 Prodam Z101 GTL 55, junij 86. Ogled petek popoldne in soboto ves dan Tupaliče 65, Preddvor_7864 Prodam AVTOMATIK Podbrezje 74 _7865 Prodam AUDI 60 L, letnik 1976, cena 35 SM. Karel Kuzma, Log Ivana Krivca 10, Jesenice_7866 Prodam JUGO 45, letnik izdelave oktober 1983. Janez Bogataj, Pot v Bit nje 35_7867 Prodam Tel.: 21-219 Z 750, letnik 1985 7868 Prodam skoraj novo KOLO BMX, angleške izdelave, fanatic, z metalo-plastičnim platiščem. Tel.: 42-105 7869 Prodam P 126, letnik 1976, v voznem stanju, neregistriran. Vodnik, Prebače vo 28, Kranj_7870 Prodam VVARTBURGA, voznega, celega ali za dele Miro Zupan, Kovor 78_7871 Prodam avto LADA 1200 po ugodni ceni. Begunjska 9, Kranj, Frelih 7872 Prodam OPEL KADET 1200/c, letnik 1979, registriran celo leto, ali menjam za močnejši avto askono ali podobno. Zdravno Rodič, Jaka Platiše 1, Planina II, Kranj_7873 Prodam MOTOR 15SLG, prevoženih 2065 km, letnik 1981, za 50 SM Ho-temaže 15_7874 Prodam BMW 2002 in dirkalno KOLO št 56. Kuhar, Na kalu 13, Naklo, popoldan_7875 Prodam FIAT 750 LC, Tel : 66 189 star 5 let 7876 Motorno KOLO, novo, avtomatic A 3 MS, prodam Martin Stanonik, Pustnice 52, Vodice_7877 Prodam CITROEN GS break, letnik 1976, registriran 1977, 87 000 km, brez hiben Rakovec, Pot na Jošta 44, Kranj (Stražišče)___7878 Prodam osebni avto OPEL ASCONO 1200, letnik 1976/77 Tel: 84 402, po 18. uri_7879 Prodam Z 101, letnik 10/1977, garaži rano, 88 000 km, motor zamenjan, pro-dam za 105 SM Tel.: 064/50 550 7880 Prodam ZAPRAVLJIVČEK in VOLVO 145, generalno obnovljen, cena 200 SM Tel 61 436_7881 DIANO, letnik 1980, dobro ohranje no, prodam Valič, Podlubnik 53, Škof ja Loka_7882 CITROEN GS 1,3 super, 1980, prvi lastnik, garažiran, z vso dodatno opre mo, prodam Tel 60 417_7883 R 12 prodam Tel.: 064/33 361 7884 Prodam TOMOS 15 SLC Pot na Bi stnško planino 8, Tržič_7886 Prodam JUGO 45, letnik 1984 - av gust, prevoženih 20 000 km Ogled možen od 6 do 18 ure vsak dan Tel 62 531_7887 Prodam Z 750 Dežman, Lahovče 92, tel 42 269 7888 Prodam Tel 38 137 Z 101. letnik 1978 7889 Nujno prodam Z 101, letnik 1981, re gistrirana do aprila 1988, prevoženih 62 000 km Glamočanin, Levstikova 1, ogled dopoldan_7890 Prodam FIAT 126 P, letnik 1981 Pod brezje42, tel 70 146_7891 Prodam VARTBURG karavan, letnik 1978 Zasavska 14, Kranj, tel 27 254, popoldan_7892 Prodajam 126 P, garažiran, letnik 1978 Tel 37 928 od 15 do 19 ure _7893 Uvoženo otroško ponv KOLO na 3 prestave z blažilniki (5 SM) m mnogo delov za ČŽ 250 ENDURO, prodam Tel 79 735, po 16 uri_7894 Prodam dobro ohranjen 126 P prva registracija april 1979 Virmaše 60 škofja Loka, tel 61 920_7895 Prodam FORD granada. letnik 1977, cena 185 SM tel 061/627 083 7896 Prodam Z 750, december 1980 Haf nerjevo ul 46, tel 62 628_7897 Prodam OPEL KADET, letnik 1970, pravkar registriran Tel 69 923 7898 Prodam R 4 II letnik 1979 dobro ohranjen Pavel Rakovec, Struževo 7/a. Kranj _7899 Prodam JUGO 45, letn.k 1984 Tel 83 677__7900 Za 50 SM prodam Z 750. dobro ohranjen Dušan Kogoi, Tomšičeva 98/a Jesenice__7901 Prodani TOMOS avtomatic !Mt star 3 mesece za lOpdstotkov ceneie Tel 22 702_7902 Prodam / /50 dobro ohraniena let nik 1973 Dušan Sušnik. Stranmi 66 tel 47 517__ 7903 Prodam GOLFA na bencin, letnik 1978 zelo ohranjen cena 220 SM ,,,! 61 44 7 vsak dan /'104 12r) P Z letnik 1')/? obnovljen po. dam Nova vas 26 Radovl|ica. t,.I D64/74 986 ''»<»'> Prodam MOTOR avtomatik dobro ohranjen Blazio Soška 40 škofia Lo ka. tel 60 787 _7906 Prodam Z 101 letnik 1976 Karlo Fon, Razgledna 4 a Bled__7907 Marjan Fajfar, Sp. Brnik 36. PRODAJALNA COKEL KRANJ, Reginčeva ul. 13 (bivši lokal fotografa Rodeta pod zlatarjem Rangusom) cenjene stranke obveščamo, da imamo na zalogi več vrst cokel: odprtih, zaprtih in otroških. Prodam FIAT 126, letnik 1986, poškodovan. Milan Fartek, Mošnje 6/c, Radovljica_7908 Prodam Z 128, letnik 1984, garažiran. Pavel Volk, Moše 25, Smlednik, tel.: 061/627-066 _7909 BT 50, star 2 meseca, registriran prodam za 30 milijonov ceneje. Vel-kavrh, Cesta revolucije 8, Jesenice __7910 Prodam MOPED LD 15 v. dobrem stanju. Peter Stare, Povije 2, Golnik _79JM Prodam Z 101, letnik 1976, obnovljen. Krničar, Srednja vas 9, Golnik _7912 Prodam APN 6, star 1 leto in pol, in DIANOt letnik 1978, neregistrirano, vozno Zeleška c 24, Bled_7913 Prodam Z 750, letnik 1977, registrirano do januarja 1988, obnovljeno in dobro ohranjeno. Dušan Jereb, Gradni-kova 77, Radovljica_7914 Prodam MOTOR tomos avtomatik KLSG z usmerniki, skoraj nov. Tel.: 064/79-585_7915 Prodam 126 P, letnik 1979, registriran do junija 1988. Češnjica, 4, Pod-nart, tel.: 70-075_7916 Prodam LADO 1200, letnik 1975, obnovljeno. Jenšterle, Stara c. 15, ogled petek od 16. do 18. ure_7917 Prodam FIAT 126, letnik 1977, 1 tono železa 06—8 in 2 nova BATA komplet za 126 personal II brušenje 650 ccm'. Hrastje 90_7918 OPEL KADET L, letnik 1971, garaži ran, obnovljen, zelo dobro ohranjen, registriran do konca leta 1987, prodam. Tel : 064/80-000_7919 Nujno in poceni prodam motorno KOLO MZ 250. Miklavčič, Mlaka 22, Kranj_7920 Prodam pločevinast FURGON za tovornjaka 5,20 x 2,40 x 2,10 m Jože Škr vada, Preddvor 27_7921 Prodam Z 101 GTL 55. letnik 1986 Tel 40 340_7922 Prodam nove GUME za VVV 155 SR 15 trajal Mirko Hlebanja, Martuljek 31 _7924 Prodam Z 750, letnik 1977. Visoko 92 _7925 Prodam VVV1300. letnik 1971 Tel 74 368 7926 Prodam Z 101 Sp Gorje 48/a GTL. letnik 1986 7927 Poceni prodam Z 750, letnik 1976 Tel: 60 538_7928 Prodam moško KOLO senior na 10 prestav, cena 65 000 din Pilar, Suš nikova 15, Šenčur_7929 Prodam SIMCO 1307 GLS, letnik 1977, ogled od 16 do 19 ure Lovrek, Janeza Puharja 3, Kranj_7930 Prodam Z 101, letnik 1973. registri ran, obnovljen Tel popoldan 79 766 _7931 JUGO 4'./A. nov neregistriran, pro dam Vesna Prosen, Suška c 25, Škof ja Loka, tel 60 449, od 16 do 18 ure _7932 RENAULT 11 GTS. iz konsignacije, star 2 leti, prodam Tel 064/35 218, vsak dan po 15. uri_7933 Prodam ŠKODO 105, zelo dobro ohranjeno, letnik 1979 Tel 76 313 __7934 GOLF, letnik 80, 64 000 km, ohra njen, prodam Sp Brnik 31_7935 DIANO letnik 1978, registrirano (to februarja 1988. prodam za 30 SM Sbil, Kidričeva 13, Kranj_7936 Zastavo 101, letnik 1978, Voklo 70, Šenčur prodam /93/ Prodam zastavo 101 confort, letnik 1979 Matjaž Golob. Rakovica 19. Zg Besmca_7938 Prodam DIANO 6, letnik 77, pravkar registriran cena 45 SM Tel 51 832. Tržič_ 7939 BMW 1800 letnik 1971, ter ŠOTORA za dve in šest oseb prodam Gorenj ska 30, Radovljica, tet 75 271 7940 Prodam nove BLATNIKE. PRAGE m SKLOPKO za ford escort, letnik 1973 ter električni mlin in prešo za sadie. rabljeno Vilfan, Zg Bttnie 61/a, Kran| _7941 JUGO 45/A. star dva meseca, pro dam Tel 2 1 844_7942 Prodam JUGO 45. letnik 1982 Tel 43 112, po 15 uri_79431 126 P, letnik 1984 (15 000 km) s po kvašenim motorjem. prodam fel 24 0/9 popoldan /'144 Prodam 128 P. letnik 1979. prenov Ijen. registriran do maja 1988 ter AU Dl 60 letnik 1969. z rezervnimi deli in rezervne dele za ŠKODO stareiši let nik Starman. Godešič 26, Škof|a Loka ___7945 Prodam H 4 letnik 1983 gumijasti ČOLN maestral 18 SD za 14 SM j« dralno DESKO |ugo za 12 SM in novej še PONY KOI O za 4 SM Blažič Fran kovo naselje 73. Škofja Loka_7946 Prodam R 4 letnik 1<)/8 dobro ohra nien /a 80 SM Škorr; Frankovo n II.<• Ije 156 Škofja Loka 7947 Prodam odlično ohranjen APN / ze leni monitor SANYO m dirkalno KOLO (5 prestavi Opnn Reteče 8/a. Škofja Loka /948 Prodam R 4 TLS, letnik oktober 1981. Ludvik Rakovec, Zg. Dobrava 20, Kamna gorica, tel.: 79-455, popoldan __7949 Prodam Z 750, letnik 1977, z manjšo okvaro na motorju in PRIKOLICO, prirejeno za prevoz camp opreme. Tel.: 40-069__7950 GSX 1,2, letnik 1979, registriran do marca 88, dodatno opremljen, prodam za 1,5 Mio. Tel.: 60-081 ali 62-712 7951 Z 650 AD ugodno Tel.: 061/372-994 prodam. 7952 Prodam VW, letnik 1969, registriran do maja 1988. Joža Oblak, Zalog 11, Golnik_7953 Prodam CITROEN GS club ali menjam za manjši avto. Suha 24, Kranj _7954 Prodam Z 101 mediteran Ogled po 15. uri. Ahiin, Pot na Zelenec 8, Mlaka pri Kranju_- ■ _7955 Ugodno prodam R 16, letnik 1976, ali zamenjam za R 4 ali DIANO. Tel: 51-716 _7956 Prodam Z 101. Znidar, Zg. Brnik 101 _7957 Ugodno prodam MOPED 14 M, letnik 1984, in novo motorno ŽAGO alpi-na. Šuceva 9, Kranj_7958 Ugodno prodam popolnoma obnovljen VW — hrošč, letnik 1976. Rihter-šič, Lajše 19, Selca_7959 Ugodno prodam 126 P, letnik 1979. Hozdič Aris, C. na Loko 1, Tržič 7960 Ugodno prodam Tel.. 22-094 VW 1300. 7961 Prodam GOLF JGL, letnik 1982, odlično ohranjen. Tel.: 79-701 popoldan _7962 Prodam R 18, letnik 1982, in Z 101, letnik 1977. Tel.: 66-340_7963 PASAT, letnik 1975, v odličnem stanju prodam. Tel.: 50-660, v petek in sobote)_7964 GOLF diesel, letnik 1984, S paket, 36.000 km, ugodno prodam. Tel: 26-402 7965 Hotel Kranj DOMAČE SPECIALITETE - PRIMERNA POSTREŽBA - UGODNE CENE VSAK PETEK IN SOBOTO OD 20. DO 24. URE PLES NA VRTU HOTELA JELEN IGRA ANSAMBEL LIPA (bivši Krvavški kvintet) VABLJENI tel.21 - 466 JUGO 45, letnik 1981, prodam Tel : 78 350_7986 Prodam JUGO 45, letnik 1982 Tel: 46 092___/'»i/ Prodam LADO 1200 karavan, letnik 1986 Tel 061/831-660_7968 Prodam 126 P. letnik 1980, lažje ka ramboliran Stane Dolinar, Retnje 1, Križe_7969 Prodam < iOI 1 letnik decembei 1979, 80 000 km, novi odbijači, plasti čne obrambe, cena 2,5 Mio Tel 81 371 ali 84 416_7970 Prodam MOTOR M/ 126 /dravko Dolinar, Begunje 101_7971 Prodam Z101, letnik 1980, 50 000 km, nov barvni mini TV riz in nov šivalni STROJ višnia bagat Tel 45 245, od 15 do 16 ure in od 19 do 20 ure 7972 Prodam Tel 51 813 Z 101. letnik 1979 7973 DIANO. letnik 1977, registrirano do 21 decembra 198/. prodam za 35 SM in PRINZA 1000 po delih Tel 44 062 _7974 M/ 250 ETS prodam ali zamenjam za avto Galetova / Kokrica /9/5 Prodam MOTOR KDV 175 in nekaj ženskih in otroških koles Tenetiše 12 _ 7976 KAMION s prikolico MAN 20 320, 2 osi kiper, prevozil z zamenjanim motorjem 20 000 km uvožen septem bra 1986 menjalnik fuler evropa dife rencial. prodam Tel 034/826 031 od 15 ure dalje_7977 Z 101 letnik 1979 dobro ohranjen garažiran. registriran do aprila 1988 ugodno prodam Tel 80 028. po 16 uri_7978 Prodam Z GTL 55, kuplien 20 ianu ana 1987 prevoženih 3000 km Tel 034/61 206, od 15 ure dalje 7979 Prodam OPEL ASCONO 16. letnik 1973 registriran do marca 1988 Tel 25 120_ 7980 Prodam HA1 128 letnik 1985 ''.ka pei Sebenie 63 oijled po|>oldan /981 Prodam VW 1303 I letnik 19/5 l o (ne Cankarjeva 48 Radovl|ic.a /982 Prodam /APORt)?( A letnik 19/6 Lavtižar, Rateče 163_7983 Prodam skorai nova dva ženska KO LESA rog 40 odstotkov <;ene|h Tel 24 12/ /984 l Igodno prodam italijansko spei ial ko tllMt RETTO (rablieno 1 meseci Tel 25 789 v popoldanskem času /986 Prodam R4TLJ, star 6 mesecev. Irena Škerjanc, Senično 9, Tržič 7986 Prodam 126 P, letnik 1977. Tel.: 77-623_7987 Prodam Z 750. letnik 1982, ogled po 15. uri. Lindič. Čopova 19, Lesce 7988 Prodam odlično ohranjeno ALFA ROMEO berlina Prva registracija 1976. Tel.: 46-001_7989 Počitniško PRIKOLICO adria 430 in R 4, letnik 1982 december, nujno prodam. Tel: 75-253, dopoldan 7990 Prodam TYOTO COROLA DX, po dogovoru. Tel : 75-145, int. 362 dopol-dan_7991^ Prodam JUGO 45, letnik 1983, po ugodni ceni. Lojze Lansiger, Ručevni-ca 30, Tržič. Tel.: 50-260, int. 342 -zjutraj_7992 Prodam FIAT 127, letnik 1973. Rade Miško, Trg Rivoli 3, Kranj, Planina III _8278 Prodam GOLF JGL, letnik 1982, dobro ohranjen, ogled popoldan. Marjan Grčar, Krožna ul. 12, Kranj_8279 Prodam avto GOLF J, lemik 1977, generalno obnovljen in ohranjen. Tel.: 51-839 popoldan_8280 Prodam VW 1200, letnik 1972. Ogled popoldan. Mihelič, Strahinj 1_8281 Prodam Z 101, letnik Tel.: 27-071 v službi 28-059 1975. 8282 Z 126 P, letnik 1977, prodam po ugodni ceni. Sp Besnica 63_8283 Nujno in zato ugodno prodam Z 101, registrirano do februarja 1988 Gore-njesavska 36, Kranj_8284 Prodam JUGO 45, letnik 1982 Na-glič, Strahinj 3_8285 GOLF JGL diesel, december 1982, dodatno opremljen, prodam. Tel.: 74-334_8286 R 14, letnik 1979, ugodno prodam. Tel.: 26-121_8287 SPAČKA, letnik 1976, poceni prodam. C. talcev 75, Kranj, tel.: 35-440 _8288 Prodam GOLF JX bencinar, letnik maj 1986. Tel.: 24-002_8289 Prodam R 4, letnik 1978. Tel.: 60-091 int. 492_ 8290 Ugodno prodam Z 750, letnik 1980. Letence 4, Golnik_8291 Prodam GOLFA, letnik 1979, 82.000 km. Balderman, R. Papeža 1, tel.: 37-445_8292 Prodam DIANO, potrebno popravi-la. Tel.: 39-532 popoldan_8293 Prodam 126 P, letnik 1984, registriran do maja 1988. Janez Prosen, Pred-most 14, Poljane nad Šk. Loko 8294 Prodam GOLF, letnik 1985. Stareto va 7, Čirče_8295 Prodam Z 750, letnik 1975 Kavčič Ado, c. 4. Julija 21, Tržič, tet: 51 248 _8296 Prodam Z 750, letnik 1974, celo ali po delih, tel 38 766_8297 Ugodno prodam FIAT 132 GLS 1800 ccm Informacije v nedeljo do 18. ure 77 351. ogled v soboto od 11. do 13 ure Sp Gorje 57_8298 Prodam Z 750. Lado Živkovič, Pristava 51, Tržič_8299 Ugodno prodam KOMBI Z 430 K, letnik 1976, neregistriran v voznem sta nju Bevk, Pot v Bitnje 41, Kranj 8300 Z 101 SC letnik 1981, prodam Vuko-tič. Planina 5, Kranj, tel 25 103 8301 Prodam Z 101, letnik 1978, neregistrirano Mišo, Seljakovo naselje 60, Kranj Stražišče_8234 RENAULT 12 TL, letnik 76. 80 000 km, lepo ohranjen prodam za 175 SM. Tel 23 020 8235 Za GOL^A prodam leva in desna vrata Javorje 43, Poljane nad Škofjo Loko_8236 Prodam dele za / 101 Tel 44 660 8237 JUGO 45, letnik 1983, prodam za 240 S M Janez Žepič. tel 57 056 po poldan ali 24 654 dopoldan_8238 Prodam GS CITROEN karavan, letnik 1979, 74 000 km Tel : 77 123 8239 prodam 8240 letnik 1986. R 5, GTL, Tel 21 097 Prodam MOIOR tomos, star en me sec, avtomatic 3 Mladen Đurašimo vić, Proleterska 4, Tržič_8241 Prodam Z 750, letnik 1975, obnovljen. Tel : 50 569_8242 Servis gospodinjskih aparatov (Gorenje) BOGOMIR ŠUBELJ Lojzeta Hrovata 6, Kranj, tel.: 33 750 Prodam 126 P karamboliran, mašina generalno obnovl|en.i fel 45 506 _____8243 Prodam i A[)() karavan 1200 ccm letnik 1980 Tel 74 972 _ 8244 Prodam VESPO PX 200 E Tel 21 894__ 8245 Ugodno prodam 8 4 letnik 19// Tel 83 818_8246 Prodam MOPED APN (» Tel /0 492 __8247 Po.dam MOPth APN 6 tel /0 492 __824? Prodam VW 1 100 letnik 1969 v do brem stanju registracija do 15 aprila 1988 Tel 28 49/ 8248 Prodam R 4 GTL. lelmk 87, april fel 5/ 066__ 8249 506 sti prodam 8250 PEUGEUOT Tel 22 4/3 ali 36 03/ Prodam Z 101 f i TI letnik 1984 Kap, hpy> 44. Kranj, tel 22 411 _^_8251 Prodam nov TOMOS AVTOMATIK <-Števcem, nevozen cena 41 SM fel 26 683 ___8252 Prodam VW 1700 letnik 19/6 ali me n|am ia gradbeni kredit (material) fel 51 442 vsako popoldne 8253 Prodam FORD KORTINO, letnik 1967. Predoslje 117, tel.: 36 233 8254 Prodam JUGO 55, letnik 86 Irena Stojanovič, Deteljica 2, Tržič, tel.: 51-316_8255 Prodam Z 101 po delih Robert Mar kič. Podbrezje 121, tel. 70-462 8256 Prodam LADO SAMARO, letnik april 87, karambolirano. Zg. Bitnje, Kranj, tel : 23-230 od 17 do 19 ure _8257 Z 750, letnik 1972, dobro ohranjen, registriran do 16. februarja 1988, prodam. Podlogar, Pot na Vovke 3, Cer kije_8258 Prodam LADO 1500 S, letnik 1982, prevoženih 37.000 km, dobro ohranjeno. Viktor Kern, Poženik 48, Cerklje, tel.: 42-087_8259 MERCEDES motor 220 D kompletni za kombi IMV in 126 P GL, prevoženih nn l~ -----1„~----1— D—-ledna 8260 □moi iiviv in i /d r ul, prevozenin 2000 km ugodno prodam. Razgledna 9/a, Bled _8260 Prodam dobro ohranjeno žensko športno KOLO maraton. Polica 1 8261 Prodam MOTOR avtomatik,. letnik 1985. Zupane, M. Pijade 8, tel.: 26-903 _8262 Prodam FIAT 126, star eno leto in pol, cena 200 SM. Tel : 34-076 po 16. uri_8263 Prodam odlično renovirano PRIMO PRETIŠ NSU 150 ccm, ponudbe na tel.: 25-635 ali Bojan Rakovec, Ješeto va 28/b, Stražišče pri Kranju 8264 Prodam kiper PRIKOLICO 4 tone tehnostroj. Jože Vidmar, Pipanova 52, Šenčur _8265 Prodam R 12, letnik 1971 Kos, Pipa nova 80, Šenčur_8266 Prodam Z 750 in rezervne dele. Ogled vsak dan v popoldanskem času. Sebenje 61, Tržič_8267 Prodam R 11 GTL, star 2 leti in pol. Tel : 37-825_8268 Prodam Z 101 po delih Ogled v soboto Jovanovič, Voglje 32_8269 Prodam Z 126 P, letnik 1977. Registrirana za eno leto Motor generalno obnovljen. Zorman, Voklo 20_8270 Prodam Z 750, letnik 1981, registrira no do aprila 1988 Štern, C JLA 6 ne botičnik, tel : 28-575 popoldan 8271 Motorno KOLO tomos puch 175 SCM, letnik 1960, dobro ohranjen, prodam. Razgledna 28, Bled 8272 Prodam 126 P, letnik 1978, dobro ohranjen. Viljem Rajhard, c. Heroja Verdnika 41/a, Jesenice_8273 Poceni prodam Z 750 LE, letnik 1981, 42 000 km Rozman, Janeza Mežana 4, Cerklje__8274 Prodam VW hrošč nemški, starejši letnik, zelo dobro ohranjen, garažiran Tel.: (061) 52 469_ 8275 Prodam FIAT 132 2000. letnik 1980 Virmaše 70, Šk Loka_8276 Prodam osebni avto LADA 1600, prevoženih 60 000 km in starejšo stružnico. Šiškovo naselje 23, Kranj Stražišče _8277 Prodam FIAT 750 in moped T12 50 ccm. Jože Marin, Golnik 57 8278 Prodam Z 750, letnik 1974, registrira no do 9 aprila 1988 Tel 79 579 8302 Z 101, letnik Tel 79 771 1978, prodam 8303 Prodam ŠKODO 120 L, letnik 1979 Franc Jauh, c na Brdo 16, Kranj 8304 Prodam Z 101, letnik 1975, dopoldan tel : 47 064_8305 Prodam BMW 16000. registriran do 20 maja 1988 ali menjam za man|ši av to Miloševič, Partizanska 33, Krani _8306 Ugodno (»odam 7 /50, letnik 197/ Tel.: 39-717_8307 CITROEN GS 1. 2, letnik 1978, odlično ohranjen, prodam Tel 40 004 __8308 Prodam R 4 TL. letnik 1979. rdeče barve za 1 Mio Strahinj 121 8309 JUGO 55 letnik 1985, prodam Tel : 37 797 po 19 uri 8310 Prodam italijansko dirkalno KOI O št 56 s kompagnolo opremo Tel. 39-636 v nedeljo zvečer 8311 Prodam APN 6, letnik 1986, nov. mo dre barve Starič, Predoslje 4 8312 Prodam Z 750, letnik 1980. cena po dogovoru Tel 50 5/1 int 336 dopol dan rorkar 8 11 3 ETZ 250 z dodatno opremo in črno čelado nolan št 54 prodam Jure Jane, Retnje 25, Tržič_8314 Prodam ohranjeno VIVO 1300, regi tmino do 24 aprila 1988, prva regi str.k i|,i 19// Mil.m M.u|,ninvii Kam na gorica 5 ^^^^^^^^^^^ Prodam VENTILATOR za dosuJJJ nje sena TeT: 70-227 KOMBINIRKO za obdelavo leSL operacij, 40 cm širine, ugodno P dam. Janez Zaje, Forme 12, ŽabnicL Prodam glasbeni STOLP sneid*' 36 SM, 480-kanalno CB postajo'^ pli POD 4 y 3,3 Sandi Čeče, Zg »r *1__ Prodam barvni TV gorenje w 1973. Tel : 74-298 • Prodam OBRAČALNIK za* pasquali 160 cm. Gorenjesavsk8 Kranj_____ Prodam šivalna STROJA bag*< singer, oba v kovčku. Tel : 38-565^ Prodam CIRKljLAR~m~STR0J #1 zanje profilov. Tel.: 82-771____T Prodam CIRKULAR za obžaga* lesa brez motorja ali zamenjamza šalec Naslov v oglasnem oddelku^ Ugodno prodam barvni TV g0^ s teletekstom. Tel: 25-642 __ifc Prodam TV barvni montrea' ' -nov enkran Groharjevo 61, tel: b"^) Prodam pralni STROJ ei niš,*1 ohranjen Pavla Zupan. Gasils**, Šenčur___ AVTO RAD IOKASETOFON sJJj 2x7 VV in ZVOČNIK pioneer, °$ novo, prodam po 4 SM oz za 7,^ skupaj. Tel po 77-779 Prodam barvni TV iskra azUf'4jf 4 leta Joža Vidmar, Pipanova 52.^ čur___ Prodam TRAKTOR holder, moči, z vitlo Hlebce 10, Lesce___ Prodam PEČ za centralno 20.00°,. in šivalni STROJ bagat Mlekars*^, Kran Prodam OBRAČALNIK za"lt.. popoldan ali tel 3/ 600 Dolu.a- /996 Prod.m. KOSU NICO s Ire/o gore 11 j * - mula (.eijnar Dorfai|e 26 /996 Prodam S T E RE OR ADIOKASI 10 FON prenosni 2 > 10 W s carinsko de klara. ijo za 14 SM Tel 50 695 /99/ Prodam 1 70 litrski HI ADIl NIK gore n|e. 2 « 15 m' toplega PODA m STE Hi O GRAMOEON Tel 34 108 popol den_7988 Ugodno prodam glasbeni CtNTIR Tel 23 414 /999 Prodam IV igre atao s sedmimi ka setami m športno KOlO semor Tel 4/23/ H000 AVTORADIO digitalni nov pro dam Tel /4 224 8001 Prodam rotacijsko KOSILNICO crei na 166 s hidravliko . garam i| in pomi valni STRO I bov:h fr.iiu Pogačnik (M.....21 Podn.irl tel /0 786 8002 Prodam color TV iskr3 (1980] Tel 46 662 /v.....r Prodam barvni TV goreni« in ČB TV za 14 SM Milan J«fC 8315 ylo 19. Naklo i«,n 1 tel 66 177_~—^mW - TRAKTOR torpedo 4806^ I ui prodam Te! [061J / M {]V 5 j Prod..m 1 70 litrski Hl A()H ^ jj',, r»ie in barvni TV grundig e*'a V Petek Kidričeva 6/ Kranj Pro,tam IV < rnobeli 'V'^'^m 61 cm /.. M SM Tel 16 M93P°r* Prodam pletilni STROJ .J novo H itnerievo n.e.eh* l od a popoldan Prodam nov ženski t«nl* professionjl Tel •'• ' g Prodam krmni KRO 20 dm loze Platiš« Škotjd Loka tel 62 808 p,,„,,„,, M, ADIl NIK LO rog m tovorno PMIKOL Saiovčevo nas 51 šenću! l irv" ,i J^TEK, 29. MAJA 1987 MALI OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE .19. STRAN (mmm^®^G\LAs ,1 nama V Veleblagovnici nama ŠKOFJA LOKA — italijanski otroški vozički in posoda iz nerjaveče pločevine - uvoz iz Italije — junija v restavraciji škofjeloške Name nnesec sojinih jedi [[jHISA DOBREGA NAKUPA! b Vodarn globok otroški VOZIČEK tr na Sušteršič. L Hrovata 5 .38 749 Kranj, 8172 tel BfNdam 2 pony KOLESI, 80 litrski »a SESALEC, RAČUNALNIK te . s 'n stopniščni avtomat Erzin, Kidri ^!JjJ? 0 V- 12 W kanova 36, Kranj. ^■iZJ^___8185 Tal"^3™ be,° poročno OBLEKO 4L- 45 488 ^ 8186 L^A>ki Za 4 osebe- nemški in PRT Dra za avt°' prodam Ahačič, -^fla grezarja 42. tel 25 389 8187 j^odam HARMONIKO melodija KggSg.-Tel 66 379_8188 ••Irt0?^ već'' ŠOTOR za 4 osebe in k:i Qahin za pnkolico adna 450 Suš 8189 39or°dam camP Pnkolico adria IMV ^ajel_(064) 83 313 _8190 ""^n nov lesen SILOS, 80 mJ, je tudi za postavitev brunari 8191 rabljeno kmečko PEČ" 8192 0SBKOdram~"ov ŠOTOR induplati za 5 J^IS1J6_8M__8193 Š^rn ''Cl Vodovodnega stolpa vza ia$t aY najem garažo, prodam gumi *tfo*l , sPor' 11 beoarad in globok ysKl VOZIČEK tribuna Tel 24 883 62 8194 ™ diatonično HARMONIKO ^Sa'_62_803_8196 ^Or?'"" ' amP |,MIK°l ' balda Tel »i ,*a 3 osebe za 1 Mio .«3 »,„ fOpo 14 uri brako PRIKOLICO brez 5 *n '""uplati za tri osebe uuod ^2damjer 82 4?6 »233 POHIS1VO za dnevno ■„, H» -«i|oiuj arALNICO z |o Ka 1 Radovljica, tel 75 358 p>8C^rl_ "Sali*!.? r«Mi«no SPALNICO /H4'l z jogiji 8 8063 PEČ za tavno Pete ib^-^SH^nje 6 Krii« 8064 GAolrod8m ma,° rabljeno te i *nrj r%A >',uu»"i malo ranjeno s rt^P^ram ^.^^ILNIK goreri|o še v ze 8,anju Jože Dolenc Jelen PrJ 50 tO/ HO,,., ^tP-^SL-50 307 ?>n0'"! pJ'n,k» KUHALNIK, mizo za ^re„ «n športno KOLO na Pro,,, ^ P" Ver t..... H(KW ' l«'«'ln. KOI tel M 51,1 Pr^—— Iti II H i0Cco,SlH)|lNlK............„,,„,, '^oiS!*" p,amen Radoslav Cv« ^-^iggvjlg, Kranj Prodam izvozno vgradno PEČICO gorenje — novo Tel 45 552 zvečer _8070 Prodam dobro ohranjen HLADILNIK rade končar 175 litrski Teropšič, tel 37 293_8071 Prodam raztegljiv francoski KAVČ. Lukan, Zlato polje 2/b, Kranj_8072 Ugodno prodam KAVČ, 2 fotelja, mizo m športni VOZIČEK tribuna Tel 26 828_8073 Poceni prodam dobro ohranjeno SPALNICO Tel : 39-017_8074 Poceni prodam dva FOTELJA Tel 28 704_8075 Poceni prodam otroško posteljico z jogijem. Tel 51 923 _ 8076 Prodam gostinski plinski ŠTEDILNIK PLS 4 Jože čačič, Boštjanova 14, Lesce_ 8077 Prodam kuhinjske ELEMENTE, KAVČ in dva FOTELJA Tel.: 37 196 _8078 Prodam samsko SOBO Cena 15 mil Zupane, M Pijade 8, tel 26-903 _ 8079 Prodam sedežno GARNITURO s klubsko MIZO, dobro ohranjeno vse skupaj za 12 SM Slavica Kosmač, Koroška 49, Kranj, ogled v soboto popol dan ali nedeljo dopoldan_8080 Prodam HLADILNIK gorenje, 135 li trski Štempihar, Gradnikova 4, Kranj _8081 Prodam POGRAD z jogiji (razstavljiv v 2 ležišči) Tel.: 22-675_8082 Komplet SPALNICO z modroci, pro dam Rešetova 3, tel 22 502 8083 Prodam rabljeno kotno sedežno GARNITURO Tel 34 893_8084 Ugodno prodam KUHINJO marles sahara S. staro 5 let in termoakumula cijsko PEČ 6 KW Tel 57 276 8085 Prodam ŠTEDILNIK (4 plin) za 30 000 din Tel.: 27 785 8086 Prodam dobro ohranjen električni ŠTEDILNIK gorenje (4) za 4 SM in plinski ŠTEDILNIK (2) s prostorom za bombo za 4 SM Maja Smolej, Sveti nova 1, Jesenice, tel : 83 227 po 18 uri ___8087 Poceni prodam KAVČ, 2 FOTELJA, HLADILNIK in pralni STROJ za dele Tončka Dežmana 6, stanovanje 1 8088 gradbeni mal Prodam 3 m dvojnega shiedel DIM NIKA, premer 15 m 20 Tel 2(5 948 Prodam BANKINE, punte in salonit ne PLOŠČE Visoko 39_8089 Smrekove PLOHE, suhe, stare 3 leta in zelo kakovostne, večjo količino, ugodno prodam Tel : 26 121 8090 Prodam večjo količino LESA za ostrešje, dolžine 8 m Motorno žago in dve breji TELICI. Korenjak, Predos- Ije 95_8091 Prodam 2000 kosov OPEKE bobro- vec Jama 8, Mavčiče_8092 Prodam dobro hranjeno KRITINO iz salonita 270 m2 z žlebovi Tel 22 886 zvečer_8093 Deske in plohe smreka, prodam. Tel. 25 217_8094 Prodam hrastove PLOHE Rogač, Zg. Upnica 4_8095 Prodam 3000 kosov novomeškega STREŠNIKA Janez Demšar, Vincarje 15, škofja Loka, tel 60 986 8096 Prodam 300 kosov rabljenih SALO NITNIH plat, novo nakladalno PRIKO LICO NRP16 (5 odstotkov ceneie); traktorske VILE za nošenje sena in motorno ŽAGO tomos 770 Tel 68 755_ 8097 Prodam smrekov OPA? za notranja in zunanja dela Šmartno 11, Cerklje __8098 Prodam 40 m2 PARKETA hrast 520 x 52 Tel 45 552 zvečer 8099 Prodam 1 m3 kamniškega fasadnega PESKA od 0 do 3 Tel 70 015 8100 Prodam 300 m smrekovega O PA/" A Tel 23 230_8101 Prodam hrastove in borove PLOHE, debeline 5 cm Zg Brnik 16 8102 Prodam 10 mJ SIPOREKSA 5 cm za 32 SM Kušar. Draga 6. šk Loka, tel 62 908_8103 Prodam 900 velikih in 400 malih betonskih KVADROV Draksler, Mavčiče 10_8104 Ugodno prodam 17 kg bukolit LAKA za parket Tel 35 324 zvečer 8106 Prodam VRATA LIP 70 D in 70 L. KUPIM 80 L. zamenjam levo krilo 80 za desno vse hrast temna lužina Tel 46 402_8106 Prodam rabljena OKNA in VRATA. Podblica 8_8107 1,5 m3 smrekovih PLOHOV 50 mm prodam Sp Brnik 54_8108 Prodam hrastove PLOHE Voklo 45. tel 49 126_8109 Prodam večjo količino PUNT in suhe BUTARE Lahovče 13. tel 42 669 8110 Poceni prodam 90 m2 umetnega KAMNA za cokel Sebenje 65. Tržič 8111 Prodam bukova DRVA Luže 38. ŠenČLK_8113 Prodam hrastove PLOHE Grad 43, Cerklje_8114 Poceni prodam LES za ostrešje in menjam AVTO Z 750 za večji avto z doplačilom v gotovini ali lesu Naslov v ogl oddelku_8115 Prodam smrekov OPAŽ in gradbeno DVIGALO Tel 47 338_8VI6 Dve OKNI 110 * 70 z roleto rabljem, ter garažna vrata, prodam Voklo 70, Šenčur 8117 Strešno KRITINO rabljeno zagorka, okrog 1750 kosov in do 400 kosov ki-kinda model 272 tudi rabljena, ugodno prodam Tel 82 211_8118 Prodam suhe macesnove DESKE 50, 25. 20 mm po ugodni ceni Drago Obradovič, Dolenčeva pot 16, Mlaka pri Kranju, po 16. uri 8119 Prodam OPEKO špičak 3000 kosov po 30 - din Tel 82-912 _ 8230 Trg Rivoli Planina III Kranj VABLJENI! živali Prodam 5 tednov staro TELIČKO si mentalko Vrhovnik, Vopovlje 11, Cerklje___8027 Prodam PRAŠIČKE, težke 30 do 40 kg. Luže 9_8028 Prodam starejšega KONJA, težkega čez 500 kg Anton Zaletel, Trnje 4, Škofja Loka_8029 Prodam 14 dni starega TELIČKA bikca Vojko Luštrik, Goričane 35, Medvo- de, tel : 061/612 035_8030 Prodam KOBILO, 5 let staro, težko 350 kg Je zelo mirna in neplašljiva. Pi panova 40, Šenčur_8031 Prodam 2 meseca stare JARKICE Strahinj 38, Naklo_8032 Prodam TELICO frizijko, staro 9 mesecev, pašeno Ribno, Savska c 47 __8033 Prodam TELIČKO križano, staro 6 tednov Ažman, Krnica 21, Zg Gorje _8034 Prodam 15 OVC, starih do 6 mese cev, za rejo ali zakol, in 15 kg domače VOLNE Tel : 061/611-137 8035 Prodam BIKCA, 4 mesece starega, črno beli Voglje 61, Šenčur 8036 Za nadaljno rejo prodam 11 mese cev starega BIKA Legat, Hraše 31, Lesce_8037 Prodam 8 mesecev brejo KRAVO Podljubelj 72_8038 Prodam BIKCA, starega teden dni, in KROMPIR za krmo Korenčan, Pod brezje 17_8039 Prodam mladiče DOBERMANE z ro dovnlkom Slavko Gašperšič, Kropa 61. tel: 064/79 711_8040 Prodam 20 kg težke PUJSKE Do lene, Sopotnica 15, Škofja Loka 8041 Prodam PUJSKE, stare 7 tednov Janež Kožuh, Florjan 2 nad Gabrkom, ja Loka 8042 Škofja Prodam 3 rabljena OKNA 130 * 160 Tel 35 556 8112 Prodam KRAVO s teletom in dve vi soko breji TELICI. Lavnč. Dornice 2, Vodice_8043 Prodam BIKCE, mesec dni stare, in KRAVO z mlekom Poljče 23. Begunje _8044 Prodam mlade KOZE. Doslovce 4. Žirovnica_8045 Prodam 5 mesecev brejo KRAVO in KOBILO haflinger, staro pet let, z žre-betom Papler, Žirovnica 52_8046 Prodam TELICO simentalko, kontrola A Tušek. Rovt 10. Selca, tel 64 011 _8047 Prodam švicarsko KOZO. Janez Zu-pan, Bašelj 37_8048 Prodam BIKCA, starega 10 dni Joža Čebavs, Brezje 42_8049 Prodam TELICO frizijko v 9 mesecu brejosti, A kontrola Pretnar, Podbrez je 62. tel 70-039_8050 Prodam 9 tednov staro TELE frizijko ali simentalko Luže 6. Šenčur 8051 Prodam po 25 in. 60 kg težke PRA ŠIČKE Sv Duh 41, Šk Loka 8062 Nemške OVČARJE mladiče, stare 6 tednov z rodovnikom, prodam Ga berk 5, Škofja Loka_ 8053 Prodam mlade PAPIGI" skobčevke Littop, Pipanova 78, Šenčur_8054 Prodam 2 TELIČKA, stara 10 dni Vo glje 39. Šenčur_8055 Prodam 10 dni starega BIKCA in TE LIČKO Struževo 12. Kranj_8056 Prodam mlado PSIČKO manjše me-šane pasme in STIROPOR 5 cm Franc Janša, Sp Gorje 80/b, 64247 Zg Gorje _8057 Prodam lepo plemensko TELICO staro 15 mesecev Tel 45 294 8058 Prodam brejo KRAVO po izbiri, 7 mesecev ali 3 mesece Franc Fabi |an, Zg. Besnica 50_8059 Prodam dve breji OVCI Draksler, Mavčiče 10_8060 Prodam OVNA za pleme ali za zakol, OVCE z jagnjeti in KOZO Žerjavka 5 pri Trbojah_8061 Prodam 9 mesecev brejo TELICO čr nobelo, A kontrola Janez Kokalj, Sr vas 4, Golnik_8062 Prodam devet tednov starega BIK CA za rejo Tel 42 227_8206 Prodam 10 dni starega BIKCA Sp Bm.k/26_____ 8207 PSIČKA čuvaja starega 2 meseca. prodam Vrbnje 12, Radovljica 8208 Prodam 6 tednov stare nemške OVČARJE z rodovnikom Ahačič, Begunj ska 43, Bistrica pn Tržiču_8209 Prodam čistokrvne nemške OVČAR JE z rodovnikom, stare 7 tednov La hovče 24_8210 ilano%an|a V Škofji Loki oddam delno opremljeno STANOVANJE Šifra Leto 1990 _7853 Zamenjam lepo dvosobno STANO VANJE za manjše enosobno s centralno kurjavo Kličite na tel 28-102 od 20 do 21 ure _7858 Mamica z dvema deklicama nujno išče STANOVANJE v Škofji Loki ali okolici Tel 60-817 popoldan 8135 Par s petletnim otrokom nujno išče stanovanje na Jesenicah ali okolici za dobo 4 ali 5 let Šifra: Sva Slovenca _8136 V mirnem delu centra mesta zamenjam enosobno stanovanje za dvo ali trosobno Cvetko, Tomšičeva 19, Kranj _8137 Mlad par najame sobo ali manjše stanovanje v Kranju ali bližnji okolici. Šifra: Dober plačnik_8138 Iskra Telematika Kranj išče za svojega delavca garsonjero ali enosobno stanovanje v Kranju ali bližnji okolici. Tel.: 28-861 int. 26-63_8139 Uslužbenka išče sobo ali garsonjero v Kranju ali bližnji okolici Šifra: Sam ska_8140 Mirna zakonca najameva stanova-nje Šifra: Nujno_8141 Zamenjam dvosobno stanovanje s kabinetom, lastniško, v izmeri 54 m2 večjega z doplačilom milijardo in štiristo starih dinarjev. Šifra: Samo Kranj _8142 Komfortno opremljeno garsonjero v Kranju ali okolici nujno iščem. Cenjene ponudbe prosim pod šifro: Jesen _8143 Oddam sobo za manjšo pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku_8144 Sobo v centru Kranja oddam mlademu fantu za pomoč na vrtu. Gregorči-čeva ul. 12_8145 Iščem sobo ali garsonjero v Kranju (okolica). Šifra: Predplačilo po dogo-voru_8146 Oddam sobo z uporabo kopalnice in stranišča poštenemu fantu ali dekletu s predplačilom za eno leto. Tel: 36-772 8147 posesti DVOSTANOVANJSKO adaptirano hišo prodam ali zamenjam za enako na relaciji Radovljica—Jesenice. Ši-fra: Ugodno Joža_8161 V Kranju oddam ali prodam H isol garažo, vrtom in prostorom za kakrš-nokoli dejavnost Šifra: Center 8162 Prodam LIPA BAR v Kranju Šifra JULIJ_8163 V neposredni bližini Kranja prodam vikend Šifra: Interesantno_8164 V Bohinju blizu jezera na lepem raz glednem kraju prodam staro kmečko hišo z vrtom in travnikom (6000 m2) Tel: (061) 52 196 vsak dan od 18. do 20. ure 8165 kupim Kupim zazidljivo PARCELO v okolici Cerkelj ali Gradu. Šifra: Zdomec 8120 Kupim starejšo HIŠO v okolici Jesenic, Radovljice ali Kranja Naslov v ogl oddelku_ 8121 Kupimo živega gozdnega JEŽA (ali družino) Tel: 21 835_8122 MOTOR za 126 P 650 ccm kupim Tel: 24 079 popoldan_8123 Kupim dvosobno stanovanje ali manjšo starejšo hišo Jana Hrovat, tel : 75 998 od 14 do 16 ure 8124 DESK. 8125 Kupim 2 rrr rabljenih Tel : 47 649 po 20. uri_ Kupim zazidljivo PARCELO v okolici Kranja Tel. 26 554 8126 Kupim suhe hrastove C 1. maja 71, Kranj PLOHE. 8127 Kupim MEŠALEC za beton Benedi-čič. Martinj vrh 14. Železniki 8128 Kupim gradbeno parcelo ali manjšo stanovanjsko hišo v Kranju ali okolici. Tel: 25 208 _8J29 Kupim 25 m2 temno rjave TEGOLE Primož Mikelj, Podhom 17, Zg. Gorje _8130 V Kranju ali bližnji okolici kupim manjše stanovanje bloku ali stano vanjski hiši, lahko starejše Šifra Neopremljeno_8231 OBVE1II1A ROLETE in ŽALUZIJE, popravila ro-let in žaluzij za privatni in družbeni sektor naročite Špilerjevim, Gradniko va 9, Radovljica, tel : 064/75 610 5766 ~ŠD Adergas Tenis sekcija Praprotna polica obvešča vse ljubitelje tenisa, da je na razpolago teniško igrišče v Pra protni polici za rekreacijsko igranje Dovolilnico za igranje dobite na Pra protni polici št 23_7600 BAGAT TFČAJ kroienja in šivanja v Kranju začne z vpisom v nov začetni in nadaljevalni tečaj 1 jun'ja ob 15 30 m 3 junija ob 8 uri Delavski dom Kranj, vhod 6 ali do pričetka po tel 47 256 _7844 ELEKTRONSKE MERITVE, nastavi tve in montaže anten Ponudbe pod ši fro: Hitro, kvalitetno _8233 STENE IN STROPE IZOLIRAM^ter oblagam z lesom. Fras, 1 avgusta 9, Kranj_8134 IZDELAVA IN POPRAVILO avtoce rad, popravilo BALDAHINOV m ŠO TOROV - AVTOTAPETNIŠTVO Rau ter, Rožna dolina 12, Lesce, tel : 74 972__8316 Prodam 7 dni staro teličko simental ko ter 25 do 30 kilogramov težke puj ske. Brence, Hraše 17a, Lesce Prodam malo rabljen kavč Telefon 37 345_ Prodam za 60 SM enajst let staro BOLHO s 70 000 prevoženimi km, regi stnrano do marca 1988 Ogled v soboto 30 5 od 10. do 12 ure Jurman, Par-tizanska 47, Šk Loka_ zaposlitve Zaposlim KV KUHARICO OD 30 SM Tel 80-051_72jH Zaposlim KV SLIKOPLESKARJA, OD 250000 Ponudbe pod šifro Ple skar_7838 Ali si mogoče že kdaj oziroma bi rad opravljal delo ZASTOPNIKA na tere nu? Te to delo veseli, pa si zaradi slabih pogojev in zaslužba obupal!? Javi se s kratkim življenjepisom in gotovo ti bomo odgovorili Šifra: S pridnostjo do lepšega jutri_7560 Sprejmem dekle ali mlajšo upoko jenko za tedensko čiščenje stanova-nja Česen, Trojarjeva 11, Kranj 8152 HS L. Hrovata 5 išče čistilko za čiščenje skupnih prostorov Informacije člani HS_8153 Iščem honorarno delo Naslov v ogl. oddelku čiščenje 8154 Kvalificirani ali priučeni ŠIVILJI nudim honorarno delo v okolici Jesenic Tel : 83-751 po 19 uri_8155 V delovno razmerje sprejmem NK ali KV delavca v kovinski stroki. Lahko takoj po osnovni šoli ali skrajšanem programu usmerjenega izobraževanja. Tel.: 61-897 _8156 Bi radi sodelovali pri zbiranju naročil za najuspešnejši knjižni program v Sloveniji. Javite se na šifro Honorar _8157 Iščem OBRTNIKA za pokladanje marmorja — stopnice in balkoni. Vil -van, Žabmca 57, tel: 44-562 8158 Iščemo upokojenko za pomoč v ku- hinji. Tel.: 75-504_8159 Za prodajo družinskih knjižnih zbirk nudimo NAJBOLJŠE POGOJE v Sloveniji Interesenti z lastnim prevozom in prostim časom ob vikendih naj se javijo na šifro: Plačilo takoj_8160 Honorarno sprejmem delo na do mu. prostor zagotovljen Šifra: Na Go renjskem__8132 PP1P1P1TYE Ansambel Lipa, bivši Krvavški kvintet, vsak petek in soboto igra na vrtu hotela Jelen v Kranju VABLJENI1 7601 GASILSKO DRUŠTVO KRIŽ pri Komendi prireja v nedeljo 31 maja ob 16 uri vrtno VES'ELICO Igra ansambel Lojzeta Slaka in Fantje s Praprotna Vabijo GASILCI'_8148 GD Breg ob Savi prireja veliko vrtno VESELICO v nedeljo 31 maja s pričet kom ob 16 uri Bogat srečelov in kegljanje za nagrado Igra ansambel Da-mla Poljanska_8149 Gasilsko društvo Podbrezje priredi v nedeljo 31. maja 1987 ob 16 uri veliko vrtno veselico z bogatim srečelovom m kegljanjem za kolo Za zabavo bo igral priznani ansambel OBVEZNA SMER Vabijo gasilci'_8150 Inteligenten, simpatičen, športno aktiven kanadski Slovenec, 34-letni z visoko izobrazbo, išče inteligentno, zdravo, delovno, privlačno dekle, avantunstke izključene, znanje angle škega jezika zaželjeno Šifra: Toronto Kanada_8131 29-Letni fant želi spoznati dekle ali mamico za resnejšo zvezo. Šifra: Maj 8132 OITAIO @ metalka BLAGOVNICA KAMNIK NAKUP Z ZADOVOLJSTVOM Tel.: (061) 831-757 Nujno potrebujem posojilo v znesku din 50 SM. Vrnem z obrestmi. Šifra Vrnem naikasneie do konca leta 8151 Ženo, ki bi hotela za primerno na-grado preživeti z bolehnima upokojenkama v Slovenski Bistrici mesec dni, iščem. Vladka Jan, Škofja Loka, Partizanska cesta 43, tel.: 60-876 Poziv očividcem Begunje, 27. maja — Neznani voznik osebnega avtomobila je v sredo ob 21.50 na lokalni cesti Begunje — Lesce pred križiščem za Zapuže prehiteval kolesarko, ki se je peljala proti Lescam. Pri tem je bil nepreviden, z avtom je zadel v levi del krmila kolesa, zato je kolesarka padla po vozišču in se ranila. Voznik ni počakal, temveč je odpeljal naprej. UNZ Kranj prosi voznika ali morebitne očividce, da se zglasijo na Postaji milice Radovjica in pomagajo pojasniti okoliščine nesreče. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge za KROJAČA - GARDEROBERJA Pogoji: VK krojač (zaželene delovne izkušnje) Za dela in naloge traja poskusno delo tri mesece. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Prešernovo gledališče Kranj, Titov trg 6 - za razpisno komisijo. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po poteku razpisnega roka. Komisijska prodajalna ERIK Tomšičeva 38, tel.: 24-486 Odprto vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 19. ure. ŠPORTNA OPREMA: tenis, deskanje, kolesarjenje OPREMA ZA KAMPIRANJE TEHNIČNI PREDMETI:hi-fi naprave, videorekorderji, radioaprati, kasete, računalniki, gramofoni, fotoaparati, kamere itd. VZAMEMO, POSREDUJEMO IN PRODAJAMO ZA VAS! Borci V. prekomorske brigade Srečanje bo 6. junija v Krškem Kranj, 22. maja — Peta prekomorska brigada Ivana Turšiča — Iztoka, ki je bilu formirana v Bariju v Italiji, od koder je proti koncu leta 1944 stopila na jugoslovanska tla in sodelovala pri osvoboditvi Jugoslavije, je štela nad 3500 borcev, od katerih jih je bilo največ z Gorenjske in Štajerske. Borci brigade imajo vsako leto srečanje. Letošnje bo v soboto, 6. junija, v Krškem Gorenjski pododbor poziva borke in borce, naj se srečanja udeleže. Potovali bodo z vlakom, ki odpelje ob petih zjutraj z Jesenic in se ustavi v Radovljici in Kranju. V Ljubljani bo treba prestopiti na vlak, ki odpelje proti Krškem ob pol sedmih. Prevoz plača vsak sam, za jedačo in pijačo pa bo poskrbljeno. Sprejem borcev bo ob devetih na železniški postaji Krško, od koder bodo v povorki odšli na prireditveni prostor. Tu bo ob 10. uri proslava. j. K. NOVICE IN DOGODKI Jugoslovanski prikaz, kaj imamo, znamo in zmoremo Se večja kakovost in mednarodna uveljavitev Sedmošolci so postali mladinci 4 Kranj, 26. maja — Kranjski sejem je v petnajstih letih veliko prispeval k razvoju opreme in sredstev za civilno zaščito, je poudaril načelnik generalštaba JLA generalpolkovnik Zorko Čanadi — Delovna organizacija PPC Gorenjski sejem odlikovana z redom bratstva in enotnosti s srebrnim vencem. Od prvih čisto sejemskih do letošnje vsejugoslovanske poslovne prireditve in strokovnega srečanja, kar tokrat 15. sejem opreme in predstev za civilno zaščito vsekakor je, je bil posebno v zadnjih nekaj letih narejen velik razvojni korak. V dobršni meri je zasluga organizacijskega odbora in tudi delovne organizacije Gorenjski sejem, da ta prireditev že nekaj časa ni več le prikaz, marveč tudi spodbuda številnim proizvajalcem, da se ocenimo, kaj imamo, znamo in zmoremo na področju zaščite in reševanja ljudi ter dobrin ob elementarnih nesrečah ali v vojni. Na svečani otvoritvi je načelnik generalštaba JLA generalpolkovnik Zorko Čanadi poudaril velik pomen te prireditve tudi zato, ker zdaj že točno vemo, da se bomo na enem mestu seznanili z vsemi dosežki na področju opreme in sredstev za civilno zaščito in za službo za opazovanje ■n obveščanje pri nas. Še posebno pomembni pa so na teh sejemskih prireditvah strokovni seminarji. Do zdaj je na njih sodelovalo že prek 10 tisoč zapo- Kranj, 25. maja — Postati mladinec in s tem enakopravni član naše družbe, je gotovo eden od mejnikov v življenju. Na številne nove pravice in tudi dolžnosti prve dni še ne misliš veliko, kasneje pa je lahko članstvo, predvsem pa delo v mladinski organizaciji, tisto, ki ti daje veliko možnosti udej-stvovanja, soodločanja. Za kranjske sedmošolce, ki so bili letos sprejeti v mladinsko organizacijo,je bil pripravljen slavnostni ples pred hotelom Creina v Kranju, ki pa je zaradi slabega vremena odpadel. Tako so se zbrali v Delavskem domu, kjer so povedali: Načelnik generalštaba JLA generalpolkovnik Zorko Čanadi je v torek odprl 15. sejem opreme in sredstev CZ v Kranju. slenih v civilni zaščiti iz cele države. Prireditev pa je že dlje časa tudi zbor in poslovni prostor proizvajalcev opreme. Prav zato bi morali v prihodnje težiti k še večji kakovosti in mednarodni uveljavitvi prireditve, je poudaril Zorko canadi. Na letošnjem sejmu predstavlja skoraj deset tisoč izdelkov prek 560 razstavljalcev oziroma proizvajalcev. Med njimi jih je osem tudi iz tujine. Z različnimi Zanimivo ir strokovno zahievno vajo so v sredo popoldne, danes (petek) or JO pa jo bode ponovili, pripravili pripadniki kranjske Gasilsko reševalne službe Odlikovanje delovni organizaciji PPC Gorenjski sejem je na otvoritveni slovesnosti izročil član predsedstva SR Slovenije Alojz Briški demonstracijami se je včeraj (četrtek) še posebej predstavila delovna organizacija Varnost, zanimiva pa je bila v sredo popoldne tudi praktična vaja gasilcev. Podobna bo tudi danes (petek) popoldne. Največje zanimanje med strokovnimi delavci iz vse države je tudi letos za seminar o Aktualnih vprašanjih ureditve prostora za zaščito pred vojnim dejstvovanjem in mirnodobnimi nesrečami ter o Odkrivanju in spremljanju nevarnosti za prebivalstvo in materialne dobrine. Za oba seminarja se je prijavilo prek 700 udeležencev. Za kakovostne dosežke pri proizvodnji opreme in sredstev za civilno zaščito so tokrat podelili 12 medalj in 20 priznanj. Ob 15. prireditvi pa so takrat podelili posameznikom in organizacijam tudi več posebnih, jubilejnih priznanj. Največje priznanje pa je bilo na otvoritvi nedvomno podeljeno delovni organizaciji PPC Gorenjski sejem. Predsedstvo SFRJ jo je namreč odlikovalo z redom bratstva in enotno sti s srebrnim vencem. A. Žalar Ob dnevu mladosti so v vseh gorenjskih občinskih organizmi" — razen v Škofji Loki, kjer jih podelijo ob drugi priložnost, podelili priznanja najboljšim mladincem. Na sliki predseo" OK ZSMS Kranj Boštjan Šefic izroča zlati znak ZSMS Vin" Beštru. Foto: G. Šinik vključiš v družbo, * na plese lahko hod'5. Jure Vidas, učef? 7. razreda OS M*J Valjavca: »Danes s% imeli na Visokem P turni spored, p°de so nam izkaznice * značke. Všeč mi je' je organiziran sk^P ples za vse mladine* ne v vsaki šoli pose"ff Tako se bolje zab* mo. Današnji dan. sem bil sprejet med mladince, se mi drug0*, ne zdi kaj posebnega, le bolj odrasleg3 počutim. V. Stanovnik Foto: G. Šinik Alena Sever, učenka 7. razreda iz OŠ Stane Žagar: »Zdi se mi, da imamo mladinci večjo vlogo v družbi kot pionirji, na več stvari lahko vplivamo. Pri tem pa je pomembno tudi znanje in razumevanje problemov. Vesna Povšar, učenka 7. razreda iz OŠ Janko in Stanko Mlakar: »Danes še ne občutim posebne spremembe, le bolj slovesno se počutim kot druge dni. Zdi se mi, da imaš kot madinec več možnosti, laže se ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Novo gostišče Praprot Tomo Česen po vrnitvi s Himalaje Steno premagali, pred vremenom klonili Kranj, 28. maja —»V Himalaji res nismo dosegli vrha, a prav osvojeni vrhovi v himalaji/.mu nekaj veljajo. Vendar se vračamo mirne vesti: naredili smo vse, vendar je bilo vreme močnejše.« Tako je vrnitev kamniško-slovenske alpinistične odprave na 8400 metrov visoki Lotse Šar v Himalaji komentiral kranjski alpinist Tomo Česen, član odprave, ki se je v sredo po 90 dneh odsotnosti vrnila domov. »Vreme je bilo edini razlog za vrnitev in za neosvojeni cilj. Ko je nehal pihati veter, je začelo snežiti. V bazo smo prišli 14. marca, 8. aprila pa smo imeli steno do višine 7300 metrov že preplezano. To je bil tehnično najzahtevnejši del vzpona. Lažje bi bilo, če bi bila stena višja, do vrha. Tudi v močnem vetru se da v steni varno delati. Na grebenu, nad 7300 metrov visoko, je pihal veter tudi do 200 kilometrov na uro, greben je bil močno nagnjen in nevaren zaradi plazov. Vrvi je bilo nemogoče pritrdili, ker bi jih plaz sproti odnašal. Enega člana francoske odprave je z grebena odneslo in se je na robu ujel, dva pa je dobesedno odpihnilo. Orkanski veter se je selil tudi nižje in je tudi v baznem taboru divjal s hitrostjo do 100 kilometrov na uro ter je celo podiral šotore. Najvišja dosežena točka je bila 7450 metrov in smo jo dosegli 20. aprila. Veter nas je nagnal v bazo. Ko se je vreme zboljša-lo, smo šli spet višje, vendar se je vreme po dveh dneh ponavadi vedno poslabšalo in spet smo morali dol. Če bi bilo skupaj vsaj teden lepega vremena, osvojitev vrha ne bi bila problem. Res smola, ker je sicer odprava odlično delovala, razen zamude pri transportu opreme, to pa ni bistveno vplivalo na naše delo.« Je Ix>tse šar po dveh neuspehih za nas odpisan? »Po južni steni bi morali še poskusiti. To je še nepre plezana stena in Jugoslovani smo bili leta 1981 doslej najvišje: 8100 ali 8200 metrov visoko. Vendar bi morali izbrati moćno ekipo, ki bi ostala tam dlje, od spomladi do jeseni na primer, ker bi bilo v tem času zanesljivo več možnosti za vzpon« J. Košnjek Kranj, — Za kranjsko kateso, v Reginčevi uJ*5 včeraj začelo obratovati gostišče. Nekdanji pla znan trener kranjske^ glava, Miran Prapro lastnik lepega gostinsk1 ktda z imenom Praprot- Staro hišo in nekdaflJ stilno Delfin je zaradi do; nosti podrl in na lokacij' nje postavil novo hišo. * spomeniškega varstva J ral objekt v starem rn# jedru Kranja obdržati! nanjo arhitekturo. Na sliki: Miran Praprot ni k. lastnik Praproti, na svečani otvoritvi gostišča. Foto: Gorazd Šinik Škofja Ix>ka, 25. maja — Dan mladosti je priložnost, ko se vsako teto srečajo učenci srednjih lesarskih šol Slovenije. ljetos je bilo srečanje, lesarijada, na Srednji lesni šoli na Trati. Tekmovali so dijaki prtih srednjih lesarskih šol i/ Mariboni, Postojne, Nove Gorite, Ljubljane in Škofje Loke. Pomerili so se v ročnih spretnostih, streljanju In teku. Najbolje so se odre/.a! i dijaki Srednje lesarske šole i/. Škofje l.oke, ki so pre jeli prehodni pokal, leseno skulpturo, ki pripada zmagovalcem. V. Stanovnik, Foto: G. Šinik Mladi v SLO in I)S — Odbor pri Medobčinskem svetu SZDI. /a Gorenjsko in kranjska enota zavoda /a šolstvo sta v ponedeljek, 25. maja. pripravila v srednji družboslovni jezikovni šoli Borisa /.ibcrlu, v športni dvorani in centru Borisa Ziberla v Škofji Ix»ki gorenjsko tekmovanje pod naslovom Mladi v SI.O in l)S. Najboljšo osnovnošolsko in srednješolske ekip«- so s«- merile v preskusu /nanja i/ vsebini- SI.O in l)S, streljanju iu na orientacijskem pohodu. Med H> osnovnošolskimi eki parni i/. 12 gorenjski!) osnovnih šol jc bila prvu druga ekipa osnovne šole 1'udlib prvolaircev Ziri, druga jc bila piva ekipa iz t«- z.irovskc so le, tretja pa je bila ekipa šole heroja (Jruj/.erja i/. Tržiča. Med devetimi srednješolskimi ekipami pa je bila najboljša ekip i srednje lesarske šob- Škofja loka. druga je bila ekipa centra sudnjega usnici jrm^a izobraževanja Jesenice, tretja pa ekipa srednje šole pedagoško-računalniške iu naravoslovno matematične usmeritve Kranj. Na sliki: učenke iz. kranjske osnovne šole Iramcta Prešerna A / lolo: (,. Šinik Kurilno olje v Olševnici Olševek, 28. maja — Delavci in učenci podružnične osnovne šole v Olševku so včeraj dopoldne opazili v Olševnici, v poloku, ki teče mimo solo, madeže, na pod-lagi katerih je bilo mogoče sklepati, da je nekdo s p u stil v vodo kurilno olj«1 o/.i roma nafto. Sledi v odtočnem omrežju so delavce milice in vodnogospodarskega podjetja pripeljale do ene od stanovanjskih hiš v Olševku oziroma do njenega rezervoarja za ku nI no olje. Domnevajo, da je bil lastnik pri pretakanju olja nepreviden. Olje je steklo namesto v cisterno v h« tonski lovilni jašek, ki pa ni vodotesen, temveč je s kanalom povezan z bližnjim jaškom in potem z omrežjem za meteorne vode- C. Z. Riblja čorba na Jesenicah OK ZSMS Jesenic« tos pripravlja tradic* prireditev Mladi za tO* bo drevi, s pričetkorn uri, v športnem par* Mežakljo na Jesenic*'1^ Obiskovalce bodo poskušale ogreti s ^ Orion in Hoavy cornP1 Jesenic ter Poslednji za Brooklvn iz Lj1* Okrog 20. ure pa se pričakuje nastop beOI skupin«' Riblja corbj*' Dordevič in njegovi bistvu z jeseniškim y tom pričenjajo krajšo „i sko promocijsko t1"'11^ izidu njihove nove Jj plošče z naslovom K$ An V -.i dušu (v Ljubljani bodOj pili 2. junija) Za <| koncert so po inl<"' t\f iz Hm,'.rada dobro JjiC1 vljoni, s seboj pa u°c Jjt tudi celotno lastno "/V in razsvetljavo. Organizator obljublja, da bo ob oŠ poskrbljeno tudi koncertno ponudbo«- gf, rnmivost pa /aPlS',Tlj;fl) bodo vstopnic (1500/JjjJ rrbni 1>> ,,t VineJ^/ CENJENI KUPCI, AVTO n PO/V0I VO SPREJEMA VPLAČILA EA RENAULT4 GTL in Jo\tu\nt program vozil Kl y U I l TRAPU Informacij« po telefonu 064 74-