PODPORA TUDI BAROČNI CERKVI V MONOŠTRU STR. 3 »V Otkovci dobro lüstvo ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM žive« STR. 6 Monošter, 28. aprila 2016 • Leto XXVI, št. 17 VSEZAMEJSKO UČITELJSKO SREČANJE SPET V MONOŠTRU Od 21. do 23. aprila je potekalo v Monoštru vsezamejsko učiteljsko srečanje, ki so ga prvič organizirali pred sedmimi leti v Piranu na predlog takratne ravnateljice piranske šole Alenke Kovšca, da bi povezali zamejske učitelje in bi jim ponudili srtokovna druženja s predstavljanjem novosti in spoznavanjem drug drugega. Kasneje so se srečanja selila, prvi dve sta bili v Piranu, sledili so Monošter, Pliberk v Avstriji, Bazovica v Italiji, Reka na Hrvaškem, Planica v Sloveniji in letos ponovno Monošter. »Letošnji odziv je ogromen,« nam je povedala še pred začetkom programa glavna organizatorka letošnjega seminarja, višja svetovalka za porabsko slovensko šolstvo, mag. Valerija Perger, »iz Italije je prijavljenih 15 učiteljev, iz Avstije 17, z Hrvaške pride ena učiteljica, in naših porabskih učiteljev bo v povprečju tudi 10. Bo nas približno 50, in zelo sem vesela, da smo prišli do te številke.« Udeleženci seminarja so se prvi dan spoznavali med seboj, izmenjevali izkušnje, naslednji dan so obiskali dve dvojezični šoli v Prekmurju, kajti to je bila želja od lani. V Prosenjakovcih in v Dobrovniku so - po predstavitvi šol s strani ravnateljic - prisostvovali pouku, dvojezični učni uri in pouku slovenskega jezika kot drugega jezika, nakar je sledil strokovni pogovor. Popoldne so se vrnili v Monošter, kjer je učiteljica asistentka Metoda Perger predstavila pouk slovenskega jezika kot drugega jezika na porabskih šolah in sicer skozi svoje skoraj petletne izkušnje. Predstavila je porabske učbenike in iz enega izmed teh učbenikov je speljala učno temo, nakar so se pogovarjali o tem, kako bi lahko učencem predstavili to temo tako v Porabju kot v Avstriji in Italiji. Strokovni del dneva so zaključili z utrinki iz zamejstva in Slovenije. Učitelji so predstavili novosti iz okolij, od koder prihajajo, katere so se jim zdele pomembne za kolege in so nastale v zadnjem času. Večerji je sledil kulturni program, v katerem je nastopila skupina Êdna. Zadnji dan seminarja so udeleženci »stopili po sledeh Slovencev« od Modincev (Mogersdorf) na avstrijski strani meje skozi Monošter do južnega dela Porabja, v Števanovce in Andovce. Srečanje se je odvijalo v organizaciji Zavoda za šolstvo, področne skupine za zamejstvo. Vse stroške izobraževanja pa je pokrilo slovensko šolsko ministrstvo. Marijana Sukič foto: V. Perger 2 POSLANSTVO SLOVENSKE PARLAMENTARNE ZAGOVORNICE Pozorno smo poslüčali varač-mamo. V zadnjom leti so se te dvojezične napise pa gor Vogrskom z enim gezikom, gospodarstvo s slovenskim ki slovenski penzionisti našo najvekši politiki dostakrat na mapo tö pride, samo živejo pa mrgejo z enim maternim gezikom. S tejm, parlamentarno zagovornico srečali med seov, tau tü kaže, tau nede z enga dneva na gezikom. Nam je pa dano, ka je malo fabrik pri nas, z ali szószóló, Eriko Köleš Kiss, ka sta obadva rosaga dobro drügi den, pred tem je eške ka mamo dva gezika, ka domanjim gazdüvanjom smo ki nam je 4. apriliša dosta vse pa fejs navezaniva eden na dosta drügoga dela pa več enga smo se navčili, ka zvekšoma dola zavertivali, se pripovejdala o tejm, ka majo drügoga. dovoljenj trbej nut spraviti ovak ne moremo na Vorgr-lidgé morajo ovak brigati, s zagovorniki narodnosti za »Meni vsikdar pravijo, ka koj živeti. Dejo v Avstrijo, gde dela pa ka bi rada za Sloven-mi trno dobro spadne pa telko plače leko ponöjvajo, ce dosegnila. Zvöjn v prejšnji aj vam tö dobro spadne, ka kelko pri nas niške. Pitanje novinaj že ta pravleno, se za tau je zavolo toga tö, ka smo je, kak, s kim potejm nazaj velki stopaj šté, ka majo pra-mi Slovenci tü, v Prekmurji držati mladino, kak go navico pri pripravlanji dostafela so pa Vaugri. Hvala Baugi, zaj pelati v paversko delo. zakonov (törvény) tü. Djeste-so me na vse taša veuka sre- Rešitev tü v tejm vidi, če bi jo zakoni, stere narodnosti čanja pozvali, bila sem čla kakšne fabrike ustvaurili, v dobijo osnovno, (házszabály nica vsej delegacij, ka je za steroj slovenskoj vesi, gde bi szerint), ka o njij morajo se tok dobro, ka človek pa ka trbelo slovenski gučati. Zapogučavati, razpravlati, kak čüje, dapa čüti tö, kak se do tau, gdekoli ma priliko, furt proračunski (költségvetés) naše narodnosti obračajo. prosi pomauč pri tejm, depa zakon ali zakon o narodnos-Gda človek direktno čüje, eške nika aska. Po mojom bi tni pravicaj pa eške par. Od té ka gučijo od nas, od naši tau leko bila ena medena nit, se pogučavajo najprlé v svo-problemov, tau je že nika stera bi nam mladino nazaj jom odbori, vöodabréjo, što vrejdno. Pa če eden drugo potegnila k svojim korenjam. de v parlamenti na plenarni mi kaj obečajo, gda telko Vüjpajmo, pa se potröjdimo seji predstavo njino mnenje, lüdi sedi tam, té gvüšno tak tö. Ge vas lepau prosim, če skom živeti, drugoga smo sámi tü vse včiniti za tau, aj pitanje, predloge za spre-mislijo, ka tau trbej rejšiti. vam štoj pravi, ka smo Őr-se navčili zatok, ka vsi so se ne more tisto najlagovejšo membe. Pri drügi zakonaj pa Ge vseposedik pravim, ka ség, se vi tö fejs branite.« kaulivrat nas slovenski zgoditi z nami, ka nam za 20če oni tü škejo vcuj gončati tau, ka smo mi zdaj nej tak gučali. Mi smo se navčili 30 lejt šatrivajo. od narodnosti, té morajo po-razviti, kak bi má biti za Če bi tau mlajši čütili vogrski, zakoj se te naši Med penzionisti so nisterne saba dovoljenje prositi, ka do-naše pameti volo leko bili, mlajši od nas ne morejo ženske pokisijle ta prajti tibijo komisije za državni zbor tau je kriva naša usoda, »Tau, ka smo mi Sloven-slovenski navčiti. Zaka? Ka ste bridke spomine, stere so (Házbizottság) pa od pred-ka smo štirdeset lejt zaprejti ge, tau je do tisga mau kaj niške si cajta ne vzeme. Tau doživele pauleg svojga masednika Parlamenta Kövér bili od Vogrske, od Sloveni-vrejdno, ka mi slovenski sem ges tö prgrejšila, gda ternoga gezika v svoji dijaški Lászlóna, pa če njim tisti je, smo v ton kauti mogli gučimo, po našom ali po sam tam doj na Vogrskom lejtaj na varaškoj gimnaziji odbor dopisti, te razpravlajo biti. Tau tö sir cuj dejem, ka knjižnom. Porabsko sloven-živala, ka sam nej pri cajti, ali zakoj so mogle zatajiti pa nekak od nji nesé pred tau, ka smo mi svoj gezik ščino je potrejbno mlajšom liki kasnej začnila s tem pri svojo narodnost, zakoj so si parlament. Taši so bili lani pa kulturo ohranili, tau je prejk dati, knjižno pa aj se svojom sinej. Dosta mlajšov nisterne gora djale, ka svoje šolski pa zakon o poklicnom zavolo toga tö gé, ka smo se navčijo. Dosta vse se godi poznam, najbola Nemce, mlajše ne do včile slovensko, izobraževanju, ali ka aj bau z dugimi nej tak mejšali«, na svejti pa dosta taše je ka redno gučijo obadva kak grdau so djali z njimi v v elektronski dokumentaj ali je pripovejdala Erika. nastalo, za štero mi nema-gezika. Nika nej kesnau, fabritjaj ali kak se neščejo kakšne vrejdnosti aj baujo na mo svoje reči, zatau smo dočas smo na svejti, vse gnesden nisterni mlajši včilišti našoga rosaga, naroda Mi smo Slovensko Porabje začnili vogrske reči nücati. leko sprmenimo. Mi smo se ti slovenski, zakoj je nej za (nemzeti értéktár). Tau je pa nej Őrség Mogli bi se eške knjižno cuj v mladi lejtaj slovenski po-asek nam Narodni park ptd. skor tak pomembno, kak je navčiti. Dostakrat pravim, gučavali med seov, tau več Tak sam vijdla, ka bi eške npr. madžarski Nacionalni »Slovensko Porabje«, té iz-ka nikdar tašni pogojov nikdar nede. Depa če bi se mele ženske ka povedati, se register žive kulturne dedi-raz mi nücamo, depa tau nej bilau za slovenstvo kak samo tisti mladi, šteri odi-vö potaužiti, za tau sam si že ščine. Tao za velko ceni, ka je po pravici na mapáj nin ne gnesnaden. Gda ste vi mlaj-jo plesat pa popejvat, med zdaj gora djala, ka kleta pa naša indašnja vrejdnost, bo-piše. Meli smo Vendvidék, ši bili, zbrodite, ka té za vas seov slovenski pogučavali, z veseldjom pozovemo med rovo gostüvanje tü leko gora depa tau je Občni zbor Že-dano bilau. Najbola na tau bi bilau že dosta vrejd-nas našo zagovornico, stera prišla na lišto. Pri tejm tü lezne županije v prejšnjom leki bi gnes leko naš gezik no. Če bi tau mlajši čütili, de nam gvüšno eške več leko leko pomagajo, kašni so od-režimi 1983. leta zbriso. tadale nücali, bi leko vse ka je moja mama Sloven-pripovejdala, ka vse se ji je nosi med našim pa matičnim Zdaj pa mi nika nemamo, včinili za našo kulturo, ka ka, s tem se leko štimam, ka pršikalo dosegniti za nas. rosagom. Naša zagovornica dostakrat štem ger, ka smo vsakši nam šké pomagati. je tau nika več vredno, bi Lepau smo se ji zavalili, ji s je trno rada pa srečna, gda ji mi zdaj Őrség. Mi smo Depa zaman od zvüna ške-že dosta bola na leki živeli toploga srca gratulejrali pa ji v Pešti pravijo, ka je Slovenija Slovensko Porabje pa nej jo pomagati, če od znautra kak Slovenci na Vogrskom.« želeli dosta moči, energije pa prej naša najbaugša sausedi-Őrség, nikdar nej bila ta neškemo mi sami sebi po-sreče za dobro delo tadale. ca. Eške sám premier Orbán pokrajina Őrség. Na tom magati. Do tisga mau, ka Če bi leko meli slovensko Viktor je pravo, ka na Slo-delam, aj dobimo nazaj tau ne dosegnemo, ne pre-fabriko Tekst pa slika: venijo trbej paziti, ka tau en svoje ime: Slovensko Porab-mislimo, kašna vrejdnost Klara Fodor taši saused, s šterim mi dosta je -Szlovén Rába-vidék. je tau, je problem. Zbrodi-Svoja mišlenja je tadale vodila dobroga, sküpnoga dela leko Obečali so mi, ka dobimo mo si, lidgé se narodjio na s tejm, kak je gnes povezano Porabje, 28. aprila 2016 3 Murska Sobota: Sodelovanje z Ingolstadtom POGLED V LIKOVNI SVET NEMŠKIH UMETNIKOV Hanni Goldhardt, ki se je rodila v Arequipi v Peruju, zdaj živi v Ingolstadtu, v Soboti razstavlja tretjič. In sicer se predstavlja z abstraktnimi slikami velikega formata, manjšimi slikamiobjekti in grafikami. Je docentka in izvajalka slikarskih in kipar skih tečajev. Sicer pa je osrednje področje njenega delovanja slikarstvo, ustvarja tudi grafike in umetniške inštalacije. Je pobudnica in organizatorka mednarodnih likovnih razstav »Svetloba, prostor, Evropa, Identitete« in »Iskanje sledi«. Njena dela na razstavi delujejo veličastno in privlačno, zato jih lahko umestimo med pomembnejša v soboški Galeriji. Zanimiv je razpon barv, od izzivalno poudarjenih, skoraj kričečih do povsem umirjenih. Konrad Risch je končal študij kiparstva na Akademiji likovnih umetnosti v Münchnu in se odločil za svobodni umetniški poklic. Doslej je imel več razstav doma in v tujini. Priljubljena tema njegovega ustvarjanja so živali in rastline ter človek v svoji nepopolnosti, raznovrstnosti in krhkosti. Naslovi njegovih del so zanimivi, denimo Padla žival, Ranjena figura, Padli angel, s čimer nakazujejo na fizično in psihično stanje upodobljenih bitij. Sklupture najpogosteje izdeluje iz lesa v naravni barvi in iz kamna. Risbe in grafike so mu v pomoč pri idejni zasnovi kiparskih izdelov. Dela gostujočih umetnikov, slikarke in kiparja, se lepo dopolnjujejo, ter dajejo vplogled v del Z Ingostadtom je začela murskosoboška občina sodelovati v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je v tem bavarskem mestu, v tovarni Audi, delalo nekaj tisoč Pomurcev. Za delavce, za katere so bili v Nemčiji zelo zainteresirani, so lepo skrbeli, solidno so jih plačevali in zagotovili poceni in ustrezna, za gastarbeiterje, kot so nekateri imenovali »gostujoče delavce«, nadpovprečno udobna stanovanja in celo nova igrišča za šport in rekreacijo. Morali pa so vestno in trdo delati, kajti tedaj robotov še ni bilo, zato so za najtežja dela, predvsem ob stiskalnicah, poprijeli najpogosteje delavci iz različnih koncev Slovenije. Tedaj, ko je občino vodil poznejši veleposlanik na Madžarskem Andrej Gerenčer, so nastali tesni stiki med soboško in ingolstadsko mestno občino. Izmenjale so se politične delegacije in kulturne prireditve, zlasti nastopi za slovenske delavce. Zvrstilo se je več pogovorov, ki so obetali gospodarske stike, vendar naprej od razprav ni prišlo. Kakor se je to, sicer na nekoliko drugačni ravni zgodilo med Ingostadtom in Győrom, kjer je v razvoj avtomobilske tovarne vložila Nemčija več milijard evrov. Nepretrgoma se ohranja sodelovanje med soboško Galerijo s kulturnimi ustanovami v Ingolstadtu. Rezultat teh stikov je aktualna razstava v Murski Soboti, kjer se predstavljata slikarka Hanni Goldhardt (1953) in kipar Konrad Rich (1959). likovne ustvarjalnosti na Bavarskem. K novinarskemu vpogledu v likovni svet slikarke in kiparja še predstavitev publikacije, v kateri Galerija predstavlja bogato stalno zbirko, ki šteje blizu 700 del, ob natisu natančno 686 slik, skulptur, risb, grafik in fotografij več kot stotih domačih in tujih umetnikov. V publikaciji so osnovni podatki o likovni galerijski dejavnosti, ki se je v Murski Soboti začela leta 1965 z odprtjem Razstavnega paviljona arhitekta Franca Novaka. Sedanja zgradba Galerije pa je bila zgrajena leta 1980. Galerija lastno muzejsko zbirko neprenehoma oblikuje in dopolnjuje, spremlja razvoj sodobne likovne umetnosti v ožjem pomurskem in širšem slovenskem prostoru. Galerija se povezuje, sodeluje in izmenjuje razstave s slovenskimi in tujimi sorodnimi ustanovami in občasno izdaja monografije priznanih avtorjev. Želja vodstva je, da bi imela galerija dovolj prostora za postavitev teh del, kajti zdaj morajo pripravljati le občasne razstave iz stalne zbirke. Glede na sedanje razmere v slovenski kulturni politiki gre bolj za »pobožne« kot »realne« želje oziroma možnosti. Vsekakor pa tisti, ki sicer ljubiteljsko več desetletij spremljamo likovni utrip, lahko zatrdimo, da se je v Galeriji zvrstilo na desetine izjemnih in odmevnih razstav in kulturnih dogodkov, ki so presegli ožje lokalne meje in se vključili v sodobne tokove na državni in mednarodni ravni. Zdaj so odlične razstave tudi drugod po Pomurju (zlasti v Lendavi). Nemara je v tem del odgovora na vprašanje, kako je mogoče, da na tako majhnem delu Slovenije živi in uspešno ustvarja toliko akademskih slikarjev in v novejšem času tudi akademskih kiparjev. Več se jih udeležuje tudi monoštrske mednarodne likovne kolonije, ki jo strokovno vodijo sodelavci lendavske Galerije-Muzeja in bo letos avgusta že petnajsta zapored. Ernest Ružič Porabje, 28. aprila 2016 PODPORA TUDI BAROČNI CERKVI V MONOŠTRU Na povabilo slovenske zagovornice v madžarskem Parlamentu Erike Köleš Kiss je 21. aprila Porabje obiskal državni sekretar na Ministrstvu za človeške vire (EMMI), odgovoren za cerkvene, narodnostne in civilne odnose Miklós Soltész. Madžarski politik si je v Monoštru najprej ogledal baročno cerkev pod vodstvom župnika Ferenca Rimfela, se nato udeležil pogovorov z zagovornico in predsednikom Državne slovenske samouprave Martinom Ropošem na Verici ter se odpravil na ogled Muzeja Avgusta Pavla, ki sicer zaenkrat še ohranja sloven-ski značaj. »S predstavniki Slovencev na Madžarskem se ne srečujem le v Parlamentu, na usklajevanjih o proračunu, temveč sem se mudil že večkrat tudi na njihovem do-mačem območju« -je na tiskovni konferenci povedal državni sekretar Soltész in opozoril, da se je način podpore narodnostim s strani madžarske vlade v zadnjem obdobju korenito spremenil. Navedel je sistem zagovornikov, ki zagotavlja zastopstvo 13 avtohtonih skupnosti v parlamentu. Po besedah državnega sekretarja je v zadnjih šestih letih finančna podpora narodnostim narasla za 2,5-krat, še posebej v zadnjih dveh letih - za 2-krat. »Trenutno so narodnosti deležne podpore v višini več kot 8 milijard forintov« - je opozoril Miklós Soltész. Slovenska skupnost je podprta na več področjih delovanja, tako madžarski politik, naj gre za vzdrževanje dvojezičnih šol, kulturno dejavnost ali za versko življenje. Letos je Radio Monošter prejel dodatnih 1,5 milijona forintov za tehnični razvoj, za obnovitev Slovenskega doma pa je vlada namenila 20 milijonov. »Obnovo osrednje cerkve Slovencev v Porabju bomo -v prvem koraku - podprli s 50 milijoni forintov« - je naznanil državni sekretar in prenovitvena dela označil kot pomembna. Tretja največja baročna cerkev na Madžarskem lahko pritegne številne turiste, kar pa je poglavitno, prispeva k ohranitvi slovenske skupnosti preko zagotavljanja prostora za bogoslužja v lastnem jeziku. »Vodje slovenske skupnosti se trudijo, da bi se jezik in izročilo ohranila tudi pri mladih« -je zaključil visoki gost v Monoštru, in poudaril, da je »Madžarska veliko močnejša preko delovanja narodnosti, tako tudi Slovencev.« Na novinarsko vprašanje glede prihodnosti edinega slovenskega muzeja na Madžarskem pa je odgovorila slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss: prizadevajo si, da bi Muzej Avgusa Pavla ohranil slovenski značaj in bi se njegov položaj pomirljivo uredil. »Dobro bi bilo, če bi ustanova prej ali slej prišla pod vzdrževanje slovenskih organizacij« - je zaključila parlamentarna zastopnica Slovencev. -dm Cerar predlagal razrešitev ministrice za kulturo Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar do roka, ki ji ga je za razmislek določil premier Miro Cerar, ni odstopila, zato je ta v državni zbor poslal predlog za njeno razrešitev. Cerar je v obrazložitvi zapisal, da je kultura v svojem najširšem pomenu izjemnega pomena za identiteto slovenskega naroda in države, ministrica pa mora oblikovati in voditi vladno politiko na tem področju, česar pa Bizjak Mlakarjeva ni storila. Sodu je sodeč po premierjevih besedah izbilo dno ministričino upiranje sklepu vlade, da se upravljanje rudnika v Idriji prenese na Center za upravljanje dediščine živega srebra Idrija. Cerar je ob tem dejal, da vlade ni mogoče voditi, če njen član ni pripravljen iskati rešitev, pri čemer je ministrici očital, da je vsako odločitev vlade sprejemala kot poraz posameznika. Ministrica bo razrešena, če bo večina poslancev podprla predlog za njeno razrešitev. Kulturni resor naj bi po najverjetnejši razrešitvi začasno prevzel minister iz vrst DeSUS-a za Slovence v zamejstvu in po svetu, Gorazd Žmavc. Na vidiku nova stranka Županova lista nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja se bo preimenovala v Novo ljudsko stranko Slovenije in se odpravila na naslednje državnozborske volitve. Ustanovni kongres stranke naj bi bil 12. maja, ko bo minilo natanko 28 let od rojstva Slovenske kmečke zveze, predhodnice današnje Slovenske ljudske stranke (SLS), stranke, iz katere so Kanglerja po dogajanju v Mariboru, ki so ga odnesli iz županskega stolčka in ga preselili v sodne dvorane, izključili v času predsednika Radovana Žerjava. Kangler naj se ne bi potegoval za predsednika stranke, med drugim zaradi odprtih postopkov na sodiščih. Kongresa naj bi se udeležila tudi nekdanji kmetijski minister Ciril Smrkolj in nekdanji župan Murske Sobote Anton Štihec. 4 Slovenija: Dnevi in noč knjige Koncert Goričkih PODZEMLJE: ODMEVA, klantošev v Sakalovcih KAR SMO ZAMOLČALI V soboto,16. aprila, je v kulturnem domu v Sakalovcih pote kal koncert Goričkih klantošev. Dogodek je organizirala sa- Predzadnji aprilski teden je bila kalovska Slovenska narodnostna samouprava. Slovenija v znamenju Dnevov Na povabilo Slovenske narodnostne samouprave Sakalovci je skupina Gorički klantoš z lepimi ce samouprave, ki je na kratko predstavila skupino. Ko je ona predala oder nastopajočim, je skladbami in humorističnimi vložki zabavala sakalovsko občinstvo v domačem kulturnem domu. vodja skupine Marija Rituper, glasbena pedagoginja, poklicala muzikante na oder in in Noči knjige. V splet številnih dogodkov se je vključilo tudi Pomurje, predvsem Murska Sobota, morda za spoznanje manj izrazito kot ostala območja in (večja) mesta v državi(ci). Skupaj se je v Sloveniji zvrstilo 49 dogodkov tako v Ljubljani kakor v petih partnerskih mestih. Rdeča nit letošnjih prireditev je bilo podzemlje - v ospredje so organizatorji, Društvo slovenskih pisateljev, dajali tisto, kar je prezrto, nevidno, neslišano, kar je alternativa v odnosu do uveljavljenega. Kot je dejal predsednik DSP Ivo Svetina, pozornost ni bila namenjena prostoru, kjer vlada in domuje elita, ampak ris Velner (harmonika), Mojmir Wolf (kontrabas), Zorica Vrečič (violina), Mira Huber (pevka) in Boris Kočiš (pevec). Skupina je bila ustanovljena pred dvajsetimi leti, po sedemnajstletnem premoru pa se je ponovno zbrala. Skupina si prizadeva ohraniti prekmursko in porabsko ljudsko pevsko izročilo v izvirnem narečju Goričkega in Porabja, kjer je bila slovenska ljudska pesem včasih edina ohranjevalka jezika. Godci zasedbe Gorički klantoš so eni redkih, ki izvajajo instrumentalno in vokalno glasbeno ljudsko predstavila enega za drugim. izročilo Goričkega in Porabja. Članov je bilo pet, in sicer: Bo-Pojejo v arhaičnem narečnem tistim obrobnim, marginalnim skupinam, ki so bolj hvaležne, da so se lahko srečale z avtorji. Hkrati s Slovenskimi dnevi knjige je ob svetovnem dnevu knjige bila pestra Noč knjige (22.23.4.2016). V programu Noči knjige je sodelovalo več pomurskih osnovnih in srednjih šol, v soboški Pokrajinski in študijski knjižnici pa so, avtorja Franci Just in Janez Balažic ter urednik Milan Vincetič, predstavili knjigi Zveni podob in Veršuši, pripovedavke in zmenje. Med Slovenci na avstrijškem Koroškem pa je bil v gosteh Tone Partljič, letošnji Prešernov nagrajenec za književnost. E.Ružič jeziku. Pred kratkim so izdali novo zgoščenko »Najlepših naut našega srca«, saj želijo bogato kulturno dediščino ohraniti mlajšim rodovom. Občinstvo je bilo zelo veselo, da so lahko poslušali stare ljudske pesmi v takšni lepi izvedbi. Bila je neka ženska, ki je prišla na koncert bolna, po programu pa je povedala, da je ob poslušanju glasbe celo ozdravela. Programu so prisostvovali tudi generalni konzul RS v Monoštru, Boris Jesih, s soprogo in županja Sakalovcev Valerija Rogan. Lilla Fasching foto: B. Nemeš Program se je začel ob 19. uri z uvodnim govorom predsedni- Porabje, 28. aprila 2016 5 DOMOVINA JE LJUBEZEN KPD Lipa Šempas pri Novi Gorici že nekaj let prireja kulturni večer z naslovom Domovina je ljubezen. Na to prireditev vsako leto povabijo tudi skupino iz Porabja. Na letošnjo prireditev, ki je bila jubilejna deseta in se je odvijala 16. aprila, je bil povabljen MePZ Avgust Pavel z Gornjega Senika. Na prireditvi, ki je potekala pod častnim pokroviteljstvom predsednika Slovenije g. Boruta Pahorja, so se predstavili poleg že omenjenega zbora: MPZ Lipa Šempas, pevska skupina Iskrice s harmonikarjem, MPZ Slovenski dom iz Zagreba in MPZ Nediške doline iz Italije. Člani MePZ A. Pavel smo se pred nastopom najprej odpeljali v znamenito vasico Vipavski križ, ki leži na hribu ob nekdanjem križišču pomembnih cest, kjer nam je prijazna domačinka povedala mnogo zanimivih stvari o zgodovini kraja. Hrib ni posebej visok, je pa z njega prelep razgled na celo Vipavsko dolino in gore okrog nje. Vas, ki je tako kot druge v tej dolini, zgrajena iz kamna, ima tri pomembne dele: grad, trg in predel okrog cerkve. Na koncu ogleda so nas povabili v grajsko klet, ki so jo pred kratkim obnovili in jo uporabljajo za predstavitev domačih vin in druge prireditve. Ko smo prispeli v Šempas, so nas gostitelji povabili na turistično kmetijo, kjer smo poizkušali domače klobase, pršut in vino. Ob osmi uri se je začel nastop. Velika dvorana kulturnega doma je bila skoraj polna, kar v današnjem času, žal, vidimo vedno bolj poredko. Zbrane sta najprej pozdravila župan Nove Gorice in predsednica KS Šempas, nato pa je nekaj besed povedal še Jože Hirnök, predsednik ZSM. Nato so sledili nastopi in na koncu smo vsi nastopajoči za- V Mozirju so družine pele o ljubezni Družinsko petje ljudskih pesmi v Savinsjki dolini ima že dolgoletno tradicijo. Letos je Kulturno društvo JURIJ že dvajsetič organiziralo prireditev Družinsko petje v kulturnem domu v Mozirju, na katerem je drugič sodelovala tudi porabska skupina. Delček bogate porabske pevske kulture so na jubilejni prireditvi predstavile Ljudske pevke ZSM Števanovci (vodja: Magdalena Bartakovič, mentorica: Marija Rituper). Ker je glavna tema prireditve bila ljubezen, na katero se je nanašal tudi podnaslov prireditve »Ljubezen je bila in bo, ko mene in tebe na svetu več ne bo«, so naše pevke zapele v programu dve ljubezenski pesmi. Na prireditvi so poleg naših pevk nastopale družine, sestre in bratje, člani družin iz več generacij. Program je vodil Jurij Repenšek, predsednik mozirskega društva, ki je prav tako zapel s svojo družino. 20. jubilejno Družinsko petje je snemal radio Ognjišče. Po prireditvi je vsaka nastopajoča skupina oz. družina lahko obiskala Mozirski gaj. Po kratkem sprehodu v praku cvetja so bile skupine in družine tudi povabljene na družabno srečanje. Vzdušje prireditve in kvaliteta nastopov družin sta bila zavidljiva, tako upajmo, da bodo te družine negovale to pevsko tradicijo še dolgo let in bodo lahko tudi naše skupine nastopale pri njih. Anamarija Bedič peli pesem Vsakdo mora imeti Čeprav smo se peljali daleč, na prijatelja. Nastopu je sledilo drugo stran Slovenije, nam bo prijetno druženje v dvorani, nastop v Šempasu ostal v lev kateri so domačini na hitro pem spominu. pripravili vse potrebno za po-Ciril Kozar gostitev. Politični barometer Po najnovejših podatkih političnega barometra je volivce, ki jih je zgubila največja vladna stranka FIDESZ, pridobila desničarska stranka Jobbik. Če bi bile zdaj volitve, bi vladno stranko Viktorja Orbána volilo 24 odstotkov volivcev, kajti le-ta je v zadnjem mesecu zgubila 2 odstotka pristašev, ki so se preusmerili k stranki Jobbik, katere podpora je narasla s 13 na 15 odstotkov. Podpora levičarski stranki socialistov se ni spremenila, kot prejšnji mesec jo tudi zdaj podpira 12 odstotkov volivcev. Med manjšimi strankami je Demokratična koalicija Ferenca Gyurcsánya pridobila še en odstotek volivcev, tako ima zdaj petodstotno podporo. Pav obratno je pri stranki LMP, ki je s 4 odstotkov zdrsnila na tri. Ni se spremenilo število tistih volivcev, ki so neopredeljeni ali negotovi, ena tretjina volivcev se še ni odločila, komu bi dala svoj glas ali če bi sploh šla na volitve. Čez deset let polovica Madžarov ne bo imela družinskega zdravnika Na varuha človekovih pravic se je obrnil najmlajši zdravniški sindikat s trditvijo, da država svojim državljanom ne zagotavlja pravice do telesnega in duševnega zdravja. Trenutno ni domačega zdravnika v 259 zdravstvenih ambulantah, kar pomeni, da kakih 300-400 tisoč ljudi nima zagotovljene temeljne zdravstvene oskrbe. Po mnenju predsednika zdravniškega sindikata umre v krajih, kjer ni domačega zdravnika, dvakrat toliko ljudi, mlajših od 65 let, kot v krajih z domačim zdravnikom. Trendi na podlagi statističnih podatkov nakazujejo, da bo manjkalo leta 2025 kakih tri tisoč domačih zdravnikov, torej polovica prebivalstva ne bo imela zagotovljene temeljne zdravstvene oskrbe. Sindikat meni, da država zdravstva ne finansira do take mere, kot bi ji to dopuščala gospodarska rast. Podhranjenost zdravstva je med drugim vzrok, da je Madžarska skoraj na vrhu lestvice glede rakastih obolenj in smrti zaradi raka. Vodja sindikata meni, da zdravstvo potrebuje dodatnih 700 milijard forintov, če želi odpraviti večje pomanjkljivosti. Porabje, 28. aprila 2016 7 POŠTIJA SREJDI VARAŠA Srejdi maloga varaša v dva kraja poštija dé. Skrak te poštije nej samo eden človek živé. Pa skrak nje je nej samo ena bauta, tam so rami, gračanki, so lidgé. Više maloga varaša nej nabole velki brejg leži, na njem so travniki, drejve pa divdje stvari. Od vsega toga ta parpovejst guči. Lübezen pa pajdaši Vsi mlajši v malom varaši že znajo, kak sta Renata pa Bobi zalübleniva. Eden nika drugoga ne vidi kak samo eden drugoga. Bobi samo Renato vidi, Renati samo Bobi pred očami ojdi. Zatoga volo so najbole lagve vole od Renate pajdaši gratali. Pa nej samo tou! Od čemerov tak so se zgučali, go več ranč ne poglednejo. »Če una samo Bobina gleda, nas pa sploj več vpamet ne vzeme, aj tak bou! Mi go več tö ne poglednemo,« se je čülo iz mladi lamp. »Vej pa ja! Gda pa go Bobi povrže, mi njoj mo znouva dobri,« se je čülo tadale. »Depa po tejm go več mi tö ne poglednemo. Tak de, kak bi go sploj nigdar nej bilou,« se je eške čülo. Tak so mlajši z maloga varaša gledali za srečno zalüblenima Bobinom pa Renato. Njiva v svojom svejti živeta, drugi mlajši pa se v svojom držijo. Starejši iz maloga varaša so brž vpamet vzeli, kak je z mlajšami na poštiji pa skrak nje nej vse tak, kak šegou ma biti. »Leko se vrejmen mejša. Tou se na mlajšaj najbole pozna. Vej pa nej čüdo, ka se vrejmen mejša, vej je pa sprtolejt gé,« so si eni brodili. »Aja, mlajše njiva mlada krv es pa ta oneja,« so si drugi brodili. »Leko, leko, ka je tak gé. Depa v naši mladi lejtaj je vse ovak bilou,« so eni nazaj v svoja mlada lejta odišli. Kakoli so si starejši brodili, pri mlajšaj v malom varaši se je svejt po svoje obračo. Dokeč, dokeč je nej Renata srejdi poštije malo Mag-do gor stavila. Skur priletejla je do nje, go obimala pa se paščila gučati. »Magda, Magdica moja! Deva malo kaulakvrat! Pojva, ziščiva naše pajdaše pa pajdaškinje! Demo malo gor pa doj po poštiji! Demo ta gor na brejg ali pa do potoka,« se je paškila gučati kak eške nigdar nej. Magdi je od sreče srce začnolo mlatiti kak eške nigdar nej. Vcejlak je svoje čemere ta pozabila. »Renata, vej pa ovak ranč ne more biti!« Neje deset minutov taminoulo, že so mlajši vküper bili. Vse je tak bilou, kak se je brezi Bobina godilo. Eden je nej nika pito, eden je nej čemerov gor segrejvo, eden je nej na nika lagvoga brodo. Renata pa, kak bi na Bobina ranč nika nej brodila, kak bi ga nigdar nej bilou. Tak je bilou celi pejtek zadvečerka, cejlo soboto vküper s skur cejlo nedelo. Dokeč, dokeč je Renata koulak sedme vöre večer znouva več nikoga od svoji mladi pajdašov nej vidla pa nej čüla. Bobi je domou prišo. S starišami je prejk vikenda pri atinoj mami, pri babi biu. Kak je domou prišo, že sta z Renato vküper bila, že so mlajši vujali. »Če una nas ne pogledne, mi go več tö nemo,« so se trousile mlade lampe. »Gda go Bobi povrže, mo njoj znouva dobri,« so čemeri naprej prišli. Renata pa Bobi sta tou nika nej čüla, nika nej vidla. So pa vse vküper starejši iz maloga varaša zijali. »Ja, ja, znouva se vrejmen mejša!« Miki Roš Dvoji smo na toum svejti, zavolo steri nouvi lidge na svejt pridejo. Eni smo moški, druge ženske. Najprva se radi mamo, nikšni problemov nega, samo ena velka lübezen raste. Potejm se oženimo, s tejm delom se problemi začnejo. Sto vej, zakoj je tou tak gé. Depa svejt se eške naprej vrti. Vse duže smo oženjeni, vse več vejmo eni od drugi kaj povedati. Moški najraj kaj takšnoga vöovadimo, kak se žene korijo, če nejsmo vrli gé. Zvejkšoga takše gučimo. Ženske, une pa vejo od nas moški eške vsefele drugoga povedati, ena drugoj vöovaditi. Gda se pri takšnom guči vküper dobijo, tou tak vögleda, kak bi mi moški skur nika vrejdni nej bili. »Moj je za nikšno delo nej,« se prva zglasi. »Ge rejsan ne vejm, če so drugi tö takšni ali pa sam samo ge takšo nesrečo mejla, ka sam ga ranč ge mogla gor najti. Vej pa enoga dela ne vej obrediti, kak trbej. Če se k kakšnomi deli kcuj vzeme, vse trbej za njim obrediti. Samo če meklo v roke vzeme, že je vse bole zamazano, kak pa je točkar bilou.« »Ja, ge te vcejlak razmejm,« druga začne. »Gesti, piti téve gledati pa spati, tou je vse, ka vej delati. Ne vejm, ka v slüžbi dela, ka vsigdar tak trüden domou pride. Če bi bar eške kakšo pošteno plačo prislüžo. Eške tou ne vej naprajti. Depa na talejri najboukše, najbole žmano mesou šké meti. Kak bi milijonke slüžo. Guči mi, ka je kriza gé, ka niške več zavolé ne slüži. Vej pa če je kriza pri pejnezaj, boug moj, mora na talejri tö kriza biti!« »Ženske, tou je eške nika nej! Ge sam mojomi nika nej vrejdna gé,« se že tretja strousi. »Nika sam njemi nej vrejdna gé! Ja, gda sva eške pojap pa dekla bila, je vse ovak bilou. Ka pa gnes, vas pitam? Gnes pa je vsikša boukša od mene. Vsikša se vej od mejne lepše pa boukše vözravnati. Vsikša vej boukše küjati. Eške tista tanjana druga sausedica njemi je lepša od mejne. Un sebe za najbole čednoga, lejpoga pa vrloga ma. Ge, ge pa sam nika, nika nej vrejdna. Kama sam gledala, gda me je gemau?« »Ge tö nejsam z mojim sreče mejla,« štrta skur djouče. »Moj je ranč takši, kak ste prajle. Zvün toga pa druge ženske rad ma. Gnouk svejta je samo Zveza Slovencev na Madžarskem in name vido, drugi žensk za njega nej bilou. Ranč ji je vido nej. Zdaj pa, zdaj pa so vse druge, samo mene več nega v njegvi očaj. Dobro, zmejs me eške küšne na lica. Depa samo po tejm, če njemi kaj trbej.« Tista peta tam za stolom, punim s kafejom pa pogačami, vcejlak tiuma ostane. Nika ne guči, samo pomalek kafej pidje pa nji poslüša. »Ka pa ti? Ti tö kaj vöovadi, kak je s tvojim gé,« go prva pita, skur zapovej. »Dobro, če tak škete. Depa ženske, vse tou je meni nika nej poznano. Od toga, ka gučite, ge nika ne vejm. Moram prajti, ka je moj mouž trno čeden možakar. Tak čednoga sam eške nej vidla pa nej srečala, kak je moj gé,« si ženska eške cigarejtlin vužge. »Moj mouž je takši samo zatoga volo, ka si je tak nebesko lejpo, vrlo pa čedno žensko najšo. Kak sam prajla, takšo žensko si leko samo čeden moški najde.« Ženska kafej do kraja spidje, cigarjtlin doj vgasne pa odide. Tiste štiri ženske pa so z oprejtimi lampami samo glejdale za njou. Miki Kulturno prosvetno društvo Lipa Šempas vas prisrčno vabita na kulturno prireditev z naslovom Z LIPO V CVETOČO POMLAD, ki bo v soboto, 30. aprila 2016, ob 18. uri v Slovenskem domu v Monoštru. Na kulturnem programu sodelujejo: Mešani pevski zbor Lipa Šempas Gledališka skupina ŠOVV Vokalno-inštrumentalna skupina Kresnice Harmonikaša izpod Vitovske gore Avtobus bo peljal z Gornjega Senika ob 17.15 uri. Porabje, 28. aprila 2016 ŠPORT, VREME, 23.00 UMETNOST IGRE: PORTRET REŽISERJA TOMIJA JANEŽIČA, 23.30 BALETNI VEČER: OB 400-LETNICI M. DE CERVANTESA - B. CULLBERG: DON KIHOTOVE SANJE, TV BALET, 0.15 DEVA PREMAL, MITEN IN MANOSE, POSNETEK IZ SLOVENSKE PETEK, 29.04.2016, I. SPORED TVS 5.55 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 TAKSI, KVIZ Z JOŽETOM, 11.40 INFODROM, TEDNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 KIOKA: TURISTI, RISANKA, 18.25 TAKSI, KVIZ Z JOŽETOM, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 21.25 MED VALOVI, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 AKCIJA, SLOVENSKI FILM, 0.30 DNEVNIKSLOVENCEV V ITALIJI, 0.55 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 1.50 INFO-KANAL PETEK, 29.04.2016, II. SPORED TVS 6.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 7.00 OTROŠKI POČITNIŠKI PROGRAM: OP! 10.15 PRISLUHNIMO TIŠINI: PREGLED DOGODKOV, IZOBRAŽEVALNA ODDAJA ZA GLUHEIN NAGLUŠNE, 11.00 HALO TV, 11.50 DOBRO JUTRO, 14.15 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 14.40 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNOSVETOVALNA ODDAJA, 15.20 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNAODDAJA, 16.10 DOBER DAN, 17.00 HALO TV, 17.55 KOŠARKA -LIGA NOVA KBM ZA PRVAKA: ZLATOROG LAŠKO : KRKA, 20.00 LECH WALESA, ČLOVEK UPANJA, POLJSKI FILM, 22.00 TV ARHIV, DOKUMENTARNA ODDAJA, 22.55 POLNOČNI KLUB: 150 LET RDEČEGA KRIŽA, 0.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.55 HALO TV, 1.40 ZABAVNI KANAL, 2.30 UMETNOSTNO DRSANJE - SVETOVNO PRVENSTVO: ŠPORTNI IN PLESNI PARI, PROSTI PROGRAM, 4.30 KOŠARKA - LIGA NOVA KBM ZA PRVAKA: ZLATOROGLAŠKO : KRKA, 8. KOLO, 6.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, * * * SOBOTA, 30.04.2016, I. SPORED TVS 5.55 KULTURA, ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 11.05 TV ARHIV, DOKUMENTARNA ODDAJA, 12.00 TEDNIK, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.50 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 14.20 AMBIENTI, 14.50 V DIVJINI Z BENOMFOGLOM: AVSTRALIJA, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 16.00 ZALJUBLJENI VŽIVLJENJE, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 18.05 JEDI ZA VSAK DAN Z RACHEL ALLEN, 18.30 OZARE, 18.40 ZU: ZUJEV ČASNIK, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 20.00 VSE JE MOGOČE, 21.35 POGREŠANA, FRANCOSKA NADALJEVANKA, 22.25 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.55 ALABAMA MONROE, BELGIJSKO-NIZOZEMSKIFILM, 0.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.15 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 2.10 INFO-KANAL SOBOTA, 30.04.2016, II. SPORED TVS 7.00 NAJBOLJŠE JUTRO, 9.00 DOBER DAN, 10.00 NE GREM NA KOLENO, DOKUMENTARNI FILM, 10.55 CITy FOLK - OBRAZI MEST: REKA, 11.20 MED VALOVI, 12.00 10 DOMAČIH, 12.45 POLNOČNI KLUB: 150 LET RDEČEGA KRIŽA, 14.00 TRETJA GENERACIJA, DOKUMENTARNI FILM Z ZVOČNIM OPISOM ZA SLEPE IN SLABOVIDNE, 15.05 TANJA ŽAGAR, KONCERT OB 10. OBLETNICI, 16.50 VSE IN NIČ: VSE, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 18.00 SLOVENIJA DANES, 18.45 V RITMU VOLOVSKE VPRJEGE, DOKUMENTARNI FELJTON, 19.15 INFODROM, TEDNIK ZA OTROKE IN MLADE, 19.30 RAZRED ZASE: LJUBEZEN GRE SKOZI ŽELODEC, 20.00 ŠOFERGOSPODIČNE DAISy, AMERIŠKO-ANGLEŠKI FILM, 21.35 ZVEZDANA, 22.20 VEČER Z LUTKAMI: ŠOLA ZA MOŠKE, RAZVEDRILNA ODDAJA, 23.05 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 23.40 ARITMIČNI KONCERT - SMAAL TOKK, 0.35 SLOVENIJA DANES, 1.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 2.05 ZABAVNI KANAL, 5.15 10 DOMAČIH, 5.45 POLNOČNIKLUB: 150 LET RDEČEGA KRIŽA, * * * NEDELJA, 01.05.2016, I. SPORED TVS 6.20 POZDRAV Z NOTRANJSKE, PIHALNI ORKESTER LOGATEC, 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.00 PODPORNICA, PRENOS EVANGELIČANSKE HUMANITARNE PRIREDITVE IZ SELA, 10.55 NA OBISKU, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 14.45 NINOČKA, AMERIŠKI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 VELIKAIMENA MALEGA EKRANA - VINKO ŠIMEK, 18.15 APLAVZI! – ČUKI, 18.40 MUK: MLINNA VETER, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 20.00 BROADCHURCH (II.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 20.50 MOŽ, KI JE REŠIL LOUVRE, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 21.50 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.20 POD ZVEZDNATIM NEBOM, FRANCOSKO-BELGIJSKO-SENEGALSKI FILM, 23.40 DNEVNIKSLOVENCEV V ITALIJI, 0.05 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 1.00 INFOKANAL, 5.10 MUSICA CREATIVA - PIHALNI ORKESTER MUSICA CREATIVA, NEDELJA, 01.05.2016, II. SPORED TVS 7.00 DUHOVNI UTRIP, 7.15 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 8.15 GLASBENA MATINEJA: KONCERT V POSTOJNSKI JAMI, SIMFONIČNIORKESTER RTV LJUBLJANA IN SAMO HUBAD, 9.35 DRUŽABNO ŽIVLJENJE ŽIVALI, DOKUMENTARNA ODDAJA, 10.00 FRANČEK IN ZAKLAD ŽELVJEGA JEZERA, RISANIFILM, 11.30 MEJE SMEŠNEGA, FRANCOSKO-BELGIJSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 12.40 SLOVENIJA DANES, 13.30 ŠPORT IN ŠPAS, 14.10 AVTOMOBILNOST, 15.00 ZALJUBLJENI V ŽIVLJENJE, 15.50 ZVEZDANA, 16.30 AMBIENTI, 17.20 POT NA EP 2016, ODDAJA O NOGOMETU, 17.50 VSE IN NIČ: NIČ, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 18.55 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA -GOSPOD ZVITOREPEC, 19.50 ŽREBANJELOTA, 20.00 PO ČAJNI POTI S SIMONOM REEVOM, ANGLEŠKA DOKUMENTARNAODDAJA, 20.50 FOyLOVA VOJNA (IX.): NEDOVOLJEN VSTOP, ANGLEŠKA NANIZANKA, 22.20 VSE JE MOGOČE, 23.50 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA - VINKO ŠIMEK, 0.45 POT NA EP 2016, ODDAJA O NOGOMETU, 1.20 ZABAVNI KANAL, 5.20 ARITMIČNI KONCERT - SMAAL TOKK, * * * PONEDELJEK, 02.05.2016, I. SPORED TVS 6.00 UTRIP, ZRCALO TEDNA, 7.00 NAJBOLJŠO JUTRO, 8.20 DNEVI SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE 2016: EMA 2016, 10.15 JEDI ZA VSAK DAN Z RACHEL ALLEN: JEDI, KOSE NE MUDI, 10.40 10 DOMAČIH, 11.10 TAKSI, KVIZ Z JOŽETOM, 11.50 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 12.25 INVAZIVNE ŽIVALI, IZOBRAŽEVALNO-DOKUMENTARNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 SVETO IN SVET: NAJBOLJ BRANA KNJIGA V ZGODOVINI, 14.20 OSMI DAN, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 AKTIVATORJI: ISKANJE SLUŽBE, 17.30 RAZRED ZASE: KDO NEKI TAM POJE?, 17.55 NOVICE, 18.00 ERTEVE, 18.15 PAVLE, RDEČI LISJAČEK: POLDEK HITI NA POMOČ, RISANKA, 18.25 TAKSI, KVIZ Z JOŽETOM, 19.00 DNEVNIK, DNEVNIKOV IZBOR, ŠPORT, VREME, 20.05 TO SO GADI, SLOVENSKI FILM, 21.40 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA -IZTOK MLAKAR, 22.35 POROČILA, FILHARMONIJE, 0.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.15 DNEVNIK, DNEVNIKOVIZBOR, ŠPORT, VREME, 2.10 INFO-KANAL PONEDELJEK, 02.05.2016, II. SPORED TVS 6.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 11.45 SLOVENSKA POLKA IN VALČEK 2016, 13.40 DUHOVNI UTRIP, 14.10 POLNOČNI KLUB: 150 LETRDEČEGA KRIŽA, 15.35 LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 16.30 AVTOMOBILNOST, 17.00 PESEM UPORA, DOKUMENTARNI FILM, 17.50 VEM!, KVIZ, 18.25 TO BO MOJ POKLIC, DOKUMENTARNA SERIJA, 18.50 OTROŠKI PROGRAM: OP! 20.00 TI, JAZ IN ONI, ANGLEŠKA NANIZANKA, 20.30 TI, JAZ IN ONI, ANGLEŠKANANIZANKA, 21.00 WALLANDER (IV.): BELA LEVINJA, ANGLEŠKA MINI-SERIJA, 22.35 SPOMINI: JURIJ LEITGEB, POGOVORNA ODDAJA, 23.35 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.20 ZABAVNI KANAL, 5.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, * * * TOREK, 03.05.2016, I. SPORED TVS 6.10 DNEVNIKOV IZBOR, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 TAKSI, KVIZ ZJOŽETOM, 11.40 OBZORJA DUHA, 12.15 VOLK, DOKUMENTARNA ODDAJA, 13.00 PRVIDNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 MEDNARODNA OBZORJA: BOJ Z(A) DRŽAVO, 14.25 NAGLAS! 15.00 POROČILA, 15.10 KANAPE -KANAPé, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.25 PROFIL, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 UČITELJICAAAA!, DOKUMENTARNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.00 UTRINEK: VARČNI KUHAR, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 18.05 JANI NANI: ŠKATLE, RISANKA, 18.10 A VEŠ, KOLIKO TE IMAM RAD: KAM TEČE REKA, RISANKA, 18.25 TAKSI, KVIZ Z JOŽETOM, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 ANNO DOMINI, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 20.55 DŽIHAD 2.0 – SPLETNI PROPAGANDNI STROJ, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PRIČEVALCI: JANKO MAČEK, 2.DEL, POGOVORNA ODDAJA, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.35 INFO-KANAL TOREK, 03.05.2016, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 10.10 TV ARHIV, DOKUMENTARNA ODDAJA, 11.05 TEA TIME NA GORIČKEM, DOKUMENTARNI FELJTON, 11.45 DOBRO JUTRO, 14.15 SLOVENSKI POZDRAV, NARODNOZABAVNA ODDAJA, 15.45 DOBER DAN, 17.00 HALO TV, 17.50 VEM!, KVIZ, 18.25 TO BO MOJ POKLIC: ELEKTROINŠTALATER, 1. DEL, DOKUMENTARNA SERIJA, 18.50 OTROŠKI PROGRAM: OP! 20.00 ČUDEŽ V LEIPZIGU, NEMŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 20.55 VEČER Z LUTKAMI: ŠOLA ZA MOŠKE, RAZVEDRILNA ODDAJA, 21.45 POGREŠANI SIN, KOPRODUKCIJSKA NADALJEVANKA, 22.45 AMBIENTI, 23.15 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.55 HALO TV, 1.50 ZABAVNI KANAL, 5.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, * * * SREDA, 04.05.2016, I. SPORED TVS 5.40 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 TAKSI, KVIZ ZJOŽETOM, 11.40 UMETNOST IGRE: PORTRET REŽISERJA TOMIJA JANEŽIČA, 12.25 NAŠI VRTOVI: MIHAEL TOMAN, DOKUMENTARNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 DOSJE: PRIZNANJE SLOVENIJE, 14.25 PRAVA IDEJA: PODJETJE ZUJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 MALESIVE CELICE: OŠ VOJNIK IN OŠ DESKLE, KVIZ, 16.30 PROFIL: DR. TONE SMOLEJ, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNOSVETOVALNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.00 NA NAŠI ZEMLJI: PIRČE, 18.05 SARA IN RAČEK: PARK, RISANKA, 18.15 MEDO IN MICA: LEMUR, RISANKA, 18.25 TAKSI, KVIZ ZJOŽETOM, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.05 FILM TEDNA: CéSAR CHÁVEZ, AMERIŠKO-MEHIŠKI FILM, 21.45 KINO FOKUS, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 VZHODNOBERLINSKA SAGA (III.): AMERIČAN, NEMŠKA NADALJEVANKA, 0.05 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 0.30 PROFIL: DR. TONE SMOLEJ, 0.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.20 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.20 INFO-KANAL SREDA, 04.05.2016, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.35 KANAPE - KANAPé, ODDAJA TV LENDAVA, 9.20 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 10.25 10 DOMAČIH, 10.55 ERTEVE, 11.10 HALO TV, 12.05 DOBRO JUTRO, 14.30 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA - VINKOŠIMEK, 15.20 APLAVZI! – ČUKI, 16.00 DOBER DAN, 17.00 HALO TV, 17.55 KOŠARKA -LIGA NOVA KBM ZA PRVAKA: HELIOS SUNS : UNION OLIMPIJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 MUZIKAJETO: MLADA GLASBA / ENSEMBLE JANUS ATELIER, 20.35 ČAS ZA MANCO KOŠIR: SRČNOST, 21.30 GLUCK -REFORMATOR, ANGLEŠKI GLASBENIDOKUMENTARNI FILM, 22.30 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 23.00 ARITMIJA, 23.30 ARITMIČNI KONCERT: HULAHOOP, 0.25 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.10 HALO TV, 1.55 KOŠARKA - LIGA NOVA KBM ZA PRVAKA: HELIOS SUNS : UNION OLIMPIJA, 3.40 ZABAVNI KANAL, 5.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, * * * ČETRTEK, 05.05.2016, I. SPORED TVS 5.55 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 TAKSI, KVIZ ZJOŽETOM, 11.40 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 12.20 NAŠI VRTOVI: BERTA PLACET, ANICA ROŠKAR, ŠOLASTA ŠTEFANEC, DOKUMENTARNAODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 DŽIHAD 2.0 – SPLETNI PROPAGANDNI STROJ, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 14.20 SLOVENCI VITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 TEŽIŠČE -SúLyPONT, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.25 PROFIL, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 UGRIZNIMO ZNANOST: ZNANOST PROTI PLAZOVOM, ODDAJA O ZNANOSTI, 17.55 NOVICE, 18.00 NA NAŠI ZEMLJI: MILIČI, 18.05 ZAJČEK BELKO: PRVIČ, KO SEM FOTOGRAFIRAL, RISANKA, 18.10 POLDI: DAN, KO SE JE OTROČIČEK SNEŽAKPREBUDIL, RISANKA, 18.25 TAKSI, KVIZ Z JOŽETOM, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKAKRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TARČA, 20.55 GLOBUS, 21.25 PRAVA IDEJA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.40 SVETO IN SVET: »ZLO IN DOBRO GRESTA PO SREDINI ČLOVEŠKEGA SRCA.« M. LUTHER, 0.35 UGRIZNIMO ZNANOST: ZNANOST PROTI PLAZOVOM, ODDAJA O ZNANOSTI, 1.00 PROFIL, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.45 INFO-KANAL ČETRTEK, 05.05.2016, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 9.40 MED VALOVI, 10.40 ALPE-DONAVA-JADRAN: TEMPORA V OGLEJU, 11.05 HALO TV, 12.05 DOBRO JUTRO, 15.25 KINO FOKUS, 15.45 ČAS ZA MANCO KOŠIR: SRČNOST, 17.00 HALO TV, 17.50 VEM!, KVIZ, 18.25 10 DOMAČIH, 19.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 20.00 AVTOMOBILNOST, 20.30 REŠEVALCI HRANE, NEMŠKA DOKUMENTARNAODDAJA, 21.30 GREENBERG, AMERIŠKI FILM, 23.15 SLIKA, KI JE NI, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 0.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.35 HALO TV, 2.35 ZABAVNI KANAL, 5.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, Na Dolenjom Seniki na slovenskoj narodnostnoj samoupravi smo se že dugo pogučavali o tom, ka bi dobro bilau organizirati izlet v Budimpešto, ka bi si poglednili parlament. S pomočjauv naše slovenske zagovornice v parlamenti, Erike Köleš Kiss, smo uresničili te senje. V soboto, 16. apriliša, okoli pau sedme vöre se je autobus napuno in je štarto z Dolenjoga Senika. Bile smo vse generacije, od 5 do 70 lejt starosti. Bila je fajn skupina, med potjov smo se dosta pogučavali, vej smo pa meli dosta časa, dokeč smo prišli do glednili hišo države. Imeli smo vodičko, stera nam je vse raztomačila, ka vidimo in še zanimive zgodbe nam je pripovejdala. Na konci smo se ji zahvalili in napravili par fotografij. Po žmanom in bogatom obödi smo se odpelali v živalski vrt. Vöra je že bila tri, zatok smo nej dosti časa meli, ka so v šestoj že zapirali. Dapa smo zatok vidli dosta živali, zanimive so bile tiste, stere ne vidimo vsakši den. Vreme je bilo lejpo, volau smo tö dobro meli, zatok smo se z veseljem sprehajali po živalskom vrti. Malo že zmantrani, cilja. Ob pol 12-ih smo prišli do parlamenta, tam nas je čako dr. Ferenc Sütő, asistent naše zagovornice. Ona na žalost nej mogla z nami biti, dapa tüdi prejk časopisa iskrena hvala za njeno pomoč. Njeni asistent nas je lepo pozdravo in nam je malo ampak z lejpimi doživetji smo se vrnili na avtobus. Bila je že trda kmica, gda smo prišli nazaj v našo ves. Potniki so bili zadovoljni in so se zahvalili nam, organizatorom. Organizatorji se zahvaljujemo skoz naši novin dr. Ferencu povedo, kak se moramo držati Sütőju, ka si je vzeu čas in je biu Naslov uredništva: Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstvo za in na ka moramo paziti med z nami. Vüpamo, ka mo še meli H-9970 Monošter, človeške vire (EMMI) ter Urada RS za Slovence v tem, ko si bomo ogledali par-priliko za kakšno paut v Budim- Gárdonyi G. ul. 1.; zamejstvu in po svetu. tel.: 94/380-767; Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za lament. Edno vöro smo dobili pešto in srečanje s slovenskimi e-mail: porabje@mail.datanet.hu Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ČASOPISISSN 1218-7062 ali 52 USD. za tau. Bili so med nami takši, organizacijami v glavnom va SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Tisk: TISKARNA DIGITALNI TISK D.O.O. Številka bančnega računa: HU15 steri so bili zdaj prvič in so bili raši Madžarske. Izhaja vsak četrtek Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija 11747068 20019127 00000000, Glavna in odgovorna urednica SWIFT koda: OTPVHUHB zelo hvaležni, da so si lahko po-Marija Čato Marijana Sukič