SAVINJSKI VESTNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI MESTA CELJA, OKRAJEV O E L J A-O K O LI C E IN SOSTANJA
I Celje, sobota. 26. sept. 1953
LETO VI. — STEV. 38 — CENA 8 DIN
Ureja uredniški odbor. Odgororni areduilt
Tone Maslo. Uredništvo: Celje, TitOT trg 1
Pošt. pr. 12. Tel. 20-07. Cek. račun 620-Т-25в
pri NB FLRJ y Celju. Tisk Celjske tiskarne.
Četrtletna naročnina 100, polletna 200, celo-
letna 400 din. Izhaja rsako soboto. Poitain«
plačana т gotorini.
Pri volitvah v zbore
proizvajalcev ima SZDL
enako važno politično
nalogo
Tako obširne volitve, kot jih bomo
imeli letos, so postavile pred Sociali-
stično zvezo precej odgovorno in težko
nalogo. Volitve v zvezno in republiško
skupščino, potem volitve v okrajne in
mestne zbore proizvajalcev, nalagajo
tako široko aktivnost političnega dela
SZDL in ostalih množičnih organiza-
cij, da je treba posebne volje, širokega
udejstvovanja in precej požrtvovalno-
sti, da bi bili vsem nalogam kos.
Občinske konference, v mestu te-
renski sestanki, so sedaj že za nami.
V okolici je volilna agitacija SZDL ob-
jela sleherno vas, medtem ko v Celju
nekatere vasi in naselja v predmestju
še ne poznajo podrobnosti volitev. Raz-
gibanost organizacij SZDL je povsod
dokaj zadovoljiva, vendar je treba opo-
zoriti na pomanjkljivost, ki nas lahko
postavi pred neugodno dejstvo.
Politično delo organizacije SZDL v
okrajnem, mestnem in občinskem me-
rilu se je doslej v glavnem vrtelo okrog
razpravljanja o volitvah in kandidatih
v zvezno in republiško skupščino, med-
tem ko so organizacije puščale vpra-
šanje volitev v zbore proizvajalcev ne-
kako ob strani. Razloga za to sta ver-
jetno dva. Prvič so organizacije SZDL
smatrale, da za volitve v Zbore pro-
izvajalcev pripada prvenstvena vloga
sindikalnim organizax?ijam, drugič pa
je bil način teh volitev in razmejitev
volilnih področij še precej nejasen. Ker
pa se bodo posredne volitve v okrajne
in mestni zbor proizvajalcev vršile pred
volitvami v zvezno in republiško skup-
ščino, je skrajni čas, da se organiza-
cije SZDL skupaj s sindikalnimi or-
ganizacijami lotijo problemov in po-
litičnega dela v tej zvezi.
Nujno je, da aktivisti SZDL, zlasti
oni, ki so v industriji skupaj s sindi-
kalnimi organizacijami pripravijo v na-
slednjih dneh zbore proizvajalnih skup-
nosti, na katerih bodo razpravljali o
volilnem zakonu, o kandidatih, k.i bi
prišli v poštev za okrajne zbore pro-
izvajalcev, istočasno pa tudi za kan-
didate, ki bi jih naj izvoljeni okrajni
in mestni zbori upoštevali za kadida-
turo v republiški in zvezni zbor.
Politično delo SZDL torej v tem po-
gledu ni nič manj potrebno, kot za
volitve v obe skupščini. Kakor nam ne
more biti vseeno, kakšni ljudje bodo
zastopali naše prebivalstvo vseh slo-
jev v zvezni in republiški skuvščini,
tako nam ne more biti vseeno, kakšni
ljudje bodo izvoljeni v zbore proizva-
jalcev. Kritetij množic pri izbiri in
predlaganju mora biti prav tako za-
ostren, pravzaprav še bolj. V zvezno
in republiško skupščino bodo izvoljeni
ljudje, ki jih predlaga več krajev, več
volilnih enot skupaj. Poslanci bodo ne-
posredno odgovorni vsem svojim voliv-
cem svojega volilnega področja. V zbo-
re proizvajalcev pa bodo kolektivi pro-
izvajalcev volili neposredno le do mest-
nega ali okrajnih zborov proizvajalcev.
Nadaljnje volitve pa bodo izvršili iz-
voljeni okrajni in mestni zbor proiz-
vajalcev;. Na te volitv'e proizvajalne
skupnosti torej nimajo več direktnega
vpliva. Zato je naloga SZDL, sindikal-
nih organiza-cij in ostalih organizacij
ter ustanov v gospodarstvu, da že ob
volitvah v okrajne zbore proizvajalcev
predlagajo najboljše med najboljšimi
za republiški in zvezni zbor. Tako bo-
do tudi brez neposredne pravice imeli
lahko posredni vpliv na dokončni izid
teh volitev.
Večje proizvajalne skupine bodo te
konference ali zbore lažje izvedle, ker
se bodo vršile v okviru podjetij. Ne-
koliko težje in organizacijsko zamota-
nejše bo s tistimi proizvajalnimi sku-
pinami, ki imajo zelo široko področje,
kot na primer kmetijstvo in obrt. Za
te bo treba pripraviti sektorske kon-
ference, ki bodo obsegale tolikšen te-
ren, kolikor znaša predpisana količina
volilnih upravičencev dotične skupine.
Tudi naš tisk bo moral v tem pogledu
biti zelo ekspeditiven, da bo sproti ob-
veščal volivce o predlogih in odločit-
vah po vseh treh okrajih, da bi na ta
način lahko razdrobljeni volivci našli
potrebno skupno odločitev, ko bodo do-
končno predlagali kandidate.
Ker so predstoječe volitve res ob-
sežne, terjajo od politične dejavnosti
SZDL in ostalih množičnih organizacij
neprimerno več, kot kdaj koli doslej.
Zato bodo predstoječe volitve odraz de-
lavnosti naših političnih organizacij,
ker je od njih odvisen politični in
tehnični uspeh volitev.
Mestni izvršni odbor Ljudske prosve-
te v Celju sklicuje za ponedeljek, dne
28. s-eptembra ob 19. uri v dvorani Okraj-
nega sindikalnega sveta
konferenco
na katero v&hi vse upravne in nadzorne
odbore kulturno-prosvetnih društev in
sekcij ter umetniške in strokovne vodje.
Vabljeni so tudi vsi ostali Ijudskopro-
svetni delavci mesta Celja.
Mestni izvršni odbor
Ljudske prosvete Celje
Organizacije SZDL pred volitvami
Predvolilne občinske konference
SZDL v okraju СеЦе - okolica
so bile uspešne
Vsi občinski odbori SZDL v okraju
Celje-okolica so že izvedli občinske
konference članstva. Sedaj je predvo-
lilna agitacija Socialistične zveze delov-
nih ljudi zajela še vaške odbore SZDL.
Ti vaški sestanki so po zadnjdh poro-
čilih tudi zelo dobro obiskani, so ži-
vahni, zlasti kar se tiče razprav o dolž-
nostih in pravicah ljudskih poslancev,
posebno pa v razpravah o konkretnih
predlogih za kandidate.
Dosedanji sestanki v okviru občin pa
tudi nekateri v merilu vasi so pokazali,
da so ljudje temeljito obravnavali vsa-
kega predlaganega državljana, ki bi
prišel v poštev za kandidata. Upoštevali
so pri tem obširnost nalog, ki jih bo
poslanec imel, tehtali so njegove zasluge
med NOB in v povojni graditvi socia-
lizma, le malokje je bilo opaziti gole
lokalpatriotične tendence.
Čeprav odločitve članstva SZDL še
ne moremo smatrati kot dokončne in
da sem in tja ne bo še sprememb in
dodatnih predlogov, vendar le objav-
ljamo, kako so se v posameznih volilnih
enotah, to se pravi po posameznitL ob-
činah, odločili.
V Žalcu so bili člani Socialistične
zveze enotnega mišljenja, da bi jih v
republiški skupščini najbolje zastopal
tovariš Miran Cvenk, predsednik
Okrajnega ljudskega odbora. Člani SZDL
mu niso postavili no'benega protikandi-
data za dotično volilno enoto.
V Preboldu, kjer je gibanje SZDL v
pričakovanju volitev zelo pestro, so do-
slej predlagali tri kandidate. Prebold-
čani sami so predlagali prvoborca tov.
Antona Kotnika. V Braslovč.ah,
ki spada pod volilno enoto Prebold, so
predlagali tov. Norberta Nateka,
ki je po poklicu kmet, medtem ko so
se zadnji čas na Vranskem odločili za
kandidaturo tajnika Okrajne gostinske
zbornice   tov.  Ivana   Rančigaja.
'Konjiški volilni okoliš se je odločil za
tovarišico Nino P o k o r n y , ki je
znana aktivistka SZDL in je njeno de-
lovanje zelo plodonosno, zlasti na pod-
ročju občine Zreče. Del lokalpatriotično
in stremuško nastrojenih kmetov ene
izmed okoliških vasi je sicer hotel njeno
kandidaturo zavirati. To tendenco, ko
so ji očitali, da jim ni »ustregla« sipričo
njihovega iskanja protekcije na škodo
širše skupnosti, so ostali obsodili, kar
je znak, da tudi v ožjem smislu skup-
nost poštenih ljudi ne bo dovoljevala
sebičnega lokalpatriotizma. V konjiškem
volilnem okolišu so se odločili še za
kandidaturo tovariša Mraza in tova-
riša Strniša.
Šentjurski sektor se je enodušno od-
ločil za kandidaturo tov. Viktorja
A v b 1 j a. Tam doslej še niso predla-
gali nobenega sokandidata.
Tudi v šmairskem sektorju so člani
SZDL predlagali kandidaturo enega sa-
mega kandidata. Zastopal bi jih naj v
republiški skupščini tovariš Franc
L u b e j, predsednik Okrajne zadrtižne
zveze.
V vojniški občini, kjer je tudi dobr-
niški in frankolovski sektor, so na se-
stankih SZDL predlagali sekretarja OK
ZKS tovariša Vinka Sumrada.
V Dobrni pa so predlagali -poleg njega
še tovariša Ž e m v o.
V Rogaški Slatini in okoliških vaseh
so se enodušno odločili na sestankih
SZDL za kandidaturo podpredsednika
OLO Celje-okolica tovariša Alojzija
Krivica.
Kozjansiki sektor ima v pogledu izbire
posebno srečo. Marsikje bi bili veseli,
če bi lahko pridobili za kandidaturo
tako zaslužnega borca za svobodo in
socializem, kot je tovarišica Mica
Slandrova. Njeno kandidaturo so
predlagali na vseh sestankih Sociali-
stične zveze.
Na področju občine I/aško in volilnih
enot, ki pripadajo v ta okvir, so povsod
predlagali tovariša Ivana Vo d ov-
ni k a , medtem ko so rudarski kraji
predlagali tudi tovariša Grešaka.
Del članstva pa se je zavzemal tudi za
kandidaturo tovariša Preščaka.
Imena, ki smo jih našteli, ne pred-
stavljajo dokončnega števila kandida-
tov, ki jih bodo volivci predlagali na
zborih volivcev. Sedaj so po vaških od-
borih tudi sestanki in ?otovo bodo sem
in tja člani Socialistične zveze predla-
gali in izrazili zaupanje še kakemu dru-
gemu kandidatu. Kljub temu lahko
trdimo, da je Socialistična zveza v svo-
jem delu in prizadevanju storila precej.
Socialistična zveza je ustvarila med
prebivalstvom živahno razpravljanje,
izbrala je res zaslužne ljudi, ki naj bi
bili na zborih volivcev predlagani za
kandidaturo in smo lahko prepričani,
da bodo mnogi teh predlaganih tovari-
šev in tovarišic tudi kandidirali in da
jim bodo volivci izkazali svoje zaupanje.
IZREDNA MESTNA KONFERENCA  LMS:
Mladina se mora temeljito pripraviti
na bodoče naloge v družbenem iivl\en\u
Pretekli četrtek je bila v dvorani
Narodnega doma v Celju izredna mla-
dinska konferenca mesta Celja, katere
so se udeležili delegati vseh mladin-
skih organizacij razen srednješolskih,
ki so imele svoje lastne konference. Po-
leg delegatov je bil navzoč sekretar CK
LMS tov. Tine Remšakar, član CK
LMS Rudi Bregar, sekretar MK ZKS
tov. Olga Vrabičeva, predsednik Sveta
za kulturo in pros veto pri MLO Celje
tov. Anton Aškerc, predsednik ljudske
prosvete tov. Marica Frecetova in mno-
gi drugi gostje, predvsem sekretarji
osnovnih organizacij ZKS.
Po izvolitvi predsedstva, kandidia-
cijske, volilne in drugih komisij, je
podal referat o delu mladine sekretar
MK LMS tov. Šega Ljuban. Iz njego-
vega govora povzamemo, da je delo
mladine še vedno kampanjsko, da se
med mladino organizacijsko življenje
sprosti pred konferencami, le malo pa
je osnovnih mladinskih organizacij, ki
bi sistematično vse leto delovale z ena-
kim tempom. Pohvalil je predvsem ak-
tiv mladine v tovarni »Metlta«, v okvi-
ru društva pa aktiv mladine pri Kla-
divarju.
V razpravi so delegati in gostje go-
vorili predvsem o ixjrna^ijl^ljivostih v
delu mladinske organizacije, o kultur-
nem delovanju, o slabi udeležbi mla-
dine pri gospodarskih razpravah v okvi-
ru delavsikih svetov, o ipomanjkljivi po-
moči množičnih organizacij mladini.
Ostro so obsodili tudi nagnjenje dela
mladincev h klečeplaznosti do tujcev,
obravnavali so škodljive vplive reak-
cionarnih elementov na mladino, pred-
vsem klera itd. Tudi o netovariškem
ponašanju srednješolske in mestne mla-
dine do delavske in kmečke mladine so
razpravljali. Delegati so iznesli težave,
ki jih srečujejo v življenju, pri delu
in učenju. Tako je zastopnik učencev
v gospodarstvu govoril o zavlačevanju
gradnje nove šole za učence v gospo-
darstvu, ki je v pogledu prostorov, le-
tos enostavno prenehala obstojati. Mla-
dina je sklenila poslati v Ljubljano ko-
misiji, ki že dolgo časa drži načrte v
predalu, pismo, v katerem zahtevajo,
da odgovorni zadevo p>ospeáijo.
Na konferenci so govorili tudi o bliž-
njih volitvah in obljubili, da bodo s
pridom sodelovali v tej važni politični
akciji. S konference so poslali tudi pi-
smo tov. Francu Leskošku-Luki, v ka-
terem ga prosijo, da bi sprejel kandi-
daturo v volilni enoti mesta Celja za
zveznega poslanca.
Konferenca je izvolila devet delega-
tov za V. kongres LMS, ki bo oktobra
v Mariboru. Izvršnemu svetu v Beo-
grad pa so poslali resolucijo, ki govori
o privrženosti celjske mladine do naše
vlade, ki si prizadeva pravično ure-
diti vprašanje Trsta in vseh zamejskih
Slovencev.
SEDEM ODLIKOVANCEV  CK LMJ
V CELJU
Na nedavni izredni mladinski kon-
ferenci je prejelo sedem zaslužnih bri-
gadirjev z raznih mladinskih delovnih
akcij spomenice CK LMJ. Odlikovani
so bili naslednji tovariši: Berglez Sta-
ne, Kučuk Rade, Krašovec Jurček, Sruk
Vlado, Šega Bojan, Sibli Franc in Vi-
šekruna Piljo.
Celjsko zaledje bosta v Zvezni skupščini
zastopala dva poslanca
VZHODNI DEL OKRAJA PREDLAGA KANDIDATURO TOVARIŠICE HELE-
NE BOROVŠAKOVE — ŠOŠTANJSKI OKRAJ IN ZAHODNI DEL OKRAJA
CELJE-OKOLICA PA JE V POGLEDU KANDIDATA V ZADREGI
Celjski okoliški okraj je razdeljen na
eno samostojno volilno enoto za zvezne-
ga poslanca, medtem ko je Savinjska
dolina z volilnim okolišem Vojnik pri-
ključena volilni enoti Šoštanj.
Na množičnih sestankih, na občinskih
konferencah in sedaj tudi na vaških
sestankih SZDL v območju dela okraja
Celje-okolica je prišlo do enoglasne
želje, da bi te kraje v zvezni skupščini
zastopala tovarišica Helena Borovšako-
va. Tovarišico Borovšakovo poznajo v
vsakem kraju ipo njenih zaslugah v
vojni, po njenem vzornem delu v or-
ganih ljudske oblasti, ko je dolgo vrsto
let izvrševala zelo odgovorne naloge in
jih izvršuje še danes, zlasti pa jo po-
znajo p>o njeni skromnosti in politični
razgledanosti. Da je zares priljubljena,
dokazuje dejstvo, da ji po vsem obšir-
nem terenu niso predlagali nobenega
protikandidata.
V neko zadrego pa so prišli člani
SZDL na zahodnem koncu okraja in v
šoštanjskem okraju. Tam so izbirali bolj
na široko. V različnih krajih, da ne
rečemo v vseh, so razpravljali o šestih
tovariših, za katere so imeli člani SZDL
veliko zaupanja. Na tem področju so
predlagali tovariše: Mitjo Ribičiča, То^
neta Ulriha, Albina Vipotnika, Omladi-
ča, Jožeta Levstika in Jožeta Borštnerja.
Tovariš Ribičič je kandidaturo od-
klonil, ker je kot podpredsednik Uprave
za notranje zadeve LRS nezamenljiv.
Iz istega razloga je odklonil kandida-
turo tovariš Tone Ulrih, predsednik
Okrajnega ljudskega odbora v Šoštanju.
Kandidaturo je odklonil tudi tovariš
Albin Vipotnik, sekretar industrijskega
podjetja »Litostroj« v Ljubljani. Tova-
riš Omladič kot predsednik okrožnega
sodišča v Ljubljani tudi ni sprejel kan-
didature, ker je pomanjkanje sodnega
kadra zelo občutno, pa bi zaradi tega
nastala vrzel. Inž. Jože Levstik kot pro-
fesor na agronomski fakulteti tudi ni
želel zapustiti svoje odgovorne vzgojne
naloge na univerzi, zato je prošnjo za
kandidaturo odklonil.
Nekatere volilne enote pa so predla-
gale tovariša Jožeta Borštnerja, ki je v
Savinjski dolini in po šoštanjskem okra-
ju znan, saj se je kot pai'tizan in poli-
tični delavec mudil po teh krajih. Je
prvoborec, njegove zasluge po osvobo-
ditvi so velike, bil je tudi minister za
trgovino in preskrbo, sedaj pa je držav-
ni svetovalec pri jugoslovanski vojaški
upravi v. Kopru.
PreboldčanI napovedujejo tekmovanje vsem sosedom
na področju volilne enote
Pretekli četrtek je bil v Preboldu v
predpripravah na predstoječe volitve
ljudskih poslancev sklican sestanek
vseh množičnih organizacij, ZS in dru-
štev. Udeležba na sestanku sicer ni bila
polnoštevilna, vendar kar 2^dovoljiva.
Največ je manjkalo predstavnikov
osnovnih organizacij SZ, kar kaže, da
imajo le-ti premalo zanimanja kljub
temu, da bodo prav osnovne organiza-
cije tiste, ki bodo nosile največjo odgo-
vornost za uspešno izvršitev predpriprav
in volitev.
Po uvodnem referatu o zunanji in
notranji politični situaciji ter referatu
o predvolilnem delu in volitvah, kjer je
predsednik SZ tovariš Ivan Kač po-
jasnil novi volilni zakon ter predlagal
nekaj načinov, kako bi pristopili k vo-
lilnim pripravam, se je razvila obširna
diskusija. Večina prisotnih je bila mne-
nja, da se takoj prihodnji teden skli-
čejo sestanki članstva SZ po vaseh, kjer
bi ljudstvo poučui o novem volilnem
zakonu, stavili bi lahko tudi že svoje
(Nadaljevanje na 2. strani)
Z mladinske konferenee
na II. gimnaziji v Celju
Celjska dijaška mladina je bila že od
nekdaj na dobrem glasu kot narodno
zavedna izza avstrijskih časov, bor-
bena iz predaprilske Jugoslavije in re-
volucionarna izza narodnoosvobodilne
borbe in dobe po osvoboditvi. Njene
udarne brigade so odnesle marsikatero
zmago iz mladinskih delovnih akcij. Ne
bomo raziiskovali, zakaj je njen revo-
lucionarni duh zadnja leta nekoliko ope-
šal, zato si x'aje oglejmo, kakšno je nje-
no raziX)loženje danes, ko se pripravlja
na V. kongres LMS v Mariboru. Samo
slika z ene gimnazije pri štirih moč-
nih srednješolskih zavodih še ne more
podati splošnega zaključka ali sodbe o
vsej celjski srednješolski mladini, ven-
dar že ta konferenca na II. gimnaziji
kaže precejšen vzpon borbenosti in
zdravih nazorov.
Poleg predsednikovega poročila o de-
lu mladinskega aktiva v minulem letu
nas najbolj zanima razprava o njem.
Najšibkejša je bila v preteiklem letu
ljudska tehnika, ki kljub številnim pri-
javam k raznim krožkom do ustvarjal-
nega dela ni prišla. Mladinci se zave-
dajo, da je ne bodo smeli več zanemar-
jati. Da bi mladinci bolje sjpoznavali
lepoto narave v širokem savinjskem
bazenu, je bila predlagana ustanovitev
planinske sekcije. Zaradi ožjega stika
z ostalimi mladinskimi aktivi je po-
trebna gojitev športa in medsebojnih
tekmovanj, kar bi privedlo do boljšega
spoznavanja z mladino drugih ustanov
in podjetij.
Zelo umesten je bil predlog tovariša
Podgorška, naj dijaška mladina goji
pravilen odnos do kmečke in delavske
mladine, ki se zaradi svoje nižje in po-
manjkljivejše izobrazbe čuti pred di-
jaki zaiFKJstavljeno. Dijaki je zaradi te-
ga ne smejo prezirati, marveč gojiti z
njo prijateljske stike in uveljavljati v
njej občutek enakopravnosti pri igrah
in v kultumo-prosvetni dejavnosti na
vasi. Ta vsega priznanja vreden pred-
log je konferenca sprejela za preuda-
ren nasvet z živahnim in soglasnim
odobravanjem.
Zastopnik mestnega komiteja LMS
tov. Franjo Sega je p>ozdravil konfe-
renco ter opozoril na nekatere naloge
mladinske organizacije, zlasti na poli-
tični študij, v katerem naj mladina spo-
znava pomen ukrepov, uredb in zako-
nov, ki jih izdaja ljudska oblast v du-
hu naše ljudske demokracije. Mladina
se naj poleg pravic, ki ji pripadajo, za-
veda tudi svojih dolžnosti do skupnosti.
Opozoril je tudi na bližnje volitve v
zvezno in republiško ljudsko skupščino.
Govoril je tudi o zgodovinskem pome-
nu petega kongresa ob 10-letnici usta-
novitve mladinske organizacije v Ko-
čevju. Na dijake-mladince, ki se vo-
zijo s ix)deželja je apeliral, naj nudijo
pomoč domačim mladinskim aktivom
pri njihovem organizacijskem in kul-
turno-prosvetnem delu. Pri vsem svo-
jem delu v mestu in domačem kraju,
kar velja tudi za meščane, naj mladi-
no vodi njihova glavna skrb, to je mar-
ljivo učenje.
Ker bo kongres obravnaval tudi or-
ganizacijska vprašanja, zlasti vključitev
mladine v organijacije na terenu, bo na
njem sprejeta najustreznejša oblika bo-
dočega delovanja mladinske organiza-
cije.
Razpust mladinskih aktivov na šolah
bi utegnil imeti zle posledice za mladino.
Lahko se zgodi, da se ipotem ne bo
udejstvovala nikjer, ne na šoli in ne
na terenu, kakor se to žal dogaja v
mnogih krajih pri pionirski organiza-
cijii. Prepričani smo, da bo kongres
sprejel tako obliko, ki mladinski orga-
nizaciji dela ne bo ovirala, temveč ga
pospeševala.
Pri volitvah novega odbora so bili
izvoljeni: Draksler Zvonko, Ajdnik Pa-
vel, Vrečko Blaž, Ločniškar Cveta, Za-
vodnik Alojz, Jordan Jože in Polutnik
Jelka.
Ker volita aktiva Ekonomske srednje
šole in II. gimnazije skupnega delegata
za peti kongres, je po zastopniku mla-
dine ESS oddala svoje glasove delegatu
iz II. gimnazije tov. Blažu Vrečku.
J. Ko.
Zveza borcev v IV. četrti
uspešno rešuje tekoče naloge
Organizacija Zveze borcev v četrti
četrti se lahko izkaže s konkretnimi
uspehi svojega delovanja. Življenje or-
ganizacije je živahno. Seje odbora so
redne, prav tako so dobro obiskani
članski sestanki osnovne organizacije.
Imeli so tudi predavanje o ustanovitvi
primorskih brigad, ki ga je pripravil
tov. kapetan Skapin. Uspeh tega preda-
vanja in pa splošnega političnega dela
v organizaciji ni izostal. To dokazuje
precejšnja udeležba prebivalcev četrte
četrti na Okroglici.
Organizacija je sprožila akcijo za zbi-
ranje pomoči socialno šibkim na terenu.
Zbrali so že nekaj prispevkov za ob-
daritev. Tako je Tekstilna tovarna Pre-
bold omogočila nakup blaga po znižani
ceni. Cinkarna je prispevala znesek
50.000 din, »Volna« Laško pa je darovala
5 kg volnenega blaga. Tak način social-
ne pomoči je treba pohvaliti, tako or-
ganizatorje kakor tudi darovalce.
Članstvo je na svojihi sestankih ugo-
tovilo vzroke pasivnosti nekaterih čla-
nov. Z revizijo članstva so ugotovili, da
se je zaradi nebudnosti vrinilo v orga-
nizacijo nekaj ljudi, ki v to organizacijo
ne spadajo. Medtem pa so nekateri za-
služni člani popustljivo molčali in svoj
protest usmerili v napačno stran. Eno-
stavno so izostajali od sestankov in dela
v organizaciji. Seveda to organizaciji ni
moglo koristiti. Na celotnem članstvu
je sedaj, da se te pomanjkljivosti od-
pravijo. Treba je negativne elemente
izločiti iz organizacije in če bo ix>trebno
tudi pred javnostjo ožigosati take pri-
mere.
stran 2
»Savinjski vestnik«, dne 26. septembra 1953
Stev. 38
POGLED PO SVETU
Mi v zunanji politiki zadnje čase
skoraj ne vidimo drugega kot Trst in
njegovo vprašanje, kajti dovolj razloga
imamo, da smo nezaupljivi do velikih
sil, ki o tem soodločajo oziroma so
odločale in verjetno tudi še bodo. Da se
z Italijo ne bomo sporazumevali sami,
je na dlani, tudi če bi zahodne sile v
resnici tako hotele. Zakaj ne? Zato, ker
italijanska vlada prav v tem času po-
milošča še tiste redke fašiste, ki so
bili zaradi sodelovanja z Nemci kazno-
vani, pomilošča in izpušča iz zaporov;
zato, ker ista vlada po vsej državi raz-
pihuje iredentizem, ga finansira in jav-
no podpira; ker v Trstu vpričo ŽVU
propagira aneksijo, uradno pa terja ple-
biscit, na katerega mi ne bomo pristali,
ne za to, ker s? ga bojimo, marveč zato,
ker je italijan:ikih krivic preveč, da bi
se jim dala taka pravica na našem
ozemlju; in končno zato, ker se ta ista
filofašistična vlada še vedno šteje za
nekako zavezniško vlado in proslavlja
desetletnico, odkar je Italija prelomila
sodelovanje z Nemčijo in šla v tabor
zapadnih sil. Dovolj hinavščine! Dovolj
italijanske perfidnosti, da se odpro oči
tudi slepcem! Mi ne poznamo več, tu
na tem terenu, ne Italijanov ne Slo-
vencev. Poznamo samo krvnike in žrt-
ve. Naj zahodne sile zdaj pokažejo, ka-
tero politiko bodo podprle: pravico
žrtev ali krivico krvnikov. Do sedaj so
od leta 1943, da molčimo o letu 1915 in
londonskem paktu, dosledno podpirali
italijanski ekspanzionizem: izrinili so
nas iz Trsta leta 1945, izkokodakali ne-
ko tristransko izjavo in vodili v coni
A unilateralno — enostransko oz. pri-
stransko politiko. Evropska zgodovina
dobro ve, čemu služi Trst: Trst, to so
vrata v Podonavje, pa tudi vrata v
Italijo. Mi še nismo nikoli silili v Fur-
lanijo in Padsko nižino. Če je to delala
črnožolta monarhija s prestolico ob Do-
navi, zanjo ne odgovarjamo. Pač pa smo
videli, da je Italija imela ves čas Trst
za odskočno vojaško desko, ki drži proti
slavnim Postonjskim vratom. Ljubljan-
ski kotlini in dalje na vzhod. Ti apetiti
so stari, a danes prav tako živi in jih
današnja Italija nič ne skriva. Naj-
ogabnejši imperializem se hoče, osra-
močen in ponižan, okoristiti z našim
ozemljem, misleč, da ima tu opravka
s šibkejšim sosedom in z državo, ki
ima na zapadnu po zaslugi najbolj re-
akcionarnih sil mnogo hudih in vpliv-
nih sovražnikov. Italija se jim baje
smili. Mtt se jim ne smilimo. Prav.
Usmiljenja tudi ne rabimo. Drži: Ita-
lija usmiljenja ne zasluži. Trst pa je
naša pravica. Kar pa. se tiče italijan-
skega vojaškega pomena, o tem bi bilo
vredno govoriti šele potem, ko bomo
odkrili na našem planetu kako slabšo
vojsko, kot se je v zadnji izkazala ita-
lijanska okupacijska vojaška drhal po
Balkanu. Dokler pa slabše ne najdemo,
jo lahko tudi zahodne sile, ki jo prav
dobro poznajo, prezro.
Na naši severni meji nas še vedno
bole izpadi avstrijskih šovinistov, ki
jim drži »štango« tudi avstrijska VP,
prav tako prepojena z miselnostjo Ig-
nacija Loyole kakor demokrščanstvo v
Italiji. Naši razgovori z Avstrijo sicer
dobro potekajo, toda mi dobro vemo, da
je vse na trhlih nogah, če neofašizmu
ne bo nataknjena tesna uzda in težka
brzda. A7)strijski predsednik Raab je
naivno izjavil, da ne more razumeti,
zakaj okupacijo zavlačujejo že osem
let. Nam se zdi, da je vrokov dovolj.
Eden je tudi ta, da je fašističnih izgre-
dov po Koroškem in Štajerskem več
kot preveč. Res, Avstrija je bila v spo-
razumu štirih velesil izjemno navede-
na: vojaški smoter je bil tudi osvobo-
ditev in suverenost Avstrije. Res je, g.
Raab! Toda Avstrija, ki bi znala svojo
svobodo ohraniti tudi na znotraj' Mi
na priliko nismo pozabili, kako veliko
besedo so imeli pri fašistični okupaciji
naše države ravno avstrijski nacisti.
Onemogočite te elemente docela, pa bo
sledila pogodba, ki bo znosna »s po-
litičnega in gospodarskega stališča«.
Dokler bo svet čutil, da v nemškem
svetu, y compris v novi Avstriji, rasto
maščevalne in nacistične tendence, to-
liko časa ne bo navdušen za »popolni
odpustek« tevtonskemu besu.
To je precej važno, kljub angleške-
mu sklepu, da bo šel Albion z vsem
svojim potencialom v evropsko skup-
nost in s tem moralno prisilil Mariano,
da se vendarle nekoliko pobota s Fri-
cem. Bomo videli, kako se bo to po-
srečilo mrkim režiserjem evropske
skupnosti. Vsekakor ima ideja popolne
oborožitve Nemčije hude nasprotnike
tostran in onstran Rokava. Dr. Ade-
nauer sicer kaže, da bi rad predrl to
reč tam, kjer se najbolj gnoji in je zato
pismeno povabil Bidaulta na razgovore
o Posaariu. Bidault sicer ni Schumann,
a nekaj blizu njega vendarle je. Po nje-
govi dosedanji politiki pa bi sodili, da
mu prekanjeni Adenauer peska ne bo
mogel nametati v bistre galske oči.
Mikavno podobo nudi tudi VIII. za-
sedanje OZN (ONU). Dovolite nekoliko
antifeministično opombo: Predsednica
najvišje organizacije na materi Zemlji
je ženska Vidjaju Lakšmi Panditova
Nehru, katere mož je ob zasedanju na
naslov Amerike izjavil: »Večina Evrope
in vsa Azija želita nekaj, česar Ame-
rika noče, kar pa se v glavnem tiče
Azije.« Z drugo besedo: skoraj vsemu
svetu se zdi nenaravno, da Kitajsko za-
stopa povampirjeni Kcmmintang, Don
Quijote s Formoze, in dalje, da Amerika
pri tem pravzaprav nima kaj odločati.
(Tudi mi smo se izjavili zoper ameri-
kansko stališče). Zraven je treba pri-
dejati še vprašanje likvidacije korejske
vojne, pri kateri Amerika ne bi rada
videla takih partnerjev, kakor so SZ,
Indija, Indokina, Pakistan in Birma.
Prav ima Stevenson, Eisenhowerov pro-
tikandidat: Amerika naj pokaže, ka,j
hoče, ne samo, kaj noče. Pri tem pa je
po svoje izviren spet Dulles, znan po
herostatskih zunanjepolitičnih izjavah,
velik prijatelj Nemčije, pobornik ev-
ropske obrambne skupnosti in »močne«
azijske politike, seveda brez celinske
Kitajske politike, ki jo dirigira z naj-
večje letalonosilke na svetu — Japonske
in s Formoze. Govor, s katerim je začel
splošno razpravo, je bil silno pomirlji-
ve vsebine. Toda to je bila teorija, v
praksi pa sta si z Višinskim takoj sko-
čila v lase — zaradi Kitajske seveda.
Obnašanje Višinskega ni bilo tako, da
bi terapično vplivalo na živce ameri-
škega in angleškega zastopnika. Po nje-
govem obnašanju bi mu celo lahko
podtaknili namero, da bi rad onemo-
gočil vstop Cu En Laja na mednarod-
no pozornico. Kratko: antikomunistični
kurz zapadne sile po svojih zastopnikih
v OZN še vedno vzdržujejo. Navajeni
na take obrabljene plošče so francoski
delegati z ogorčenjem zapustili sejno
dvorano, ko sta pakistanski in indone-
zijski delegat Franciji očitala njeno na-
zadnjaško ravnanje v Tunisu, Maroku
in Indokini. Francija nima ušes za ti-
sto, kar so njeni otroci 1. 1789 vrgli v
svet kot neodložljivo pravico za posa-
meznika in za narod, tudi za »nesamo-
upravna področja«, kakor obzirno ime-
nuje kolonije Ustanovna listina Zdru-
ženih narodov. Na naslov Francije bi
lahko zapisali s starimi Grki: Essetai
emar-:... PHšel bo dan ... Lahko je
ugotoviti, da imajo Angleži z Iranom
in Egiptom druge manire. Kako se bo
to sešlo, je tudi težko reči. V Iranu na-
dalje popuščajo in mešetarijo, v Egiptu
pa se mnogo govori o protidržavni za-
roti. Kdo to režira, novinarji še niso
izvohali. Vsekakor pa se v arabskem
svetu, v lysej Srednji Aziji in Severni
Afriki nekaj kuha, kar obema evrop-
skima magnatoma prav nič ne diši.
In končno še Vzhod: nekam podobna
slika. Eno so besede, drugo dejanje. SZ
kot mirotvorka še vedno ni spremenila
prakse do naše države, kar je pokazala
tudi v OZN, ko je bil naš predstavnik
izvoljen za predsednika Ekonomskega
sveta. Vse kaže, da je šlo zadnje me-
sece za vsesplošno prepleskanje španske
stene, za katero krije temne načrte zo-
per človečanstvo sovjetska birokracija,
oprta na tajno službo in bajonete, da
gre za izmenjavo parol in ornamentov.
Spremenile so se garniture na Češkem,
Madžarskem, v Romuniji, v Ukrajini,
padel je »grešni kozel« po imenu Berija
in bil porinjen v puščavo pozabe, ob-
novljeni so bili diplomatski stiki z Ju-
goslavijo, zdaj se bodo menda obnovili
še stiki med Bolgarijo in Grčijo, sicer
pa je in bo zaenkrat še vse po starem.
Sovjetska politika kolosalnip izrablja
človeško pozabljivost in omejenost. Ob
tej pa so kapitulirali že antični Grki
z besedo, da »se z njo še bogovi zastonj
bore.«
Mi pa ne pozabljamo in nočemo biti
naivni in omejeni. Kdor ne verjame,
naj študira našo notranjo in zunanjo
politiko.
O vajencih ki so polagali
pomočniške izpite
v času od 9. do 12. septembra t. 1.
je polagalo pred izpitnimi komisijami
obrtne zbornice za okraj Celje-okolica
pomočniški izpit 61 vajencev in vajenk.
Rezultati odnosno znanje, ki so ga po-
kazali kandidati, je bilo povprečno in
nihče od tako velikega števila ni dose-
gel odličnega uspeha. S prav dobrim
je izdelalo 17 vajencev ali 28%. Ostali
so bili ocenjeni kot dobri dn zadostni,
dočim sta dva kandidata padla, od teh
eden že drugič.
Kakor so že prejšnji izpiti tako so
tudi ti zadnji ponovno potrdili, da stro-
kovna vzgoja vajencev, bodočih obrtnih
pomočnikov in mojstrov ni najboljša in
dovolj vestna ter da za tako stanje no-
sijo poleg vajencev samih veliko od-
govornost tudi vsi tisti, ki so neposred-
no ali posredno odgovorni za njihovo
vzgojo. Predvsem so za te zadnje izpite
in nepopolne rezultate krivi zlasti va-
jenci, ki so domala vsi imeli polnih 30
dni dopusta, torej dovolj časa, pa. se
vseeno niso dobro pripravili.
Iz odgovorov, ki so jih dajali kandi-
dati pred izpitno komisijo, se je moglo
zaključiti, da vajenske šole niso pou-
čevale po učnem načrtu, zaradi česar
vajenci niso dobili zadostne podlage,
predvsem v matematiki in nekaterih
slrckovnih predmetih. Ta pomanjklji-
vost je bila najbolj vidna pri vajencih
s področja šol v Laškem, Rogaški Sla-
tini in Slovenskih Konjicah. Nerazum-
ljiv je primer iz Laškega, kjer ima nek
vajenec v zaključnem spričevalu oceno
iz strokovnega računstva »odlično«, do-
čim ni mogel (brez treme) na izpitu od-
govoiiti na najosnovnejša vprašanja iz
računstva. Podobni primeri pomanj-
kljivega znanja so bili pri vprašanjih iz
strokovnih predmetov. Težko je n. pr.
razumeti, da nekateri vajenci oblačilne
stroke ne vedo ničesar ali pa izredno
malo o vrstah madežev in o čistilnih
sredstvih ter o načinu odstranjevanja
istih, da kandidat ne moi-e pojasniti
vzroke glavobolje, ki nastane pri lika-
nju. Posebne težave prizadevajo večini
vajencev kalkulacije, pri čemer se ne-
kateri celo opravičujejo, da o teh stva-
reh 'niso v šoli ničesar slišali. To je sa-
mo nekaj primerov izmed mnogih dru-
gih.
Večina vajencev, predvsem pa takih
s slabo oceno, se izgovarja, da jim delo-
dajalci niso nudili zadostne strokovne
pomoči pri njiliovem delu. V nekaterih
primerih bo verjetno ta izgovor tudi
utemeljen. Tako n. pi\ navajajo vajen-
ci ključavničarske delavnice iz Zdravi-
lišča v Rogaški Slatini, da so za časa
učne dobe opravljali samo taka dela,
pri katerih si niso mogli pridobiti po-
trebnega strokovnega znanja. V kovm-
ski delavnici Obč. MLO v Laškem so na
primer vajenci že pet mesecev brez
pravega strokovnega vodstva, ker je
mojster poslovcaja bolan in je to imeio
za posledico, uii je neic vajenec pokazal
na izpitu žj urugič nezadostno znanje.
SkralKa, na izjp.te vpliva .E>olno okolno-
sti, za k.vi,ere do potrebno več skrbi in
interesa, da bomo iz mladih ljudi do-
pili res dobre pomočnike.
Glede izpitnih komisij bi bilo dobro
omeniti neke pripombe. Vsakomur, ki
bi prisostvoval izpitom, in prav bi bilo,
da bi se le teh udeleževali i mojstri i
zastopniki vajenskih šol, pa morda se
starši in člani funkcionarji mladinskih
in drugih, organizacij, torej kdor koli bi
prisostvoval, bi verjetno ugotovil, da so
nekatere komisije pri spraševanju bolj
široke, temeljite, zahtevne in stroge,
kar je edino prav, dočim so druge za-
dovoljne z zelo enostavnimi, kratkimi
in nepopolnimi odgovori, ki ne morejo
vedno nuditi prave slike znanja, ki ga
mora imeti kandidat, kateri hoče po-
stati pomočnik, bodoči mojster in uči-
telj. Pri zadnjih izpitih je bila, po ob-
jektivnem gledanju, razlika med ko-
misijo oblačilne stroke, ki je bua ve-
liko manj zahtevna in manj stroga, v
očitnem nasprotju s komisijo za kovin-
sko stroko, ki je kandidata dobro pre-
rešetaia in tudi vse odgovore temeljito
pretresla ter šele na podlagi razprave
sprejela dokončen sklep o usposoblje-
nosti kandidata. Morda bi bilo koristno,
če bi nekateri člani komisij prisostvo-
vali delu drugih komisij ali pa da bi
se časovno sestali člani vseh ali večine
komisij in skupno pretresli vsebino,
obliko in način dela ter na podlagi
ugotovitev zavzeli v bodoče enotnejše
stališče.
Brez vsakega dvoma je, da so v ko-
misijah najboljši obrtni mojstri s pod-
ročja okraja Celje-okolica in da se vsi
zavedajo odgovornosti za funkcijo, ki
jo opravljajo, vendar bi morala biti
osnova za delo na izpitih približno ena-
ka in tudi kriterij zahtev in ocenjeva-
nja temu primerna.
Ponovno pa je potrebno poudariti, da
je delo komisij izredno težko, zlasti če
pridejo pred njih kandidati, ki imajo
upravičene ali neopravičene izgovore,
katere komisije ne morejo preveriti in
na katere se pri spraševanju in oce-
njevanju ne morejo ozirati, ker za ta-
ke pomanjkljivosti ne nosijo odgovor-
nosti.
Izredno bi bilo koristno, če bi se za
izipite res zanimali prav vsi tisti, ki
so za vzgojo vajencev zainteresirani
in za izpitne rezultate tudi odgovornL
Z večjo udeležbo pri delu izpitnih ko-
misij bi se spoznali s pomanjkljivostmi
pri vzgoji tega mladega naraščaja, dali
bi pa tudi lahko izpitnim komisijam ne-
katera pojasnua ali morebitne pred-
loge, ki bi bila koristna in tudi pomoč
vsem članom komisij, ki morajo sedaj
opravljati tako odgovorno delo tako re-
koč brez vsake podpore.
Malo več korajže
Na izpitno komisijo za kvalificirane-
ga delavca pri Okrajnem ljudskem od-
boru Celje-okolica se je po objavi Pra-
vUnika o polaganju strokovnih izpitov
'prijavuo tudi 16 kandidatov iz nekega
večjega podjetja na področju okraja.
Posamezniki so se večkrat oglašali pri
okrajni komisiji in ix>speševali izvedbo
izpitov. To je trajalo vse dotlej, dokler
kandidati iz tega podjetja niso zvedeli
za vsebino in obseg izpitnega progra-
ma. Ko so se spoznali s predmeti, ki bi
jih morali obvladati za izpit in ko so
pregledali celotno snov, so se premislili
in vseh 16 kandidatov je izgubilo hrab-
rost ter so odstopili od polaganja iz-
pita.
Gornja primer je lep primer mišlje-
nja mnogih kandidatov za kvalificira-
nega delavca, ki so bili o polaganju teh
izpitov napačno poučeni in so verjetno
smatrali tudi to dejanje samo kot for-
malnost, ki naj se izvede pred komi-
sijo ne pa kot resno preizkušnjo pri-
dobljenega strokovnega praktičnega in
teoretičnega ter splošnega znanja.
Prav je, da so se tovariši premisUli
in prav je, da bodo program temeljito
predelali, da bodo obvladali vso snov
in da bodo dobro ix>dkovani prišli pred
komisijo, ki jim bo le na pKxilagi te-
meljitega znanja priznala naziv kvali-
ficiranega delavca.
Gornji primer naj bi služu kot na-
Ix>tüo in opozorilo tudi vsem drugim
kandidatom, ki so se priglasili k izpitu,
pa namena le tega niso pravuno razu-
meli in se niso dejansko pripravui za
nov, višji naziv in višjo kvalifikacijo.
(Nadaljevanje s prve strani)
Preboidčani napovedujejo tekmovanje vsem sosedom
na podroiju volilne enote
predloge kandidatov za poslance. Isto-
časno bi na sestankih lahko obravnavali
razna gospodarska vprašanja.
V diskusiji je bilo tudi govora o kan-
didatih za pKislance. Nekateri so mne-
nja, naj bi predlagali za zveznega po-
slanca tovariša Albina Vipotnika, ro-
jaka iz Griž, sedaj na dolžnosti sekre-
tarja podjetja »Litostroj«, starega ko-
munista in zaslužnega borca iz NOB.
Za republiškega poslanca pa tovariša
Antona Kotnika iz Prebolda, skromnega
in požrtvovalnega borca za pravice de-
lovnega ljudstva, ki se že v stari Jugo-
slaviji kot skojevec in pozneje kot član
Partije ni ustrašil preganjanja takrat-
nega režima zaradi svojih revolucionar-
.nih dejanj, poznanega med NOB kot
dobrega organizatorja partizanskih ti-
skarn v Savinjski dolini, s katerimi je
okupatorju delal velike preglavice, ki
pa še danes primerno zastopa pravice
delovnega ljudstva.
Z odobravanjem je bü nadalje sprejet
predlog tovariša Kača, naj bi občinski
odbor SZ napovedal tekmovanje vsem
občinskim odborom SZ na območju vo-
lilne enote za republiškega poslanca,
t. j. občinskim odborom SZ Braslovče,
Tabor, Vransko, Gomilsko in Griže po
naslednjih točkah:
Kateri občinski odbor SZDL bo izvršil
čim boljše politične priprave za volitve.
Število predvolilnih sestankov s člani
SZDL. Udeležba.
Kateri občinski odbor SZDL bo naj-
bolje izvršil predpriprave za volitve in
pomagal pri pregledu volilnih imenikov
in okrasitvi volišč.
Kateri občinski odbor SZDL bo dose-
gel najboljši odstotek udeležbe na vo-
litvah in do katerega časa bodo volitve
v občini zaključene.
Kateri občinski odbor SZDL bo v pri-
pravah na volitve številčno dvignil
članstvo SZDL.
Preboidčani upajo, da se bodo nave-
deni občinski odbori SZDL primemo
odzvali naši napovedi tekmovanja. Po-
trebno bo seveda tudi sestaviti komi-
sijo, ki bo na kraju ugotovila, kdo bo
boljši.
Da pa bo tudi delo osnovnih; organi-
zacij SZDL čim živahnejše, je vaški
odbor SZDL Prebold-Dolenja vas napo-
vedal tekmovanje vsem vaškim odborom
SZDL na območju občine. R. P.
V Zavodni so se na sestanku SZDL
pogovorili o marsičem
Pretekli petek je bU v Domu SZDL
v Zavodni dobro obiskan množični se-
stanek. Na sestanku je tov. Gorenjak
razložil novi voluni zakon, ki obravnava
dolžnosti in pravice ljudskih poslancev
ter o političnem pomenu volitev, ki so
pred nami.
Po referatu se je razvil pogovor o
lîandidatih, ki bi prišli v poštev za po-
slance v zvezno in republiško skupščino.
Večina je bila mišljenja, da bi nas v
zvezni skupščini zastopal domačin tov.
Franc Leskošek-Luka, ki je že doslej
storil mnogo koristnega za naše mesto.
Za republiško skupščino so predlagali
tovarišico Olgo Vrabičevo, tovariša Rika
Jermana in tovariša Albina Medveda,
vendar so volivci sklenili, da bi o kan-
didatih za republiško skupščino raz-
pravljali še na prihodnjem sestankvi.
V nadaljnji »razpravi je prišla do iz-
raza želja prebivalcev Zavedne, da bi
v tem delu mesta zgradili primerno
stavbo, ki bi služila za trgovske name-
ne, predvsem za predajo kruha, mesa,
sočivja, mleka itd. Tako bi bil gospo-
dinjam skrajšan čas nakupovanja v sre-
dišču mesta. Teh lokalov pa bi se s
pridom lahko posluževali tudi prebival-
ci iz Creta in iz Selc.
Ko so obravnavali vprašanje naj-
osnovnejših dolžnosti članstva, so ugo-
tovili, da mnogi člani SZDL ne plaču-
jejo članarine. Vse te primere bodo š€
obravnavali na odborovi seji in potem
tudi primerno ukrepali.
Predsednik je v tem pogledu opozoril
na budnost. Zgodilo se je, da so paix>l-
noma neodgovorni ljudje pobirali čla-
narino in se na ta način osebno oko-
riščali. Članstvo naj upošteva edinole
obiske izvoljenih aktivistov SZDL, da
ne bo potem pritožb in odgovorov, češ
da so že plačali članarino. Takega, ki
pa bi brez tega pooblastila pobiral čla-
narino, naj člani nemudoma prijavijo.
Člani so kritizirali tudi gradnjo ceste
Celje—Teharje. Želijo, da bi bila dc
jeseni vsaj toliko urejena, da bi jo lahke
pešci uporabljali. Sedaj morajo ob vsa-
kem dežju do gležnjev broditi po blatu
2e je izgledalo, da bo cesta tako ure-
jena, pa so znova začeli kopati jarke
za vodovod in kanalizacijo, ker je za-
radi nepravilno položenih cevi buldožei
mnoge zdrobil.
Uspehi in težave SZDL Vranslco
Po štirinajstih dneh se je občinski
odbor SZDL na Vranskem spet zbral,
da pregleda uspehe svojega dela in
skuša odstraniti napake, ki jih je še
vedno v njegovem delu.
V tem času so odborniki pridobUi
precej novih članov, večina članov je
poravnala članarino za vse leto, pred-
vsem so se pa vsi zanimali za bližajo-
če se volitve. Odborniki skušajo ljudem
posamič predočiti pomen volitev ljud-
skih poslancev in važnost pravilne iz-
bire kandidatov za poslance. Na sestan-
ku predstavnikov vseh množičnih orga-
nizacij je bil tudi predlagan za kandi-
data tov. Rančigaj Ivan iz Čepel j, se-
daj tajnik trgovinske zbornice v Celju.
Na bližnjem masovnem sestanku bo
odbor SZDL z ljudmi tudi prediskuti-
ral predloženega kandidata. Odborniki
vseh vaških odborov se strinjajo s to
izbiro, saj je imenovani kandidat res-
nično sposoben zastopati ljudstvo kot
poslanec.
Poleg uspehov je imel odbor tudi
svoje težave: v treh vaseh delo nikakor
ni steklo tako, kot bi to moralo, saj so
te vasi v vsem enakovredne ostalim. Po
burni razpravi o vzrokih, ki so, mimo-
grede omenjeno, v nezadostnem delu
odborov, so se vsi strinjali s tem, da
omenjene tri vasi ustanovijo skupen
odbor in skupno potem izvršijo spreje-
te sklepe v korist vseh. Razen omenje-
nega je v neki hriboviti vasi nekaj kme-
tov izstopilo iz SZDL v protest, ker
okrajni ljudski odbor ni hotel pregle-
dati njihovih pritožb o nepravilni raz-
delitvi davkov. Predsednik občinskega
odbora SZDL je sklenil, da bo sam
obiskal te kmete, se z njimi pogovoril
in potem, če bo videl upravičenost, po-
sredoval na OLO za pravilno odmer-
janje davkov. Vsekakor pa davki ne
smejo biti povod za odstopanje od
SZDL, saj se mora vsak član zavedati
dolžnosti do skupnosti, seveda je pa tu-
di vsak upravičen, da se pritoži proti
krivici, če se mu godi in SZDL bo
prva, k mu bo pri tem pomagala.
Končno si je odbor postavil tudi ne-
kaj novih nalog: predvsem pripraviti
ljudi na volitve in na množičnem se-
stan]j;u seznaniti vse ljudi o kandida-
tih; razen tega je odbor tudi sklenil
pokreniti akcijo za pomoč nižji gimna-
ziji, ki je v zelo slabem materialnem
položaju. -z-
VOLITVE V MESTNI ZBOR PROIZ-
VAJALCEV V CELJU SO RAZPISANE
ZA 4. NOVEMBER
Mestni ljudski odbor je razpisal vo-
litve v Mestni zbor proizvajalcev za
4. september. Po vsem tem je jasno,
da je treba s političnimi pripravami,
razpravami o volilnem zakonu po pro-
izvajalnih skupinah takoj začeti. So-
cialistična zveza skupaj s sindikalnimi
organizacijami naj do 8. oktobra izvede
sestanke delovnih kolektivov, enako tu-
di SZDL v povezavi s strokovno orga-
nizacijo obrtnikov in s kmečkimi pro-
izvajalci.
S TAKŠNIMI ELEMENTI JE TREBA
PRIMERNO OBRAČUNATI
V nedeljo, 20. t. m. je bil v St. Lov-
rencu pri Preboldu sklican sestanek
članstva SZDL, ki bi se naj vršil v
tamkajšnjem Gasilskem domu. Vendar
sta ta sestanek preprečila Privšek Franc,
poveljnik gasilske čete in njegov po-
magač Kupec Milan, ki doma nista ho-
tela odkleniti niti izročiti ključev,
kljub temu, da je pred domom ča-
kalo okrog 50 ljudi na sestanek, ki naj
bi se vršil.
Imenovana sta že znana kot precej-
šnja nasprotnika in vse izgleda, da sta
to napravila namerno, da bi preprečila
sestanek.
Člani SZ iz St. Lovrenca pri Prebol-
du obsojajo ta samovoljni p>ostopek.
Zahtevajo od pristojnih organov, da
zadevo raziščejo in primemo kaznuje-
jo škodljivce skupnosti. R. P.
KAJ PA CELJSKO »PREDMESTJE«?
Po vseh četrtih in terenih mesta Celja
so doslej že obravnavali osnutek, po-
zneje tudi načrt novega volilnega za-
kona in se pogovorili o kandidatih, ki
bi jih kot organizacija SZDL predlagali
na zborih volivcev.
Malo ali skoraj ničesar pa ne vedo
o volitvah v Tremar j ih. Lopati, Liscah,
Lokrovcu, Dobravi in Košnici. Tam od-
borom SZDL ni še doslej uspelo sklicati
sestankov, na katerih bi se ljudje spo-
znali s predstoječimi volitvami in bi
razipravljali o kandidatih.
NAROČAJTE SE
NA DRU2INSKO REVIJO PREŠERNOVE DRUŽBE
OBZORNIK
LETNA NAROČNINA ZA CLANE 450 DIN, ZA NECLANE 500 DIN
Stev. 38
»Savinjski vestnüc«, dne 26. septembra 1953
Stran 3
CELJSKO GLEDALIŠČE
pred začetkom nove sezone
v vsej dolgi vrsti novih kulturnih,
umetniških in drugih zavodov, ki smo
jih ustanovili po osvoboditvi, da s tem
zamašimo vrzel, ki je nastala v našem
kulturnem razvoju radi težke preteklo-
sti, so iprav mlada poklicna gledališča
tiste ustanove, ki so v svoji rasti zve-
zane z največjimi problemi. Pogoji rasti
in razvoja mladih poklicnih gledališč so
v tako ogromnem kompleksu organiza-
cijskih, tehničnih, materialnih, kadrov-
skih in umetniških viprašanj, da je ne-
mogoče 'pričakovati, da bi mogla gleda-
lišča zaživeti kot polnclkrvne umetniške
ustanove v kratkem času.
Ker pa so vprašanja kulturnega dviga
naših ljudi, vprašanja preoiblikovanja
njihove družbene zavesti med najnuj-
nejšimi vprašanji našega časa, je po
drugi strani spet nemogoče in nedo-
pustno, da bi pustili stvarem svc-boden
tok in čakali, da se razvijajo in kon-
solidirajo same od sebe. Nasprotno. Po-
trebno je, da kulturni delavci skupno
s pristojnimi organi ljudske oblasti sto-
rijo vse, da se razvoj mladih gledališč
pospeši do skrajne meje, da bi ta gle-
dališča čim prej lahko prevzela svojo
družbeno vlogo in začela uspešno oprav-
ljati svoje kulturno poslanstvo. To ne
pomeni, da bi hoteli ali morali čas in
razvoj ter zakonitosti tega razvoja pre-
hitevati. Tudi če bi jih hoteli, tudi če
bi jihi na zahtevo kogar koli morali
prehitevati, bi od tega bila samo škoda.
Brezpogojno pa je treba doseči, da
bodo gledališča že v svojih prvih raz-
vojnih letih vsaj deloma opravljala
svoje umetniško in kulturno poslanstvo
in se ne bo vse delo gledališčnikov lo-
milo v težavah organizacijskega, teh-
ničnega in gmotnega značaja.
Med mladimi slovenskimi poklicnimi
gledališči, ki so šele stopila na pot svo-
jega razvoja, je tudi Mestno gledališče
v Celju.
O težavah tega gledališča se je v zad-
njem času toliko javno razpravljalo, da
na tem mestu ne kaže teh problemov
ponovno podrobneje analizirati. V tre-
nutku, ko stopa to gledališče v drugo
sezono v novi hiši in v tretjo sezono
rednega poklicnega dela, se mi zdi
umestneje in potrebneje, da javnost se-
znanimo z načrti in z delom, ki ga
želimo opraviti kljub težavam in ovi-
ram. Tudi ovire se namreč pred resnim
prizadevanjem postopoma umikajc'in od-
pirajo celjskemu gledališču pot, ki vodi
iz začetnih krčev do stanja, v katerem
je na kolikor toliko utrjeni organiza-
cijsko-tehnično-gmotni osnovi možno
resno umetniško delo.
Celjski gledališčniki namreč v zadnjih
letih nismo zamudili nobene priložnosti,
nismo izpustili nobene možnosti za to,
da bi vse tistO', kar nas je pri delu ovi-
ralo, odpravili ali popravili. Tako stopa
celjsko gledališče v letošnjo sezono v
novi hiši, ki kljub pomanjkljivostim
predstavlja dobre možnosti za umet-
niško delo, nadalje ob ansamblu, ki se
je povečal, čeprav ne tako, kakor smo
želeli in kakor bi to bilo brezpogojno
potrebno, in končno ob konsolidaciji
tehnične službe.
Prišli smo tako daleč, da je lahko
osnovni in edini kriterij našega dela
umetniški tako- glede repertoarja kot
glede izvedbe.
Glede repertoarja: ustvariti želimo
živo gledališče sodobnosti, ki bo naš-m
ljudem govorilo o njihovem življenju,
obenem pa jim posredovalo dela iz za-
kladnice klasične dramske književnosti.
Pri tem bomo upoštevali socialni sestav
našega občinstva in stopnjo njegove
ku'turne in družbene zavesti. Prav za-
radi tega se bomo izogibali hlastanja
Po novitetah, ki bi bile zgolj atrakcija
in iz istega razloga bomo uvrščali v naš
repertoar tudi dela lažjega žanra, kajti
po napornem delu vsakdanjice si naš
človek upravičeno želi v gledališču tudi
razvedrila. Pravim: tudi. S tem hočem
Poudariti, da bodo dela te vrste dobila
v repertoarju celjskega gledališča samo
toliko prostora, kolikor jim ga gre in
da bodo to vedno dela, ki imajo v vedri
liapini tudi tehtno jedro.
Umetniškemu principu bomo pri re-
pertoarju morali trenutno še dopuščati
določene omejitve tudi zaradi ansambla.
Kot že omenjeno, je ansambel celjskega
gledališča za sedaj premalo številen.
Zato se je treba pogostokrat odločevati
tako, da pride na spored delo, ki ga
ansambel giede na svoj številčni sestav
zmore, ne pa dela, ki bi no umetnišl^i
vrednosti imela do tega več pravice,
pa mu ansambel ni kos.
Po predsezoni, ki je trajala skoraj
mesec in pol (začeli smo jo že 18. avgu-
sta, kar pom.eni, da smo prvi od slo-
venskih gledališč začeli letos z rednimi
predstavami), bomo letošnjo sezono za-
čeli dne 30. septemibra z uprizoritvijo
Tavčarjevega »Cvetja v jeseni« v dra-
matizaciji Osipa Šesta, režiji Balbina
Battelino-Baranovičeve ter v scenski
opremi arh. Svete Jovanovića. Z upri-
zoritvijo »Cvetja v jeseni« bomo poča-
stili 30-letnico Tavčarjeve smrti (kot je
razvidno iz repertoarjev, bomo to storili
samo mi od vseh slovenskih gledališč).
Naslednja premiera bo v drugi polovici
oktobra, in sicer bo to krstna uprizori-
tev dramatizacije znane povesti Toneta
Seliškarja »Bratovščina Sinjega galeba«.
V mladinskem repertoarju vlada pri
vseh naših gledališčih precejšnja za-
drega. Stara dela so že dodobra pre-
igrana, novih je zelo malo, kar pa jih
je, se v glavnem vračajo na znane
pravljične teme. Mi smo se odlc-čili, da
za nekaj časa izločimo iz repertoarja
našega mladinskega gledališča pravlji-
ce, ker so kljub pozitivnim kvalitetam,
ki so nesporne, v bistvu vendarle v po-
polneni nasprotju z osnovnimi smerni-
cami današnje vzgoje in potemtakem v
nasprotju z odgovornimi nalogami, ki
jih ima gledališče do mladine.
Kot tretje delo bo na vrsti Aristofa-
nova komedija »Ženske v parlamentu«.
To bo prva klasična starogrška kome-
dija na odru celjskega gledališča, ob-
enem pa bo to tudi prva uprizoritev
tega dela v Jugoslaviji sploh. (Kome-
dija je bila prevedena iz stare grščine
v slovenščino posebej za celjsko gleda-
lišče.)
Z naslednjim delom bomo posegli v
aktualno sodobnost. Uprizo-rili bomo so-
dobno dramo Josipa Kulundžića »Slepci«,
ki so jo v pretekli sezoni z izrednim
uspehom uprizarjali v srbskih gleda-
liščih. Tudi ta drama bo doživela na
celjskem odru slovensko krstno upri-
zoritev.
Iz nadaljnjega repertoarja naj samo
kratko navedem nekaj del:
Ivan Cankar »Hlapec Jernej in nje-
gova pravica« (v novi dramatizaciji).
Dr. Bratko Kreft: »Jugoslovansko
vprašanje«.
Marin Držič: »Dundo Maro je«.
William Shakespeare: »Kar hočete«.
Bernard Shaw: »Mož usode«.
Benavente: »La Malquerida«.
Kingsley: »Sončni mrk«.
Kanin: »Zbogom sanje«.
Za zaključek sezone se ukvarjamo z
velikim načrtom, za katerega pa ne
moremo jamčiti, da ga bomo tudi srečno
izvedli. Pripravljamo namreč veliko
uprizoritev dramatizar anega Finžgar je-
vega romana »Pod svobodnim soncem«
na prostem. P»,azmišljamo o organizaciji
poletnih iger na starem celjskem gradu
ali v letnem gledališču v Grižah. Se-
veda je uprizoritev takega dela, kot je
dramatizacija Finžgar j e vega romana
»Pod svobodnim soncem«, zvezana s to-
likšnimi težavami organizacijskega in
predvsem gmotnega značaja, da bomo
za to potrebovali vso pomoč organov
oblasti, ljudsko-prosvetnih organizacij
in ljudske armade.
Vprašanje občinstva je v Celju staro
vprašanje, ki ga res ne kaže več ob-
navljati na ta način, da bi ponavljali
že znana žalostna dejstva o premajhnem
obisku zlasti iz delavskih vrst. Rajši
bomo povedali, kaj smo ukrenili, ali
točneje, kaj bomo še ukrenili, da se to
stanje popravi.
V vseh večjih sindikatih v Celju in
celjski okolici organiziramo ob pomoči
Mestnega in Okrajnega sindikalnega
sveta mrežo gledaliških poverjenikov,
ki bodo z nami v stalni zvezi in ki bodo
v svojih kolektivih slcrbeli za populari-
zacijo gledališča in za čim večji obisk.
Ti poverjeniki bodo, kar doslej ni
bila praksa, tudi honorirani po socia-
lističnem načelu nagrajevanja, to se
pravi, dobivali bodo provizijo od pro-
danih vstopnic.
To je resda sicer samo administrativ-
no organizacijski ukrep, vendar priča-
kujemo od njega velikih uspehov. Po-
verjeniki bodo pri svojem delu zainte-
resirani, delavstvo bo prišlo v gledališče,
ga vzljubilo in sčasoma — seveda si ne
delamo utvar, da bo to že letos — bo
začelo prihajati v gledališče brez po-
sredništva poverjenikov, ker mu bo to
postala noti-anja potreba.
V mestu Celju imamo letos pet abon-
majev, kar je v primeri z lanskimi šti-
rimi že napredek. Razen tega so v teku
pogajanja za razpis rednih abonmajev
v Zatcu, Laškem, Sentjuriju, Konjicah
in Tcpolšici. Tako bo imelo letos celj-
sko gledališče deset rednih abonmajev.
Ce k temu prištejemo še približno pet
predstav izven abonmaja, lahko raču-
namo na okoli petnajst ponovitev vsa-
kega dela, kar da svojih 150 predstav.
S takimi načrti, s takimi persipekti-
vami, ob takih pogojih stopa torej celj-
sko Mestno gledališče v tretjo redno
sezono. L. F.
Mestno gledališče je odprlo prvo sezono 1953-54 v novi gledališki stavbi
V Kozjem so odkrili spomenik borcem
in talcem
Dva dni pred odkritjem spomenika
so se v Kozjem na slavnostni seji sipo-
minjali 9. obletnice, ko je Kozjanski od-
red osvobajal Kozje. Okupator se je
utaboril v dveh postojankah, obdanih z
visokimi žičnimi ovirami in zaklonišči
v središču in na vzhodu trga. Borba se
je pričela v noči od 10. na 11. september,
popoldne so se predali vermani, ki so
dotlej brezobzirno strahovali Kozje in
sose'dne kraje; zato se je ljudstvo od-
drhnilo. ko je bilo rešeno njihovega
nasilja. Tudi druga postojanka je bila
tik pred padcem, da ni okupatorju
uspelo, dobiti oiačenja iz Šempetra in
Brežic. V zvezi z borbo je bilo plen
ognja pet stanovanjskih in nekaj gospo-
darskih poslopij. Enajsti september je
vsekakor najvažnejši v zgodovini
narodnoosvobodilnega boja v Kozjem,
zato so si ga osvojili za svoj občinski
praznik, ki ga bodo prihodnje leto ob
desetletnici proslavili v širšem obsegu.
Kozje je imelo v svoji sredi predane
pristaše narodnoosvobodilnega gibanja.
Kakor drugod je okupator takoj po svo-
jem vdoru tudi v Kozjem izselil zavedne
Slovence, toda tudi tisti, ki so ostali, so
bili na svojem mestu. Spomnimo se na
primer moštva bivše jugoslovanske žan-
darmerijske postaje, ki ga je okupator
v celoti mobiliziral za svojo obvešče-
valno službo. Izmed štirih članov je le
enemu uspelo, da je ušel trino-gu, ostali
trije so padli kot pobomiki Osvobodilne
fronte. V zimi 1941-42 je nemška poli-
cija gonila po Kozjem v zastraševalne
namene jetnike in jih zasmehovala, рск
sebno če ji i e padel v roke pripadnik
oborožene vstaje — partizan.
Del današnje občine Kozje je bil zajet
že v izseljeniški pas, zato se je gnev do
okupatorja še povečal. Kozje z Bučami
in partizanskim Veternikom je ponosno,
da je v tolikšni meri prispevalo k osvo-
bojenju. Zato je bilo tudi odkritje spo-
menika padlim borcem in talcem iz na-
vedenih treh Dodročij dostojna mani-
festacija pripadnosti Osvobodilni fronti.
Proslave so se udeležili zastopniki
ustanov in organizacij iz Krškega, Se-
novega, ZB iz raznih sosednih občin,
okrajni odbor ZB Celje-okolica je za-
stopal predsednik tov. Raj er s tov. He-
leno Borovšakovo. — Kroniko osvobo-
dilnega gibanja v Kozjem je podal tov.
Rudolf Resnik govorili so zastopniki iz
Krškega, pozdravila pa sta zborovalce
tudi bivši komandant Kozjanskega od-
reda tov. Marijan Jerin in bivši funk-
cionar okrainega odbora OF Kozje tov.
Alojz Večko-Boris. Mladina je prispe-
vala z deklamacijami in dvogovornim
prizorom, pevski zbor iz Kozjega je za-
pel več borbenih pesmi, borci so oddali
častno salvo, zastopnik občine tovariš
Lojen je nato prevzel spomenik v svoje
varstvo. Občina bo prostor okoli sipo-
menika še razširila, zasadila in mimo
speljala promenadno cesto na Stari
grad. Javno tehtnico je občina pre-
mestila na drugi konec, tako da je sre-
dišče trga.
Vsa mladincs zs roko v roki
pred V. kongresom LMS
Mladina I. gimnazije je na svoji kon-
ferenci 23. septembra pričela z nadalj-
njim delom, ki so ga počitnice prekinile.
Tovarišica Breda Joštova je v poročilu
o delu organizacije LMS v lanskem letu
nakazala uspehe in neuspehe ter v
okviru predkongresnih priprav dala
smernice za v prihodnje. Mladinsiko
delo je v preteklem letu težilo na po-
sameznih društvih, kar je posebej po-,
trdila diskusija, kjer so posamezniki
poročali, kako so delali pevski zbor,
literarna družina, dramatski krožek in
ostali.
Delo v krožkih se je izkazalo kot
najuspešnejše, čeprav je pri tem trpelo
politično-ideološko izobraževanje. Pev-
ski zbor I. gimnazije pod vodstvom rav-
natelja Glasbene šole tovariša Egona
Kuneja je s svojimi nastopi ponovno
dokazal sposobnosti. Literarna družina
je s sodelovanjem mladih literatov z
ostalih celjskih srednjih šol in glasbe-
nikov priredila nekaj uspešnih prire-
ditev, medtem ko dramatiki niso dali
več kot dvoje dramskih del, ker jih pri
vaji moti predvsem pomanjkanje pro-
storov in časa. Dosti več uspehov je
bilo na telesno-vzgojnem in športnem
področju. V tem ni potrebno nikogar
posebej navduševati, potrebno pa bi
bilo malo več sodelovanja z ostalimi
aktivi, posebno z delavsko mladino.
V nadaljnjem delu si bo komite pri-
zadeval, da vnese v krožke več stvar-
nih; družbenih problemov, kar bo naj-
bolj neprisiljen način, da se bo mladma
seznanila z dnevnim dogajanjem doma
in v tujini. Mladina si prizadeva pred-,
vsem za to, da postane narodno zavedna
in se ne bo hlapčevsko udajala tujemu
vplivu, niti ne bo zapadala misticizmu,
s katerim skušajo nekateri odvrniti
mlade pri znanstveno dognanem ob-
ravnavanju obstoječih dejstev. V tem
delu bo znatno koristilo zbližan j e z de-
lavsko in kmečko mladino, kajti edino
tako lahko dosežemo solidarno borbo za
uveljavljanje naprednih načel.
Celjski esperantisti so na razstavi prikazali
zanimivosti esperantske literature
v dnehi od 19. do 22. septembra je bila
v Domu OF v Celju odprta razstava
esperantske literature, ki jo je priredilo
Društvo esperantistov v Celju. Razstava
je bila estetsko zelo dobro urejena. Pri-
kazovala je v slikah kongres v Zagrebu,
nove esperantske prospekte ter agita-
cij sko propagandni material za novi,
39. esperantski kongres, ki bo prihodnje
leto v Holandiji.
Posebno zanimanje je vzbujal del
razstave — esperantska literatura in
čaiscpisje. Obiskovalci so na razstavi
lahko videli mnogo novejših, zanimivih
knva v esperanščini, ki jih poseduje
celjski esperantski klub. »Sončni Tiki«
z lepimi ilustracijami, ki je izšel 1951,
Sinclaira Levisa »Petrolej«, »Cezar« od
Jelušiča, »Smrt železnice« — novejši
prevod iz angleške literature, ki opisuje
izpodrinjanje železnice s strani avto-
mobilizma v Ameriki — itd. V lepi ve-
zavi na luksuznem papirju smo obču-
dovali barvno »Ilustracijo o Svečki« ter
časopisje večjih mednarodnih združenj
in organov deželnih esperantskih orga-
nizacij. V teh časopisih smo že našli
najnovejše reportaže o Jugoslaviji in
zagrebškem kongresu. V teh člankih in
reportažah se inozemci, ki so prisostvo-
vali zagrebškemu kongresu in ekskur-
zijam, zelo ogrevajo za Jugoslavijo kot
»toplo deželo s_tcplim srcem«.
Razstava je naletela pri Celjanih na
lep odziv, saj jo je obiskalo preko 1200
obiskovalcev. Ker večini obiskovalcev
esperantska literatura ni bila poznana,
je tolmač interesentom pojasnjeval no-
vosti in zanimivosti iz esperanta.
Ves razstavni material je last Celj-
skega  esperantskoga društva, ki ima
svoj klub v Sindikalnem domu.
SV »SVOBODA« Zaleg,
Ljudska univerza
otvarja svoje jezikovne tečaje nemšči-
ne, angleščine, francoščine in italijan-
ščine s 1. oktobrom 1953.
Prijave v knjigarni, Žalec.
Kako je 2; vkljločevanjem
mladine v obrtne poklice
Letošnje vpisovanje v obrtne poklice
gre h koncu. Dne 30. septembra poteče
rok za vpisovanje, vendar v podjetjih
niso zasedena vsa prosta učna mesta.
Problematika pri vključevanju mladine
v uk je predvsem v nezadostni šolski
predizobrazbi zainteresiranih mladincev
in mladink, oziroma v kolikor šolska
predizobrazba ustreza, kandidati ne ka-
žejo interesa za nekatere obrtne stroke.
Po anketi, ki jo je Mestna obrtna zbor-
nica ob zaključku vpisovanja izvršila,
je ugotovljeno, da manjka interesentov
za kamnoseško, pečarsko, zidarsko, te-
sarsko, kleparsko in elektroinstalater-
sko stroko kot najvažnejše v gradbeni
skupini, odprta pa so tudi druga učna
mesta.
Kar se tiče šolske predizobrazbe,
polagajo starši na to vse premalo po-
zornosti. Mladinec ali mladinka se ne
pripravi na poklic, ki bi se ga učil,
marveč je mnogokrat rezultat slabe-
ga uspeha v šoli tudi vzrok, da starši
namenijo otroka obrtnemu poklicu. V
praksi je tako, da tak učenec prvega
razreda gimnazije, ki ga je morda že
ponavljal ter ga ni uspešno končal,
pride pred preizkušnjo za sprejem v
vajensko šolo. Slab uspeh v šoli mu ne
daje pogojev za učenje v obrti ter se
navadno tak vajenec izpridi v uku že
v prvem učnem letu. Ce tudi pokaže
včasih dobre rezultate v strokovnem
delu, mu je nadaljnja pot zaradi ne-
uspeha v vajenski šoli zaprta. Iz takih
nezadostno pripravljenih kadrov se na-
vadno poraja šušmarstvo.
Vključevanje mladine je v razmerju
s kvalificirano delovno silo zlasti po-
trebno v nekaterih socialističnih obratih.
Tu se čuti premajhna odgovornost pod-
jetij, ki imajo v svojem sestavu razne
obrtne delavnice. Prav je, da se pod-
jetja zanimajo za svoj obstoj kot tak,
na nje pa odpade tudi naloga vzgajanja
novih kadrov ter je zaradi tega zelo
neodgovorno, če podjetja nimajo kvali-
ficiranih poslovodij za posamezne obrt-
ne stroke in če se odtegujejo splošnim
nalogam, to je vzgoji novega obrtniške-
ga naraščaja. Zato ni čudno, če za ne-
katere poklice primanjkuje strokovnih
delavcev, če se v nekaterih strokah po-
javlja monopol v pogledu cene in tudi
v pogledu kvalitete izdelkov ne more-
mo zabeležiti posebno dobrih rezultatov.
Mestna obrtna zbornica v Celju je
prišla do zaključka, da je za odpravo
takega nedostatka potrebno napraviti
pregled kvalifikacij po posameznih
obrtnih delavnicah, tudi tako imenova-
nih »zaprtih« obrtnih delavnicah, isto-
časno z ureditvijo tega vprašanja pa
je potrebno, da odgovorni vodje obrtnih
delavnic oziroma podjetij, ki imajo
obrtne delavnice, samoiniciativno skrbi-
jo za obrtniški naraščaj, dvigajo kvali-
teto dela ter uvajajo nove metode dela,
ki so se v praksi pokazale primerne
oziroma za rentabüne.
Končno je ipotrebno spregovoriti še
glede vključevanja mladine v uk zlasti
z vidika Zbornice. Nezaslišano je dej-
stvo, da se starši otrok ne potrudijo, da
bi poiskali učno mesto svojemu otroku
ter čakajo, da Zbornica določi učno
mesto. V nekaterih primerih uspe Zbor-
nica, da kandidatu poišče učno mesto,
kakršno si zaželi, največkrat pa mora
kandidatu odbiti prošnjo, ker zaželeno
učno mesto določene stroke ni na raz-
polago. Graja velja tudi za podjetja, ki
prav tako čakajo na »nakazilo« vajenca,
namesto da bi se poslužila oglasa v ča-
sopisu ali kakorkoli drugače sporočila
svoje potrebe. Priporočljivo bi bilo, da
se konec šolskega leta tudi po šolah
izvede primerna anketa, tako da bi bo-
doči vajenci tudi pravočasno vstopili
v uk.
Pri Zbornici je odprtih še nad 40
učnih mest raznih strok ter so infor-
macije dnevno na razpolago vsakemu
interesentu. MiBo
SLOVENCI!
Učite se slovenščine!
Morda se bo komu čudno zdelo, naj
bi se kot Slovenec učil svojo materin-
ščino. Toda pogled na razne napise po
izložbah, vloge na urade, službeno do-
pisovanje v podjetjih itd. nemo opo-
minja, da bo le treba posvetiti več po-
zornosti slovenščini. Ljudska univerza
v Celju prireja tudi tečaj slovenskega
jezika, na katerem bomo poučevali
osnove jezika, dopisovanje in litera-
turo in v zvezi s slovenskim jezikom
vse tisto, kar jxìtrebuje naš delavec v
delavnici, nameščenec v podjetju ali
uradu ali kateri koli slovenski človek
v svojem praktičnem življenju. Pouk
bo praktičen — strmeli bomo za tem,
da bodo naši ljudje znali pravilno svojo
materinščino. Prijave v tečaj sprejema
pisarna učiteljišča v Celju ali Central-
na ljudska knjižnica med uradnimi ura-
mi. S tečajem bomo pričeli v ponede-
ljek, dne 5. oktobra t. 1.
stran 4
»Savinjski vestnik«, dne 26. septembra 1953
Stev. 38
IZ CELJA...
Še o vinu - resnici na ljubo,
Citali smo v časopisju o slabi kvali-
teti vin, celo zdravju škodljivih, ki se
točijo po celjskih gostinskih podjetjih.
Konzumenti ta korak tajništva za no-
tranje zadeve pri MLO v Celju po-
zdravljajo in so hvaležni, da se je našel
organ, ki bo temu početju napravil konec
Mnenja smo pa, da ni našel pravega
krivca. Kaj more uoi-avnik gostinskega
podjetja, ki je navezan na svojega do-
bavitelja, to je trgovino z alkoholnimi
pijačami, ki mora po zakonu odgovar-
jati za vse dobave pijač, ki jih daje v
promet gostinskim podjetjem.
Upravnik gostinskega podjetja ne
more ugotavljati napak, saj ne razpo-
laga z laboratorijem in tudi ne z za to
potrebnimi instrumenti, medtem ko ima
veleobrat z vinom svojega tehnika, ki
mora za neustrezno vino odgovarjati.
Dolžnost trgovine z alkoholnima pija-
čami je, da ugotovi kakovost, preden
apravi pijačo v promet, ako noče imeti
neprilik in preden zaključi kupčijo pri
producentu. Mnogo vina se kvari tudi
z nepravilno tipizacijo, z mešanjem s
hibrido itd. Sumljivo vino nikakor ne
sme v promet, preden ne izda analize
Inštitut za vinarstvo v Mariboru. Kon-
trolo nad tem mora oskrbeti le vinska
trgovina, ki ji je treba za vagonsko
količino odposlali samo en vzorec, med-
tem ko bi moralo veliko število gostil-
ničarjev, ki dobijo to vino, pošiljati
vzorce vsak zase, kar bi povzročalo sa-
mo nepotrebne stroške. Inštitutu pa ne-
potrebno delo. Ko i>odjetje prejme od
Inštituta analizo, da je vino neoporečno,
napolni steklenico 7 del in jo zapečati,
prilepi nanjo etiketo in zapiše števuo
sodov, v katerih se nahaja analizirano
vino, vrsto vina, alkoholno vsebino, da-
tum, in jo deponira med druge enake
vzorce v kleti.
Edino ta način bi kontrolnim organom
olajšal revizijo in bi z lahkoto ugotovU
krivca.
Na primer: Kontrola ugotovi v go-
stilni sumljivo vino. Treba je dognati
samo dobavitelja in zahtevati vzorec.
Ako ima vino nižjo gradacijo alkohola
od vzorca, je znak, da je gostilničar
razredčil vino z vodo ali kakor koli
manipuliral z vinom.
Ce pa še vzorec ne ustreza ali pa
pvodjetje sploh nima vzorca, je krivo
podjetje, ki je slabo vino prodalo.
Kdor pa ima malo vpogleda v da-
našnje trgovanje z vinom, ko različni
nakupovalci brezve.stno kupujejo vse,
kar teče. samo da si napolnijo mošnjič-
ke, se temu ne bo čudil.
Toliko resnici na ljubo. F. T. ,^
ODBOR SZDL V ZAVODNI OBSOJA
POSTOPEK MESTNEGA
STANOVANJSKEGA URADA
Na posebni odborovi seji SZDL v Za-
vodni so odborniki obsodili postopek
mestne stanovanjske komisije, ki je na-
silno izselila tov. Koželja v korist hišne
lastnice Jesihove. o kateri je znano, da
ni zavedna članica SZDL in da je siploh
v javnem političnem življenju ni opa-
ziti. Jesihova bi se rada iznebila vseh
strank. Odbor je sestavil deputacijo, ki
bo v tej zadevi intervenirala na Svetu
za gospodarstvo in komunalo pri MLO
Celje.
GOSTILNA »BRANIBOR« ZOPET
ODPETA
V soboto so zopet odprli na novo pre-
urejeno gostilno »Branibor« v Stane-
tovi ulici. Priznati moramo, da so go-
stilniški lokali res izmed najlepših in
najbolj vabljivih v našem mestu. Ko
to ugotavljamo, popravljamo obenem
tiskovno nap¿ko v oglasu glede otvo-
ritve v zadnji številki; letnica se mora
glasiti 1953 :n ne 1952, kar so s.i pa či-
tatelji gotovo že tudi sami popravili.
SMRTNA NESRECA NA CELJSKI
POSTAJI
V soboto zvečer se je na celjski želez-
niški postaji smrtno ponesrečil 35-letni
premikač Ivan Dreo. Bil je iz Šmart-
nega ob Paki in je služboval v Celju
šele 4 mesece.
IGRA NARAVE
V Vrhih pri Teharjih je jablana, ki
je v cvetju in zrelem sadu obenem. Kot
dokaz temu, smo dobili V uredništvo
tako vejico s cvetjem in zrelim sadom.
Pač čudna igra narave v že skoraj je-
senskem času.
Gibanje prebivalcev v Celju
v času od 12. do 19. septembra je bilo
rojenih  17  dečltov  in 15 d&klic.
РОВОС1ГЛ so SE:
1. Božič Ivan, avtomehanili iz Celja, Breff
28 in Šiirc Ma#gareta-FIerentina, nameščenka
iz Celja, Polule 2.
UMRLI SO:
Hrastnik Ivanka, плтезсепка iz; Celja, Sp.
TrnovLie 97, stara 23 let. Obreza Anten,
poljedelec iz Šentjungerta 49, star 22 let. Gol-
ear Silvester, otrok iz Klanca 72, Dobrna.
Slapnik Peter, poljedelec iz Gradišča 6,
Škofja vas, star 55 let. Mežnar Anton, kolar
v pokoju iz Mozirja 30, star 73 let. Kostajn-
šek Anton, preddelavec iz Celja, Kocenova
ul. 3, star 82 let. Korica Stevo, vojak iz
Stare Pazove, star 21 let. Antipin Nikolaj,
sodnik v pokoju iz Celja, Gregorčičeva 7,
star 78 let. Golob Jože, mali kmet iz Sliv-
nice pri Celju, star 61 let. Vajdetič Josip,
nameščenec v pok., star 51 let iz Celja,
Muz. trg. Jazbec Neža, gospodinja iz »ren-
skega  Bebra,  stara 60 let.
... IN ZALEDJA
živinorejska razstava v Konjicali
Konjiška splošna kmetijska zadruga,
ki je vsa leta več ali manj le bolj ži-
votarila ter pri svojem delu ni dosegla
vidnejših uspehov, je s svojim kmečkim
praznikom že pokazala, da je stopila na
p>ot k boljšemu in naprednejšemu delu.
Kot glavna prireditev praznika je bila
živinorejska razstava kot prva v tem
kraju po osvoboditvi. Zasebni kmeto-
valci iz Konjic in okoliških vasi ter
konjiško državno posestvo so prignali
okoli 180 glav živine, ki je večji del že
vpisana v rodovnik. Posebna komisija,
v kateri je bil tudi priznani živinorejski
strokovnjak in ravnatelj kmetijske šole
v Šentjuriju tovariš inž. Cizej, je imela
pri ocenjevanju precej težavno in odgo-
vorno nalogo, saj je bilo med toliko
živine res dosti lepih komadov, kar daje
dobro spričevalo živinorejcem. Pri bikih
je dobil najboljšo oceno od lastnika-
kmeta Matije Napotnika, ki je znan kot
dober rejec plemenske živine. Najbolje
ocenjeno kravo je prignal kmet Arbaj-
ter, medtem ko je konjiško državno po-
sestvo dobilo prvo nagrado za najboljšo
plemensko telico.
Kot priznanje za delo živinorejcem je
KZ radelila med nje za okoli 200.000 din
nagrad liz fonda, v katerega so poleg
zadruge nekaj prispevali še OLO in
OZZ Celje-okolica in drugi. Omeniti pa
je treba, da je med temi, ki so nagrado
prejeli, tudi eden. ki ni član KZ. Ker
pa se nagrade lahko izplačajo samo
članom zadruge za njihovo rodovniško
živino, je njemu niso izplačali, čeprav
je precej večja v skupni vsoti, kot pa
znaša zadružni delež, ki bi ga moral
vplačati, če bi ix)stal njen član. Ta raz-
stava je že pokazala, da bo tudi konji-
ška kmetijska zadruga pričela delati
tako kot njene sQsede, ki so se v zadnjih
letih že močno postavile na noge z na-
bavo različnih strojev in podobnega. Le
s takim delom pa si krepi zaupanje pri
svojih članih. L. V.
IZ STRANIC
2e drugo leto v Stranicah z vso vne-
mo delajo pri napeljavi elektrike. Pre-
bivalci Stranic in okoliških vasi so do
sedaj zgradili transformator v Stranicah
in izvršili velik delež pri dogotovitvi
6 km dolgega daljnovoda od Konjiic v
Stranice. Za ta dela so prebivalci pri-
spevali okoli 1 milijon 600.000 din brez
delovne sUe, ki so jo vložili. Deloma .so
primaknili nekaj sredstev na okraju,
nekaj pa je prispevala sosednja občina,
ki bo tudi dobila odcep od zgrajenega
daljnovoda. Kljub temu vnetemu priza-
devanju so dela zaostala. Po želji in
sklepu vaščanov bi morala elektrika v
Stranicah goreti že l.maja, sedaj pa je
že skoraj zima, po hišah pa še vedno
utripljejo petrolejke. Prebivalci prosijo
DES v Mariboru, da preko obrata v
Slovenski Bistrici čim prej dokonča
dela v Stranicah.
*
Mladinska organizacija je trenutno
ena najslabših, čeprav je pred časom
nosila prehodno zastavo. Noл'■ mladinski
odbor je le na papirju. Sedaj se je or-
ganizacija ZKS pobrigala za organiza-
cijo (zakaj se ni že doslej? — op. ur.)
in bo na ta način poživila delo med
mladmo.
*
Prosvetrii aktiv v Stranicah je sedaj
uprizoril že 12 dramskih del. Med pre-
bivalci okoliŠKih vasi je dosegel že ve-
liko uspeha. Kažejo veliko volje, le po-
trebne pomoči s strani merodajnih or-
ganov ne dobijo. Sedaj se pripravljajo
na trinajsto uprizoritev.
IZ BRASLOVC
Komunalna dejavnost naše občine
sega v najrazličnejša področja. Pred
kratkim je bila preurejena krajevna go-
stilna kot občinsko gositinsko podjetje,
ki sedaj ustreza sodobnim zahtevam ne
le občanov, marveč tudi mnogih turi-
stov, ki potujejo skozi prijazne in pri-
kupi j ive Braslovče. Da bi se upravnik
še laže posvetil temu podjetju, zlasti
njegovemu kletarstvu, bi bUa potrebna
namestitev gostinske pomočnice.
Iniciativa tržanov je, da so zgradili
nov betonski most in se pripravljajo še
na ureditev krajevnega perisca. Sedanja
z opeko krita streha je v zelo slabem
stanju. Perice so pod njo v smrtni ne-
varnosti. Ker zasebniki ne zmorejo pre-
cejšnjih stroškov, se obračajo na občin-
ski ljudski odbor, da bi jim priskočil
na pomoč iz proračunskih sredstev. Vse
kaže, da bodo s svojo prošnjo tudi
uspeli.
Te dni je bilo končano trasiranje nove
Partizanske ceste čez Dobrovlje. Trasa
v treh variantah je predložena v odo-
britev Revizijski komisiji gradbenih
projektov v Ljubljani. Delavski sveti,
OLO in OZZ z veliko pozornostjo in
denarnimi sredstvi spremljajo ta veliko-
potezen načrt. Za sedaj bo speljana do
vrha Dobrovelj v območju okraja Celje-
okolica. Precejšen del trase spada v ob-
močje šoštanjskega okraja, zato agUni
režijski odbor za gradnjo ceste upravi-
čeno upa na pomoč šoštanjskega okraja.
Do te ceste bo speljana tudi avtocesta
iz Letuša. Dograjena cesta bo velika
P'ridobitev ne le za Dobrovlje, marveč
tudi za vso okolico, zlasti pa za Nazarje
z razvito lesno industrijo.
IZ LETUŠA
Lep primer, kako se na množičnih
sestankih SZDL dajo sprožiti in ureje-
vati najzamotanejša vprašanja, je bila
razprava o težkih delovnih pogojih za-
radi zanemarjanja osnovnih obratnih
sredstev v našem obratu, ki je last To-
varne barv in lesnih izdelkov v Ljubiji.
Poleg nesooialističnih odnosov med
nekaterimi člani obeh delovnih kolek-
tivov (Ljubija, Letuš) je posebna komi-
sija, ki so jo sestavljali zastopniki obeh
okrajev (Šoštanj in Celje-okolica), niso
bile ugotovljene samo napake in mnogi
nedostatki v letuškem obratu, ampak
so bili storjeni tudi odločni ukrepi za
izboljašnje razmer v našem obratu. Ta-
koj po komisijskem ogledu so se pričela
popravila obratnih naprav, zlasti naj-
bolj ogroženih zapornic pri jezu, ki bi
po mnenju strokovnjakov zadnjega hu-
dega naliva ne bile vzdržale, ako ne bi
bile pravočasno popravljene. Priprav-
ljena sta tudi že jermen in dinamostroj
za obratni mlin, v načrtu pa so tudi
ventilacijske naprave v obeh obratih.
Kopalnica je že v gradnji.
»Zaš6ita, varnost in ugodni delovni
pogoji morajo v socialistični državi nu-
diti delavcu možnost, da bo v izgradnji
socializma pri nas stal na prvem mestu,«
tako je dejal tovariš Kleč iz Celja, »de-
lavec sam pa se mora zavedati, da ga
do takega položaja privedejo samo pra-
vilni medsebojni odnosi in odnosi posa-
meznikov ter vseh. delavcev do podjetja
kot celote in preko te do skupnosti.«
SZDL je torej forum, ki ne odpravlja
samo napak, marveč nas tudi vzgaja k
pravilni socialistični zavesti vseh delov-
nih ljudi. Naj bi bU ta primer za vzgled
vsem delovnim kolektivom, kako uspeš-
no se dajo reševati v SZDL vse težke
naloge na katerem koli področju ljud-
ske dejavnosti.
IZ ŠMARTNEGA OB PAKI
Ambulanto diobimo
Te dni so bili pregledani prostori, ki
so namenjeni za ambulanto. Ker le-ti
odgovarjajo predpisom, zato se bo z
delom lahko pričelo. V drugi polovici
oktobra bo odprta. Zdravnik bo priha-
jal trikrat tedensko iz Šoštanja, zobo-
zdravnik pa dvakrat tedensko iz Naza-
rij. Tako bo ljudem, ki že nestrpno ča-
kajo, ustreženo v vsakem pogledu. Ker
pa je treba namestiti v ambulanti še
nekaj nujno potrebnih stvari, tako n. pr.
divan in temu podobno, zaito pričakuje
odbor RK, ki je to prekoristno in nuj-
no potrebno akcijo pokrenil, da bodo
tukajšnja podjetja priskočila na pomoč
in prispevala potreben denar. Saj bo to
tudi njihovim ljudem v korist. Ce pri-
speva vsak delovni kolektiv po nekaj
tisočakov, bo to vprašanje z lahkoto
rešeno.
Sušilnico bodo gra-dili
Kmetijska zadruga je nameravala že
spomladi pričeti z gradnjo moderne su-
šilnice. Ker pa so bila nasprotovanja od
strani, od koder bi najmanj pričakovali,
se je cela zadeva zavlekla in se je z
gradnjo šele sedaj pričelo, ko so višji
forumi razsodili zadevo v korist zadru-
ge. Bo to lepa stavba, ki bo v korist
vsem, posebno zadružnikom. Odboru
čestitamo in mu želimo obilo uspehov v
korist skupnosti tudi v prihodnje.
Menzo bodo zaiprli
Pred dobrim mesecem so revizorji
iz Celja pregledali celotno poslovanje
občinske gostilne in mesarije. Iz revi-
zijskega p>oročila je bilo razvidno, da
šusijanje med ljudstvom o nepravilnem
poslovanju le ni bilo brez podlage. Zad-
nji tedni pa so pokazali, da je primanj-
kljaj le previsok ... Saj pa tudi ni ču-
da! Tak mali obrat gotovo ne prenese
5 nameščencev, ki so bili vsi dobro pla-
čani za svoje delo. Vprašanje pa je, kdo
je pravzaprav sokriv tako nerednega
poslovanja in kdo bo tisti, ki bo poma-
gal poravnati izgubo. Na zboru voliv-
cev se bo treba o tem enkrat vendar
odkrito pomeniti. Pomeniti pa tudi o
tem, zakaj sta bila prejšnji upravnik in
mesar odpuščena, ko je vendar vsem
znano, da sta bila oba obrata aktivna ]n
so bili ljudje z obema zadovoljni. No,
pa drugič kaj več o tem!
Kolektiv železničarjev bo nastopil
Člani sindikata naših železničarjev
nameravajo v kratkem prirediti v Pro-
svetnem domu gledališko predstavo. —
Hvalevredno je, da p>oleg svojega tež-
kega in odgovornega dela najdejo še
časa za udejstvovanje na prosvetno-
kultumem polju. Upamo, da bo znalo
ljudstvo ceniti njih delo in prizadeva-
nja ter bo napolnilo dvorano do zad-
njega kotička.
IZ ŠENTJURJA PRI CELJU
Na pobudo inž. Cizeja, direktorja
Kmetijske šole v Šentjurju, bodo KZ
Šentjur, Ponikva, Dramlje, Blagovna in
Kalobje priredile v nedeljo, 27. sep-
tembra razstavo in premovanje rodov-
niške živine, sadjarsko razstavo in raz-
stavo kmetijske mehanizacije. Popol-
dne bodo v veliki dvorani Zadružnega
doma rejcem najlepše živine razdeljene
denarne nagrade v skupni -višini 250 000
dinarjev, nakar bo sledil pevski kon-
cert moškega pevskega zbora ter kmeč-
ka veselica.
Tovrstne prireditve v Šentjurju po
osvoboditvi še ni bilo in je prav zaradi
tega zamisel hvale vredna. Za to pri-
reditev ima Šentjur z okolico vse po-
goje, saj je to močan živinorejski in
sadjarski okoliš. Veliko pionirsko delo
v dvigu kmetijstva je v svojem dolgo-
letnem obstoju opravila Kmetijska šola,
ki je žarišče naprednega sadjarstva in
živinoreje.
*
/
V Savinjskem vestniku štev. 35 z dne 5. 9. 1953
v članku >Iz Senljurija pri Celju« je bilo med
drugimi objavljeno tudi moje ime zaradi po-
pravila hiše. Ne vem, kdo me je omenil, mislim
pa, da je to eden tistih, ki še ni dolgo v Šent-
juriju in zato ne moro vedeti, kakšna nesreča
me je doletela pri hiši, pa ne po moji krivdi.
Takoj po vojni je takratni KLO Sentjurij dal
nalog, da se tudi pri moji hiši zbira municija.
Ob tej priliki je eksplodirala mina in mi težko
poškodovala celo hišo. Odškodnine pa nisem
dobila.
Vendar sem leta 1948 pričela hišo deloma ob-
navljati in sem imela pri takratni nizki ceni
materiala in mezd delavcev 72.727 din stroškov,
kateri znesek sem mesečno odplačevala z na-
jemnii-.o in denarjem družinske pokojnine.
Letos aprila sem si vzela pri Mestni hranilnici
v Celju 50.000 din posojila. Ta denar sem spet
porabila za hišo. Omenjeni znesek pa moram
odplačevati po 1500 din mesečno z 8% obrestmi.
Nihče ne more trditi, da se ne brigam za hišo,
vendar pa vsega naenkrat ne morem popraviti,
ker nimam obrti, da bi imela dobiček, nimam
pa tudi službe, ker sem bolehna in bom т nekaj
mesecih dopolnila 60 let.
Smola Vilma.
Gibanje prebivaicev v celjski ТМ
v času od 14. do 21. septembra 1953 se je
v Celju-okolici rodilo 11 dečkov in 7 doldic.
POROČILI SO SE:
Volk Franc, oficir JLA iz Postojne in
Krumpak Štefanija, trg. pomočnica iz Arcli-
na. Janič Kanko, kapetan JLA, iz Zag^reba
in   Pegan   Elvira,   poljedelka,   stanujoča   v
Čači   vasi   9,    obč.    llogaška   SIii.tina..   Boi-tur
Adolf, osebni upokojenec iz Celja, Breg 11
in Mraz, roj. Ožeg Justina, natakarica, Celje,
Breg 36. Kolar Ignac, rud. upokojenec iz
Spodnjih Prelog in Zdolšek Marija, gospo-
dinja v Spodnjih Prelogah. Šolar FraiDLC,
gozdni delavec iz Nazarja in Planine Fran-
čiška, gozdna delavka iz Jeronima. Krajne
Jožef, tov. delavec iz Višnje vasi in Кпег
Marta,  gosp.  pomočnica  iz  Višnje  vasi.
UMRLI  SO:
Kramar Amalija, prevžitkarica iz Zg. Pri-
stave, stara 83 let. Steble Marija, prevžit-
karica iz Stranic, stara 69 let. Novak Ma-
rija, gosp. pomočnca iz Žalca 143, stara 59
let. Jazbinšek roj. Jager Terezija, prevžit-
karica iz Nimna 2, stara 71 let. Cmeršek
Valentin, kmet iz Pristavca 9, obč. Bogaška
Slatina, star 68 let.
DO PREKLICA
SPREJEMAJO VSI POVERJENIKI ÏN VSE KNJIGARNE CLANE
PREŠERNOVE DRUŽBE
POHITITE Z VPISOM, DA NE BOSTE OSTALI BREZ KNJIG
PREŠERNOVE DRUŽBE
IZ SLOVENSKIH KONJIC
Po vaseh na področju občine je bilo
v zadnjih dneh že lepo število sestan-
kov, ki so jih sklicali vaški odbori SZ,
da seznanijo svoje članstvo o pripravah
na jesenske volitve. Na vseh sestankih
obravnavajo različna vprašanja iz na-
šega gospodarstva, notranje in zunanje
politike, v nekaterih krajih pa pred-
stavljajo davki osrednje vprašanje. To
pa kaže, da so se tu in tam pri razde-
litvi davčnih bremen posameznikom še
morda zgodile krivice (saj o teh je naj-
več govora), toda stvar davkoplačeval-
cev je, da več sodelujejo takrat, ko
davke razpisujejo. V posameznih, pri-
merih so morali zaradi nizke udeležbe
sestanke preložiti, kar pa ne daje ravno
najboljšega spričevala prizadetim ob-
činskim odborom SZ in ostalim akti-
vistom. L. V.
N\SVETl KMEIOVALCVi
O vinogradništvu in sadjarstvu
(Konec)
Vprašanje vinogradništva v našem
okraju je drugo pereče vprašanje. Po
vpadu trsne uši v naš okraj niso bile
vse nekdanje vinogradniške površine
obnovljene. 2e takrat se je vinogradni-
štvo v našem okolišu precej skrčilo.
Zadnja leta se pa na splošnem opaža
brezvestno črpanje vinogradov, temu
nasproti pa obnova samo v malenkost-
nem merilu, tako da je vprašanje na-
daljnjega gospodarjenja v tej panogi
poljedelstva čedalje resnejše. Treba bo
v bodoče posvetiti tej nalogi veliko
dela. Opaža se, da je življenjski stan-
dard naših vinogradnikov zelo padel,
in to zaradi že omenjenih vzrokov, saj
so vinogradi izčrpani, skrčeni in le ma-
lo, pa še to slabo obnovljeni. Žalostno
dejstvo nadalje je tudi, da se vse bolj
v nekaterih področjih razširja mnenje,
češ, da sta samo »šmarnica in izabela«
donosni in da se samo omenjene sorte
izplača saditi. Ne samo to, da nežlaht-
ne sorte izpodrinjajo žlahtne. Posledica
tega nesmiselnega obnavljanja je tudi
nazadovanje v gospodarskem smislu,
predvsem usodno pa je, da se s temi
nežlahtnimi sortami, mislim s produk-
tom teh nežlahtnih sort na veliko ško-
duje narodnemu zdravju. Pričakovati
je, da bo naša oblast povzela korake,
da se bo vinogradništvo   obvarovalo
pred velikimi škodami, ki bi jih tak
razvoj povzročil. S tem bi se rešil tudi
ugled slovenskega vinogradništva. Tudi
obdelovanje naših vinogradov je delni
vzrok slabih donosov, kateri včasih niti
ne zadostujejo za kritje režijskih stro-
škov. Potrebna je nujna reorganizacija
v pogledu obdelovanja, sortimenta in
načina vzgoje v naših goricah. Delna
mehanizacija v tej kmetijski panogi bi
že pomenila učinkovito zboljšanje po-
ložaja, omogočila bi cenejše enostavnej-
še in laži e obdelovanje naših vinogra-
dov. Zato se bo pri predstoječi obnovi
vinogradov v našem okraju gledalo
predvsem na to, da bodo nasadi ure-
jeni za obdelovanje v mehaničnem smi-
slu.
2e s tem, da bo kmet lahko z oko-
palliikom, v katerega bo zapregel vola
vršu z lahkoto in poleg tega še mnogo
hitrejše, težko delo okctpavanja, bomo
ogromno pridobili. Nasadi bodo izvede-
ni po enotnem sistemu, zatorej bo raz-
voj mehanizacije mo'goč, delo olajšano
našemu vinogradniku bo to pomenilo
marsikateri žulj manj. Tudi škropljenje
bi ne bilo več takšen problem. Z naši-
mi dosedanjimi pripomočki nismo bili
v stanju vselej; kljubc'vati vpadu raz-
ličnih škodljivcev (oidij itd.). Ni treba
posebej poudariti, da bi bilo škroplje-
nje z motornimi ali podobnimi škropil-
nicami velik in izdaten prirpomoček v
borbi proti šikodljivcem. Razen tega pa
bodo novi nasadi, v katerih bo razmah
m.ed vrstami večji že zaradi tega nu-
dili manj prilike razširitvi različnim
škodljivcem, nam pa bodo omogočili
učinkovite skupne akcije (škropljenje in
podobno), кзг bo poplačano s sigurnim
uspehom.
Nadalje je treba izboljšati Sortiment
in ga prilagoditi vsem zahtevam današ-
njih razmer. Kvaliteta vin bo v bodoče
še več kot doslej glavno merilo pri na-
kuipu. Pravilni trsni izbor bi pa tudi
omogočil boljše uspehe v pogledu do-
nosa. Nekateri vinogradi so zaradi tega
nedonosni, ker je izbor trsnega mate-
riala bil nepravilen, pa tudi podlaga,
na kateri je cepljena žlahtna sorta de-
loma ne odgovarja terenu. Treba je to-
rej že pred sajenjem ugotoviti pravo
vrsto podlage in primerno sorto trsja,
pa bo uspeh siguren.
Da se bo omogočil vinogradnikom na-
kup, sortno čistega trsnega materiala,
se pripravljajo oblastni ukrepi, ki bodo
onemogočali vsakršno nerealno trgo-
vino s cepljenkami. Isto tako bodo ma-
tičnjaki v našem okraju skrčeni na sa-
mo čiste vrste amerikanskih trt, novi
nasadi pa bodo posajeni s selekcioni-
ranim materialom, tako da bo v bodoče
mogoče dobiti le ključe in cepljenke, ki
bodo imele vse lastnosti sorte, za ka-
tero smo jih kupili. Glavno težišče na-
šega razvoja vinogradništva bo na dr-
žavnem posestvu v Konjicah, kjer se s
kreditom OLO Celje že gradi vzorna
trsnica, katera bo krüa s kvalitetnim
trsnim materialom potrebe našega
okraja.
Okrajna zadružna zveza v Celju se
je z vso vnemo lotila vprašanja obno-
ve sadovnjakov in vinogradov. Z last-
nim strojnim parkom je uredila že ne-
nekaj površin, tako n. pr. Frankolovo,
Konjice itd., namerava pa že v naj-
krajšem času začeti z rigolanjem v 2re-
čah, kjer bodo na doslej neuporabni
močvirni zemlji po izvedeni drenaži
zrasli vzorni sadovnjaki. S tem bomo
pridobili v Zrečah najmanj 7 ha plod-
ne zemlje. Tudi na Drenskem rebru se
pripravljajo večji objekti vinogradov
in sadovnjakov. Kozje, Buče in drugi
kraji bodo sledili. Po vseh kmetijskih
zadrugah na področju celjskega okraja
se vršijo sestanki sadjarjev in vino-
gradnikov, kateri imajo namen upoznati
naše sadjarje in vinogradnike z nači-
nom načrtne obnove. Na teh sestankih
spoznavajo naši kmetovalci prednosti
mehanizacije in novih načinov-'vzgoje
iz predavanj, ki jih vršijo referenti za
obnovo pri OZZ v Celju. Udeležba in
zanimanje na teh sestankih kažeta, da
so tudi na vasi spoznali eksistenčno
važnost našega sadjarstva in vinograd-
ništva. Zadružna zveza nudi strokovno
pomoč in organizira tesno povezavo
vseh strokovnih in naprednih sil na
vasi in v mestu, kar bo omogočilo sigu-
ren uspeh naše obnove, istočasno pa
dvignilo strokovno znanje in zavest na-
ših kmetovalcev. Vsi uspehi pa bodo
dokaz pravilnega pojmovanja socializ-
ma na vasi. Videčnik
gtev. 38
»Savinjski vestnik«, dne 26. septembra 1953
Stran 5
V semrni steni
Velike Cine
«Alpinismo eroico« (Junaški alpini-
zem) je naslov knjigi, ki jo je napisal
eden največjih alpinistov modeme dobe,
Tržačan Emilio Comici, ki je tragično
preminul v svoji plezalni šoli v starosti
41 let. Vzpon preko severne stene Velike
Cine, ki ga je izvršil sam, spada go-
tovo med največja dejanja, ki jih je
¿lovek v borbi z goro, z nepoznanim
svetom doslej premagal. Ker je v Dolo-
mite letos prodrl tudi naš mlajši alpi-
nistični rod s Celjanom Debeljakom,
morda ni odveč, če v izvlečku priobči-
mo Comicijev opis tega veličastnega
samotnega vzpona. Comici pravi: Ce bi
bil vedel, kakšen odmev bo v časnikih
zaradi te moje plezarije, bi se je ver-
jetno ne lotil. Sele iz bučnih časnikar-
skih sestavkov sem pravzaprav spoznal,
kakšne strahote sem v steni preživel.
Dokler tega nisem bral, nisem o vsem
tem ničesar vedel niti jih nisem občutil.
Bilo je 2. septembra 1937 v Misurini.
Lenaril sem na travi in čakal na stranko,
toda nobene nisem ujel. Vsak »signor«
me je ogledoval, fotografiral, prosil za
avtogram, nato pa se opravičil. To so
pač posledice velikega slovesa!
• Zahotelo se mi je, da bi splezal preko
severne stene Velike Cine. Povedal sem
to prijatelju. Pogledal me je debelo,
/endar je verjel in ob enajstih dopoldne
sva že stala pod severno steno. Kcmod-
na ura, ki pa bi je ne svetoval nikomur,
ki se namer j a v Veliko Cino. V po-
zdrav sva dobila tik pred noge nekaj
strelov zapadnega kamenja. Surov рк)-
zdrav, toda jasen in razumljiv. S steno
se je že dajala neka druga naveza.
Pom.pei me je svaril, toda odgovarjal
sem mu, da je to kamenje nevarno
samo pri vstopu, v steni pa jemlje daleč
zunaj svojo zračno pot.
Nemška naveza je bila 200 m nad me-
noj in se je lovila z 20 m najtežjega
detajla v steni. Še malo, pa bo na
mestu, kjer smo pri prvem vzponu bi-
vakirali. Stena je problem tudi za na-
vezo z dvojno ali trojno vrvjo, z zalogo
klinov in z dvema stremenoma za pre-
visno prečnico. Mnogi so se že obrnili
z oteklimi členki in sklepi, mnogi so
odleteli, pa so jih vrli klini obdržali.
Preden sem vstopil, sem še enkrat
pozdravil prijatelja. Ležal je vznak na
skali, da bi me lahko brez težav opa-
zoval. Navezal sem se v sredo 30 metrov
dolge vrvi in vrgel 30 metrov pomožne
vrvi okoli ramen, pripel 10 vponk in
10 klinov, kladivo in eno streme. Vse
to za primer umika. Mislil sem sicer na
samovarovanje, toda zdelo se mi je
skoraj iluzorno, težko, naporno in je-
malo bi preveč časa. Vstopno prečnico
sem premagal, vendar sem moral pu-
stiti vponko, s katero sem se varoval.
Tudi v drugi dolžini sem uporabil ena-
ko samovarovanje, pa bi bilo bolje, če
bi ga ne bil. Ko sem namreč hotel vrv
potegniti iz vponke, se je zataknila in
moral sem z drugo polovico vrvi preko
previsa, nakar sem z nihanjem dosegel
vponko, vrv odvozi j al in se s poslednji-
mi močmi potegnil kvišku. Zato sem
opustil vsako misel na samovarovanje
in zaplezal v previsno poč brez vsakega
varovanja. V silnem razkoraku sem po-
gledal med nogami navzdol za vrvjo,
ki je prosto nihala v zraku in videl na-
ravnost na grušč pod steno. Ta trenu-
tek sem občutil tako ugodje, kakor še
nikoli v življenju. Kakšna radost! Ra-
dost nad življenjem, zadoščenje, samo-
zavest, da se FKDČutim tako močnega!
Začel sem si prepevati tisto melodijo,
ki mi je šla skozi srce že od zgodnjega
jutra. In ko je od silnega napora grlo
obnemelo, je zvenela ta pesem dalje v
mojem srcu.
Nenadoma mi je spodrsnila ena noga:
pričakoval sem to in sem razkorak tve-
gal le zato, ker sem imel za roko dober
oprimek. Počutil sem se ta trenutek
tako varnega, da sem se prezirljivo za-
krohotal. Komu, bi težko rekel. Toda
kdor se bori, mora imeti nasprotnika.
Ta nasprotnik je zavratnost gore, zan-
ke, ki nam jih nastavlja. Bil sem sreč-
nejši kakor kdajkoli. Ali je bua to neka
vrsta navadne norosti ali specifičen
gorniški sadizem? Ne vem. Bil sem kot
pijan, vendar sem se tega zavedal. Cutü
sem v sebi moč, da obvladam previse,
in moralno gotovost, da vzdržim v tej
strašni izpostavljenosti. Priznam, da je
tako samotno plezanje najnevarnejše
dejanje. Zato ga ne zagovarjam. Toda
za tisto, kar človek pri tem občuti, je
vredno poizkusiti. Toda preko svojih
moči nisem šel. Živimo za svoje ob-
čutke. Vsak ima svoje, brez njih bi bilo
življenje prazno, brez smisla. Da pa
živiš popolno, je treba tudi tvegati.
Treba je tvegati.
Nemška naveza je onih 20 m zmagala
v dveh urah, v tem času sem pustil jaz
za seboj svojih 200 najtežjih metrov.
Zdaj je bila nad menoj, zato sem v
nemščini zaklical: »Pozor na kamenje,
sem sam!«
Razume se, da sprva Nemci niso
mogli verjeti. Tisto težko mesto pod
bivakom sem preplezal v enem dihu.
Toliko je bilo klinov. Uboga severna
stena! Samo enkrat sem moral upora-
biti streme, da sem dosegel oprimek.
Nadaljnja prečnica, ki jo je pri prvem
vzponu namesto mene plezal Dimai, ker
sem bil jaz utrujen zaradi vodstva, mi
ni zdaj delala nobenih težav. Njena te-
žavnost ne sega preko IV.
Do bivaka sem rabil dve uri in e>o1.
Pri prvenstvenem vzponu smo rabili 50
ur. Kako je vse relativno! Tu sem vrgel
vrv in vponke preko stene. Padla je v
grašč 30 metrov od stene in s tem po-
kazala, kako previsna ie tu stena. Se
350 metrov! Bil sem prepričan, da pri-
dem na vrh. Za 350 m sem rabil eno
uro in četrt, za steno pa 3 ure in tri-
četrt, kar sem v knjigo na vrhu tudi
vpisal. Ko sem teden dni kasneje spet
prišel na vrh — po normalni poti —
je bil moj vpis prečrtan, spodaj pa je
bilo pripisano: »Pretirano« in še krepki
»Bum!«
Emilio Comici je eden od prvakov
šeste stopnje. Iz njegove knjige razbe-
remo marsikaj, kar bi sicer ne mogli
razumeti. Comici je imel velik vpliv
tudi na naše plezalce pred vojno, po
vojni pa smo doživeli v letu 1953., da
je isto severno steno Velike Cine pre-
plezal Celjan Ciril Debeljak v družbi
inž. Nadje Fajdigove. Vsekakor je to
ena od standardnih storitev slovenskega
alpinizma, ki jo mora notirati medna-
rodni registrator alpinistične dejavnosti.
Debeljak se je s tem uvrstil med naj-
boljše alpiniste v Evropi. T. o.
CELJSKE BODICE
KRALJ — BERAČ
Dobil bi mož rad potrdilo
o tem, da zlo težko živi
bogati kmet. Ubožno spričevalo —
resnice malo v njem — pa več laži.
Stipendijo — to bile so skomine,
enak ubožcem je hotel postati,
krepak možak tam — iz Planine.
CELJSKI PIVEC
Kadar se me žeja loti,
kam obrnem naj korak?
Tja in sem prijazno vabi
me odprte krčme prag.
Skoraj za vogalom vsakim
stari Bakh svoj hram ima,
ki v opažih novih, svetlih
se kot v bajki lesketa.
Biserni lestenci z lučjo
prte miz oblivajo,
ki ob njih premnogih gostov
gruče se prerivajo.
Zastori kot pajčolani
okna sob zastirajo
in točajke se uslužne
po gostéh ozirajo.
Kaj še hočeš, človek dragi,
kaj želi ti še srce?
Glej, življenje vse ti nudi,
le odpiraj mu roke!
Reče mi Tomaž neverni:
— Eno željo še imam,
da poceni kapljo čisto
točil bi prelepi hram!
NA STARO VIZO
Mi Slor>enci vinca ne prodamo
in še sami delati ga znamo.
Skupaj zmešamo,
sirotko z vodo
in ji špirita dodamo.
Imenitna je pač brozga vsaka,
ki prodaja se po dva stotaka.
Pare, človek, daj
in se nažlampaj,
saj nazadnje vse bo — mlaka/
TOCEN CAS
— Prosim tovariš, koliko je ura?
— Cez deset minut bo dvanajst.
— Že, toda rad bi vedel, koliko je
trenutno na uri.
Prekleta Bukovina
Bilo je 19. aprila 1941, ko so jetniki
Slovenci — prve okupatorjeve žrtve —
že četrti dan morali cediti celjsko ka-
sarno.
Jutri bo firerjev rojstni dan in zato
naj še danes zgore tu vse balkanske
uši in stenice, tako so se širokoustili
gestapovci in stražarji Bukovinci, ko
so priganjali jetnike k delu. Nekateri
izmed teh so z visokih kasarniških oken
nad smrdljivo strugo Sušnice iztepa-
vali stare vojaške slamnjače, oni spo-
daj pa so iz prašne megle odnašali
slamo na sredino dvorišča med skladi-
šči in jo sežigali.
Grmada je glasno cvrketala in več-
krat vzplamenela kakor kres, ki naj bi
pogoltnil vse, kar je starega, da bi
nacizem tako laže gradil svoj »novi
red«.
Med jetniki je bil tudi stari geome-
ter Dedinek, visok in suh, s šilasto
bradico. Krehal je in komaj še poži-
ral svojo lastno, od prahu gotovo prav
črno slino. Ves zagrenjen je spet dvig-
nil vile, ki se mu je z njih osipala
zdrobljena slama, in rekel.
»Prekleto! Ali so nas! Grlo mi je su-
ho ko stara kresilna goba. Ko bi zdajle
mogel dobiti polič vina!«
Z žejnimi očmi se je ozrl tja preko
dvorišča v zidovje Narodnega doma,
kjer je v pritličju bila še pred dese-
timi dnevi gostilna, on saip, pa njen
redni gost ob čašah zlatega haložana.
Ta hiša, nekoč trdnjava slovenskega
odpora, je zdaj samevala tiha in mrtva.
»Los, los!« je tedaj zarjul nad njim
mlad bukovimski Nemec s puško, v
rjavkasti uniformi, prav ko je na geo-
metra iz višine priletela nova plast sla-
me in ga skrila v oblak prahu. Krepko
je zapičil vile v slamo in pomirjeni
Bukovinec je počasi odkorakal okrog
vogala.
Geometer Dedinek se je spet ozrl k
Narodnemu domu in nenadoma mu je
lice spreletel nasmeh. Glej, to poslopje
tam je še živelo! Ob njegovem oknu
v pritličju je zagledal Ivanko, rdeče-
lično natakarico, ki je bil nekoč, še
nedavno, njen vsakdanji gost. O tem-
pora, o mores! Ivanka pa je vsemu na-
vkljub bila vendarle še tu.
Tudi Ivanka ga je opazila, prav ko
je z vilami na grmado nesel novo za-
logo slame. Zmajala je z glavo in se
mu žalostno nasmejala.
Stražarja ni bilo videti in Dedinek
se je v hipu domislil. Z gibi rok je po-
kazal natakarici, da je žejen in poki-
mala mu je. Kovanec za pol stotaka
je hitro zavil v kos papirja, ki ga je
nataknil na vile in na njih dvignil
do okna. Ivanka je snela z njih denar
in zašepetala:
»Samo minuto!«
Veselo, z mnogopomenljivim pogle-
dom je osimi tovariše, nato pa je skr-
beče pogledal za vogal, kamor je bil
stopil stražar.
»Menda ga ne bo vrag prav zdajle
prinesel nazaj. o, kako se bo prileglo
nam vsem!«
Stal je napet kot kip in hrepeneče
oči obračal k oknu.
»Los, pakaža! Kaj tam stojite in zi-
jate!« je zavrescalo tedaj izza vogala
in Bukovinec je spet stal pred jetniki.
»Naučili vas bomo delati, pa še kako!*
Geometra je žalil obup. Z vilami se
je zakadil v nov kup slame in pri tem
pogledal k oknu, prav ko se je tam
prikazala Ivanka s polno zelenko v
roki. Žalostno ji je odkimal z glavo in
nato spet prikimal, češ da se bo dobra
priložnost gotovo še vrnila.
V tem hipu pa je s širokimi koraki
prihitel na dvorišče debel gestapovec.
»Dovolj za danes! Vsi takoj v sobe!
Los!
Gruča se je molče zbrala in ko se je
Dedinek obotavljal in oziral, ga je Bu-
kovinec s puškinim kopitom dregnil
v rebra.
Prašen in žejen se je geometer s to-
variši vzpenjal po kamenitih stopnicah.
Omahnil je v sobo in na klop ob mizi:
»Pomislite, zelenka vina je bila ta-
ko rekoč že moja! Natakarica Ivanka
me je z njo že čakala... Pa kako že-
jen sem bil... Pa je ta prekleti Bu-
kovinec, pes...«
Nato je pol ure preždel molče kakor
v globokem^ razmišljanju. Končno se je
v hipu, odločno dvignil:
»Ne dam se jim! Na dvorišče pojdem!
Dajte mi vedro, da bo izgledalo, kakor
da imam tam opravek. Ivanka me go-
tovo še čaka. Ljubezniva deklica ...«
Pograbil je v kotu sobe pločevinasto
vedro za vodo, ki je stalo tam prazno,
in se z njim pognal na hodnik. Jetniki
so prisluhnili za njim,
Minevale so minute.
Nenadoma krik in hrup! Na sunek
s polnim telesom so se odprla vrata
in med tovariše je zdrknil geometer
Dedinek, ves modrikast preko levega
dela obraza in očesa. Izpustil je vedro
in obležal na črnem podu.
Pobrali so ga, on pa se je zgrabil za
glavo in izdavil stavek za stavkom,
burno sopeč v srdu:
»Tovariši, pomislite! 2e se mi je po-
srečilo! Kar trije stražarji so me mirno
pustili z vedrom mimo. Ivanka mi je
z okna spustila polno steklenico.
Mislim, da je bil tisti sijajni haložan,
saj Ivanka ve, da sem ga najraje pil.
Ze sem si ga stisnil pod suknjič, tule
sem, prav na srce! Pa je prav tedaj
spet vrag od nekod prinesel tistega rja-
vega Bukovinca. Kar naravnost pod
suknjič mi je segel in mi vzel zelenko.
Pomislite! In gotovo je bil haložan, o
tem ni dvoma! Kakšna kapljica! Moje
ubogo grlo pa je bilo že tri dni suho!
In po vsem tem prahu, ki sem se ga tu
nažrl ob slami! Pa še po glavi me je
s pestjo lopnil tisti drekavi Bukovinec!
In še s puško! In zdaj pije mojega ha-
ložana! Jaz pa sem ga imel že v ro-
kah, v tehle rokah in tu pod suknji-
čem! Prekleta bodi dežela, ki ga je
rodila, fašista bukovinskega! In pre-
klet bodi takle novi red!«
Iz pordečelega levega očesa se je
geometru po modrikasti koži potočila
solza:
»Prekleta dežela Bukovina!«
I Fran Roš
Zavod za socialno zavarovanje
za mesto in okraj v Celju
ponovno opozarja, daob
torkih, sredah in sobotah
ne sprejenna strank. Ker je iz-
vršilni odbor zavoda sprejel ta
sklep zaradi nujno potrebne-
ga internega dela, opozarja-
"mo, da ne bonno poznali no-"
benih izjem, četudi bi stranke
prišle s   podeželja
PO ZMAGI NAD mount everestom
Polkovnik Hunt, zmagoviti vodja
ekspedicije na Mt. Everest, ima spet
nove načrte. Mnenje, da bo po vzponu
na Mount Everest zanimanje za azij-
sko visokogorstvo upadlo, ne drži. Pol-
kovnik Hunt sam se že bavi z mislijo,
da se 1. 1955 povzpne na Kangčendzon-
go, kratko Kanč, tretjo najvišjo goro
na svetu (S603 m). Na Kanč je leta 1930
Poizkušal priti znameniti Dijhrenfurth
(Mednarodna himalajska ekspedicija),
1. 1929 in 1931 pa je vodil dve nemški
ekspediciji Paul Bauer in z zadnjo do-
segel 7700 m. Polkovnik Hunt je s svojo
ženo 1. 1937 z edino angleško ekspedi-
cijo na Kanč izsledil prehod preko Se-
vernega sedla. Po Bauerjevem mnenju
je Kanč trši oreh od Everesta. Hunt
^ра, da bo z izboljšano dihalno pri-
ргаг^, ki se še izpopolnjuje, uspel. Upo-
T'abil je to pripravo že na Mount Eve-
'■estu. Nekaj dni pred veličastnim uspe-
hom. Hillanjja in Tensinga, ki sta imela
^ežjo dihalno pripravo, sta Burdillon
in Evans s 6 kg težko pripravo prišla
^0 južnega vrha in od tam opazovala
zadnji vršni greben, ki ga doslej še
videlo človeško oko. Bil je to uspeh,
'^i spričo triumfa prve zmagovite na-
^^26, ni bil dovolj poudarjen. Zaradi
'¡^'^Tnanjkanja kisika in zaradi vremena
^^ci se morala umakniti. Bourdillon je
let star pirotehnik in strokovnjak
kisikove aparate. Evans pa 24 let
star zdravnik.
Alpinisti se vprašujejo, ali so ti apa-
rati res tako nujni? Saj je znano, da so
se 1. 1924 Norton, Odeli, Mallory in
Irvine prav dobro držali brez aparatov
še v višini 8500 m.
Hunt se nadalje pripravlja na poseb-
no zoološko ekspedicijo, ki naj končno
le dožene, kaj je s snežnim človekom,
ki mu pravijo »Yeti«.
Tensing, sloviti Serpas, pa si želi
stopiti na vrh Kali Cogo Ri, druge
najvišje gore na svetu. Mount Everesta
ima dovolj, saj je sedemkrat vrtal in
bodel po njem.
Polkovnik Hunt je ponovno izjavil
indijskim in nepalskim novinarjem, da
je bil Tensing sicer polnovreden, hra-
ber in drag ud njegove ekspedicije,
da pa je poslednji dve uri pod vrhom
Mt. Everesta le Hyllary iskal pot in
vodil zmagovito navezo. (Prepir o tej
stvari je sicer razumljiv, a zato nič
manj idiotski, tako pravijo Švicarji).
Hillary pa je izjavil, da komaj čaka
domačih novozelandskih gora, kjer
lahko v svoji družbi goji gorniški šport.
ŠKOTSKA
Dva Skota sta kupila avtotaksi. Dol-
go sta se prepirala, kdo bo vozil in kdo
kasiral. Pa se je zgodilo, da je po nekaj
dneh šofer umrl. Zaradi neprestanega
cziranja na kompanjona si je zvil vrat.
KONЛCEK
Za smeh
in dobro voljo ...
TALE JE PA CELJSKA
Natakar postavi pred gosta dva deci
vina in pogleda skozi okno.
— Še bo vode. Po dežju diši.
Gost popije požirek in pristavi:
— Tudi okus to potrjuje.
KAVALIR
— Ljubica. Bi hotela z mano danes
zvečer večerjati?
— Seveda, z velikim zadovoljstvom,
dragi.
— No, ix)tem sva zmenjena. Torej
zvečer ob osmih pri tebi...
Je prirodna opozicionalnost -
ali je ni ...
Na nekem sestanku, kjer so govorili
o nedelavnosti mladine, je nekdo naštel
poleg številnih vzrokov tega stanja tu-
di — prirodno op>ozicionalnost mladine.
Ker se s tako formulacijo ne morem
strinjati, bi rad razložil svoje mišljenje
v upanju, da ne bom edini, ki bo o tem
razmišljal.
Ce govorimo o prirojenem značaju,
nismo daleč od dednosti. o dednosti pa
se je v preteklosti tolikanj grešilo in
skrajni čas je že, da so razumni psiho-
logi zavrgli skoraj vsakršno dednost ra-
zen bolezenske. Vzemimo samo na pri-
mer francoskega znanstvenika, ki je v
pragozdovih ob Amaconki našel dete
popolnoma divjega plemena, ki je ko-
maj poznalo ogenj in živelo v nekaki
kameni dobi. To dete je ob profesorje-
vem prizadevanju premostilo tisočletja
razvoja človeške kulture, dekle je da-
nes enako svojim vrstnicam, celo med
brihtnejšimi je.
Po vsem tem je jasno, da ne more
biti govora o kakršnem koli formiranju
značaja pred rojstvom, razen nekaterih
vplivov biološkega značaja, ki s psi-
hologijo nima kaj opraviti.
Psihični razvoj, zdravorojenega otro-
ka je torej odvisen le od okolja, vzgoje
in družbenih prilik na siploh. Če bi bila
torej možna prirojena opozicionalnost,
bi morala biti prirojena tudi privrže-
nost.
Za tako razglabljanje menda res nI
treba posebne nadarjenosti in poseb-
nega psihoaanalitičnega čuta. Ze sama
ljudska modrost pravi: Povej mi s kom
se družiš, pa ti bom povedal kakšen si.
Moje mnenje je, da je taka izjava
nepremišljena, ali pa je gonilni slap na
kolo najmanjšega odpora. No lepa reč,
če bi vzgojitelji doma, v šoli in v druž-
bi, to se pravi v družbenem političnem
življenju, naenkrat zagodli popevko o
prirojeni opozicionalnosti, o prirojeni
reakcionamosti, naposled še o priroje-
nem kriminalizmu itd. Zgrešeno, tova-
riš diskutant. Vsak človek je del druž-
be. Sleherni značaj zavisi od ixjgojev,
kot socialno stanje, ožje okolje (zlasti
v mlajši dobi), vzgoja itd.
Je pa brez dvoma nekaj drugega.
Morda je tovariš tako mislü, da se je
slabo izrazdl. Prirojena je sla mladosti
po nadkriljevanju pretekle generacije.
To brez dvoma drži. To je prirojen čut
v naravi sploh, ne samo v človeškem,
temveč tudi v favni in flori. Toda tudi
ta prirojena sla se dá koristno usme-
riti. Mladina ibrez dvoma stremi za
boljšim, popolnejšim. Ce kaj podira,
potem podira le slabo zgrajene stavbe
preteklosti. Zato je treba ta nagon mla-
dosti usmeriti v izpopolnjevanje živ-
ljenjskih uspehov odmirajoče genera-
cije. Seveda, če mladini pri tem zavi-
ramo pot, če ji frontalno zapiramo vra-
ta v samostojno uveljavljanje, bomo
»dosegli«, da bo prezirala tudi dobre re-
či v preteklosti. Braniti jo je treba le
vpliva elementov slabega v obdobju
njenega doraščanja in oblikovanja last-
nega pogleda na družbo. Zelo narobe
pa je, če iz sebičnosti in ljubosumnosti
ne dovolimo mladini obsojanja in za-
vračanja madežev generacije, ki je tre-
nutno na svojem življenjskem vrhu.
Mladina je vendar naša bodočnost, na-
daljevanje naših idej in smotrov, saj
vendar nimamo namena zapreti prido-
bitve današnjega časa pod nekako hav-
bo stagnacije.
Mladini je treba dati možnost, da se
uveljavlja na vseh področjih družbe-
nega življenja, zlasti v gospodarstvu,
kulturi in vzgoji. Ce ji že zaradi nedo-
voljne razgledanosti, ali nezadostnih
življenjskih izkušenj ne moremo vselej
dati odločujoče besede, bodimo vsaj
sprejemljivi za nasvete, prisluhnimo
njih mišljenju. Ce pa bomo vselej me-
tali mladini »zelenstvo« v obraz, če ji
ne bomo dali možnosti lastnega praktič-
nega uveljavljanja, potem jo lahko za-
klepamo v še tako dovršene organiza-
cijske oblike, pa bomo povsod naleteli
na odp>or. Toda ta odpor še dolgo ni
prirodna opozicionalnost. Delo z mla-
dino ne bo nikoli obrodilo zrelega sa-
du, če se ji ne bomo približali. Z mla-
dino lahko s pridom dela le ta, ki se ji
približa, ki se ni usedel sredi razvoja
na lastni vrhunec, pa od tam pridiga.
Potemtakem p>o moje prirodne opozi-
cije ni. Ce me kdo >фгерг1са«, da ni-
mam prav, mu bom zelo hvaležen, da
me je rešil »zmote«. K.J.
stran 6
»Savinjski vestnik«, dne 26. septembra 1953
Stev. 3a
Telesna vzgoja in šport
Atletika
TVD PARTIZAN KONJICE - ZMAGOVALEC
V ATLETIKI
Na atletskem prvenstvu partizanskih društev
zadnjo nedeljo se je zbralo 162 tekmovalcev
(109 moških in î'i žensk), večinoma iz pionirskih
vrst. Prireditelja predvsem preseneča dejstvo,
da se tekmovanja ni udeležilo niti z enim tek-
movalcem več kot polovica društev, med katere
spadata tudi obe celjski društvi! Izgleda, da pri
partizanskih društvih v Celju prevladuje zgre-
šeno mnenje, češ — atletika je domena atlet-
>kega društva Kladivar, vadba v partizanskih
društvih pa se naj naslanja na druge panoge
telesne vzgoje. Odločno je treba na tem mestu
poudariti za vsa društva, ki se niso pojavila
na tekmovanju, da je po programu dela bistvena
vsebina vsake vadbene ure v partizanskih dru-
štvih prav atletika ali — če se izognemo neka-
terim »strokovnjakomc te tako nesimpatične be-
sede — najbolj prirodne telesne vaje in gibanja,
ki vsebuje hojo, teke, mete in skoke. Ta pri-
rodna gibanja in temeljito obvladanje teh gi-
banj so osnova in neobhodna podlaga vsakega
pripadnika Partizana za druge storitve — recimo
na raznih orodjih. Kje so se poleg obeh celjskih
društev skrivali pripadniki iz društev Petrovce,
Sempeter, Prebold, Polzela, Braslovče, Vransko,
Šmarje, Rogaška Slatina, Tabor, Rimske Toplice,
Zreče, Loče itd.?
Od sodelujočih društev so Žalčani napravili
v Celje pravo »invazijo«. Pod vodstvom po-
žrtvovalnega tovariša jurka je prišlo ogromno
pionirjev in pionirk, ki se sicer v borbi z osta-
limi niso uvrstili na prva mesta, vendar nas
lahko udeležba prav tega društva razveseli, ker
kaže, da v Žalcu kljub zaspanosti mladine in
članskih oddelkov niso obupali in so zagrabili
za delo pri najmlajših, ki jih bodo v teku let
navezali na društvo. Konjičani in Comilčani so
tekmovanje vzeli najbolj resno in so poslali v
boj za najboljše mesto zastopnike vseh oddel-
kov. Laščanom so manjkali mladinci, ki so baje
raje odšli na nogometno tekmo v Sevnico. Iz-
gleda, da še marsikje manjka članstvu prave
zavesti o članski pripadnosti partizanski orga-
nizaciji!
Rezultati na tekmovanju so kar zadovoljivi.
Od vseh najbolj presenečajo izvrstni pionirji in
to Vrbovšek iz Vojnika, ki je v teku na 60 m
dosegel čas 8.2, in l>-letni Zupane iz Škofje
rasi, ki je skočil v daljino kar 5,07 m! Tudi
pionirke Ceriševa in A'aupotova iz Konjic so
[)resenetile v skoku v daljino, kjer sta dosegli
boljše rezultate od mladink. Pri moških moramo
omeniti še izvrstna časa mladincev Žilnika (Co-
milsko) in začetnika Muškatevca iz Sentjurija,
ki sta dosegla na 1000 m čas 2:52,4.
Rezultati:
Ciani — tok 100 m: 1. Bračun (Laško) 12,2;
Vončina (Konjice) 12."5: Primožič (Konjice) 12.4.
Tek 1500 m l'. Primožič (G) 4:50,6, Natek (G)
5:0'i,8,   Rak  P.   (G)   5:19,8.   Met  krogle  7,25 kg:
1. Rudolf (K) 10.64 m, 2. Vončina (K) — 9,98 m,
-i. Topovšek (G) 8.14 m. Skok v daljino: 1. Von-
čina (K) 5,90 m, 2. Bračun (L) 5,85 m, Pri-
možič (G) 5,41 m. Skok v višino: 1. Vončina
(K) 155 cm. 2. Bračun (L) 145 in 3. Jeftič (K)
145.
Mladinci: 100 m: 1. Urbajs R.  (Šentjur)  Г>.0,
2. Kramar (G) 15,1, 5. Opresnik (L) 1000 m :
1. Zilnik (G) 2:52,4, 2. Muškatevc (Š) 2:52.4,
"i. Kužnik (L) 5:04.2. Daljina 1. Kramar (G)
5,67, 2. Urbajs R. (S) 5.41 in 5. Žilnik (G)
5,40. Višina: 1. Štofančič (K) 150, 2. Kramar (G)
145 in 5. Zilnik (G) 145 cm. Krogla 5 kg: 1. Kra-
mar (G) 11,45, 2. Zilnik (G) 9,81 in 5. Kozmel
(G) 9,40 m. Ekipe: 1. Gomilsko 40,5, 2. Šentjur
15 in 5. Konjice 15 točk.
Pionirji:    60 m:    1.   Vrbovšek    (Vojnik)   8,2,
2. do 4. Skorja, Vidali (oba Laško) in Zupane
(Skofja vas) 8,5. Višina: Vitanc Zlatko (G) 150;
Vrbovšek (V) 150, Adamič in Šmalc (K) in Zu-
pane (Šk. v.) 125 cm. Daljina: 1. Zupane (Šk.
ras) 5.07 m, 2. Skorja (L) 4,68 in 5. Adamič (K)
4,66 m. Ekipe: 1. Laško 15, 2. Skofja vas 10 in
5. Vojnik 9 točk.
Članice: 60 m: 1. Kovač Minka (K) 9,2, Ko-
vač Martina (K) 9,5, Samec (L) 10. Krogla:
1. Kovač Martina (K) 8,76, Kovač Minka (K) 6,91
in Samec (L) 6,53 m. Višina: Kovač Minka (K)
120, Kovač Martina (K) 115 in Samec (L) 100 cm.
Daljina: 1. Kovač Minka (K) 3,94, Kovač Mar-
tina (K) 5,91 in Samec (L) 5,80 m. Ekipe: 1. Ko-
njice 28 in Laško 11 točk.
Mladinke: 60 m: Bastie (L) 9, Rovan (L) 9 in
Zilnik (G) 9.4. Krogla 4 kg: Šeliga (S) 7,95, Piki
(G) 7,55 in Peklar (L) 7,05 m. Višina: Zilnik (G)
125, Rovan (L) 110 in Poglajen (L) 105 cm. Da-
ljina: Rovan (L) 581, Žilnik (G) 3,60 in Pogla-
jen (L) 3,54 m. Ekipe: 1. Laško 21, 2. Gomilsko
14 in 5. Šentjur 4 točke.
Pionirke: 60 m: 1. Vaupot (K) 9.3, Novak (V)
9.4 in Gobec (S) 9.4. Daljina: 1. Cerič (K) 5,91,
\ aupot (K) 5,85 in 5. Gregore (V) 5,79 m. Eki-
pe:  1.  Konjice  16. 2.  Vojnik 9,5 in 5.  Šentjur
4.5 točke. Pri članih je vrstni red ekip: 1. Ko-
njice 31, 2. Gomilsko 26 in 5. Laško 15.
V skupnem plasmanu je vrstni red društev
naslednji:
1. TVD Partizan Konjice — 95 točk, 2. TVD
Partizan Gomilsko — 86.5, 5. TVD Partizan La-
ško — 66.5. 4. Šentjur — 25.5, 5. Vojnik —
18.5 in 6. Skofja vas 12 točk.
LORGER STANKO - 1*.8 na Ш m
Pretekli teden je AD Kladivar imel IV. dru-
štveni atletski miting, na katerem je Lorger
Stanko dosegel letošnji najboljši slovenski re-
zultat na 100 m z 10.8 sek. V teku 110 m za-
preke je Zupančič dosegel čas 15.6, Kovač pa
svoj rekord s 15.9! Tudi Majcnova je dosegla
dva dobra rezultata — na 100 m svoj osebni
rekord 12.8, v skoku v daljino pa 5.26 m. Celes-
nikova je ponovno premagala Medveševo v me-
tu diska z metom 55.04 m, v metu kopja pa je
bila najboljša Pristovškova z znamko 35.20 m.
Pri moških je Kopitar Jože dosegel v kopju
rezultat 57.66 m. Gole v metu diska 43.15 m,
Lrbajs 170 cm v višino, Kopše 6.28 v daljino,
Zupančič 25.5 na 200 m, Urbajs 52,6 na 400 m,
Prelog 2:45,0 na 1000 m in Cizej 2:49,4 na isti
progi.
Lorger Stanko je kot član državne reprezen-
tance preteklo soboto zopet odnesel zmago v
teku na 110 m zapreke proti reprezentantom
Finske v Beogradu, dočim se je Zupančič Igor
v istem nastopu uvrstil na običajno 4. mesto.
MNOŽIČNA TEKMOVANJA
V Gomilskem so zadnji dve nedelji izvedli
dve množični prireditvi iz raznih panog telesne
vzgoje, ki po svojem obsegu prekašajo vse to-
vrstne prireditve v Sloveniji. Najprej so pred
14 dnevi nastopili domačini — od starejših
mož do najmlajših pionirjev — vsega 225 tek-
movalcev!!, — ki so tekmovali v atletiki, stre-
ljanju, med dvema ognjema, štafetah, igrah z
žogo itd. Sam predsednik vaškega odbora SZDL
je izjavil, da na vaški poljani še ni videl to-
likšne živahnosti in interesa domačnov za te-
lesno vadbo. Domačemu Partizanu je uspelo
akti vizi rati vse množične organizacije. Zadnjo
soboto in nedeljo pa so v Gomilskem nastopili
delavci — gradbinci iz vsem gradilišč Betona, ki
so izvedli propagandna športna tekmovanja v
atletiki, nogometu, namiznem tenisu in stre-
ljanju.
V Celju je že zaključeno tekmovanje delov-
nih kolektivov v odbojki, kjer je nastopilo 12
moštev. V finalni igri je Beton premagal Celj-
sko tiskarno z 2:1.
Tekmovanje v namiznem tenisu, kjer sode-
luje preko 20 ekip, se v Celju nadaljuje v
najlepšem redu. Tudi nogometno tekmovanje,
kjer nastopa 12 moštev, je v polnem teku. Ne-
katera podjetja prav v tem tekmovanju ne ka-
žejo pravega odnosa in z raznimi intervenci-
jami in celo odpovedovaryem tekem otežkočajo
pravočasno izvedbo tekmovanja. Tu bi bilo tre-
ba ustvariti več discipline. V streljanju se vr-
še tekmvanja po posameznih kolektivih. Izven
Celja imamo trenutno na razpolago le še po-
datke o izvedbi strelskega tekmovanja za žal-
ski sektor, kjer je nastopilo 6 ekip — 56 strel-
cev — iz Griž, Zabukovce, Liboj, Novega Ce-
lja in Žalca. Prireditev pač ne moremo sma-
trati za >množično<! Kaj pa drugi sektorji —
Rogaška Slatina, Konjice, Kozje, Laško, Šmarje,
Vojnik itd.?
_Bokomet___
PRESENEČENJE V TRBOVLJAH
Preteklo soboto je gostovalo moštvo ZSD Ce»
Ije v Trbovljah proti domačemu Rudarju. Ce-
ljani so v prijateljski tekmi doživeli zaslužen
poraz. Poraz večletnga prvaka Slovenije — Ce-
lja — od mladega moštva Rudarja, kjer se je
šele rodila rokometna igra, predstavlja brez
dvoma veliko presenečenje!
Košarka
RUDAR (Trbovlje) : ŽSD CELJE - 39:38
V prvenstveni košarkarski tekmi slovenske li-
ge so Celjani v Trbovljah bili zopet poraženi,
izgleda, da je košarka v Trbovljah postala kva-
litetnejša kot v našem mestu!
Nogomet
SREČNO DOBLJENA TOČKA
Preko 2000 gledalcev je nestrpno pričakovalo
prvi nastop Kladivarja v kvalitetnejši hrvatsko-
slovenski ligi v borbi za prve točke. Po iz-
vrstni igri Kladivarja pretekli četrtek, ko so
domačini odpravili renomirano moštvo ljubljan-
ske Garnizije kar s 4:1 (2:1), so bili pač vsi
gledalci in igralci optimistično razpoloženi. Ven-
dar >žoga je okroglac in doživeli smo nepri-
jetno presenečenje. Celotno moštvo Kladivarja
se je v preveliki meri zavedalo važnosti sre-
čanja in se začetne nervoze ni moglo znebiti
ves čas tekme do zaključnega sodnikovega žviž-
ga. In prav tej okolnosti lahko pripišemo vse
začetniške napake, ki jih je kazalo celotno
moštvo v vsej tekmi. Ne moremo pohvaliti posa-
meznikov, čeprav so nekateri le bili za spo-
znanje boljši od ostalih. Kot mladi tako tudi
že starejši rutinirani igralci niso pokazali ti-
stega, kar so ljudje >vroče< želeli.
Gostje iz Ljubljane sicer niso bili mnogo
boljši. Odlikoval jih je le >start na prvo žogo<,
kar pa je bilo dovolj, da so bili večji del igre
v posesti žoge, ki jo pa mlačni napad tudi ni
znal spraviti večkrat v mrežo in s tem doseči
zmage. Pozna se jim boljša rutina in izkušnje,
ki so si jo pridobili v lanskem tekmovanju z
boljšimi moštvi. Vendar je njihov igralec So-
čan zagrešil že v začetku tekme več težjih pre-
stopkov, ker se je z nedovoljenimi starti spra-
vil nad najboljše igralce Kladivarja. V enem
takšnih   startov  je  igralca  Posineka   tako  po-
škodoval, da ga je izločil za 2 do 5 tedne iz
moštva Kladivarja. Posinek ima namreč zlom-
ljeno rebro in po zdravniškem izvidu do na-
daljnjega ne bo mogel nastopati. Takšne pre-
finjene »taktike«, ki jo je že zadnjič pokazal
Branikov igralec Zelezinger v Celju, v nedeljo
pa Sočan, pač ne moremo zagovarjati in mero-
dajni krogi bi naj te grobe igralce le postavili
za nekaj časa na >hladno<.
V vodstvo so prišli gostje že v 13. minuti po
Pehariču, ki se je v sredi igrišča po napaki
Podobnika odtrgal in po desnem krilu prodiral
k vratom Kladivarja. Mahkovec ga je sicer
spremljal, vendar prav nič oviral, da ne bi
prišel sam pred Klanjška in z bližine enega me-
tra streljal na gol. Veselje Ljubljane je bilo
kratko, ker je le 6 minut kasneje Marinček
z lepim strelom iz 16 m po sami zemlji dosegel
izenačenje in celo že končni rezultat strečanja.
Zrelih situacij je bilo v drugem polčasu še na
pretek pri obeh vratih, vendar niti eno mo-
štvo ni izkoristilo vsaj ene in s tem izkupička
dveh točk. Pravzaprav je Kladivar imel kar
tri gole, ki so viseli že v >zraku<. Enkrat se
je žoga odbila od prečke, dvakrat na sta sreč-
no rešila svoja vrata Cater in Coklič, dočim se
je Klanjšek v tem času nahajal izven vrat.
SK CELJE  : SK OLIMP
V soboto, 26. septembra ob 16.30 bo Gla-
zija prizorišče zanimivega vsakoletnega no-
gometnega srečanja med starimi igralci
SK Celja in SK Olimpa. Ta nogometna tek-
ma simbolizira prijateljstvo in medsebojno
sodelovanje dveh predvojnih društev, ki sta
v borbi proti nemškutarstvu in razvijajo-
čemu s*e nemškemu fašjzmu odigrali po-
mmebno politično vlogo. Sedem igralcev teh
dveh društev je žrtvovalo svoja življenja v
NOB, večina v teh dveh društvih vzgojenih
igralcev pa je pokazala visoko domovinsko
in delavsko zavest z aktivnim sodelovanjem
v narodnoosvobodilnem gibanju.
Vabimo Celjane na to zanimivo srečanje.
V predtekmi ob 15.15 pa se bosta srečali
v sindikalnem nogometnem tekmovanju enaj-
storici »Betona« in »Metke«. V primeru de-
ževnega vremena pa bo tekma drugi dan,
to je v nedeljo, 27. septembra ob pol 11
dopoldne.
PRVENSTVENE TEKME:
Množična tekmovanja — nogometni tornir.
Kladivar B : Žalec - 4:3 (1:3)
Cinkarna : Štore — 3:1
Emajlirana : Tehtnice — 3:9
Kovinsko podjetje : Trgovci — 3:9 p. f.
Beton : Kovinsko podjetje — 5:0
Celjska tiskarna : Graditelj — 2:0
Nedelja. 27. sept, ob 16. uri na Glaziji:
KLADIVAR : TEKSTILAC (V)
hrvaško-slovenska liga
OBVESTILO
TVD »Partizan« Celje-mesto obvešča vse svoje
člane-telovadce, prijatelje društva, kot vse pri-
padnike športa, da se je pričela redna telovad-
ba v prostorih društva, t. j. telovadnici II. osn.
šole v Gregorčičevi ulici s sledečim urnikom:
Moški:
pionirji: ob torkih in petkih od 16. do 17.30.
mladinci-dijaki: ob torkih in petkih od 18.30
do 20. ure,
člani (do 50 let): ob torkih in petkih od 20.
do 21.30,
obrtna mladina: ob sredah od 18. do 20. ure,
starejši člani: ob sredah od 20. do 21.50.
Ženske:
pionirke: ob ponedeljkih in četrtkih od 16.
do 17. ure,
mladinke: ob ponedeljkih in četrtkih od 17.50
do 19. ure,
članice: ob ponedeljkih in četrtkih od 19.30
do 21. ure.
Vse. ki so se kdaj koli udeleževali telovadnih
ur vabimo spet v naše vrste, starše pa prosimo,
da pripeljejo svoje otroke v našo telovadnico,
kjer si bodo okrepili telo in razvedrili duha.
Vpis novih članov pri vsaki telovadni uri!
ODGOVOR NA ČLANEK
>S SILO JE HOTEL ODPELATI LJUDSKO
IMOVINO.
Л' članku, ki je bil pod gornjim naslovom ob-
javljen v Savinjskem vestniku dne 12. septembra
na strani 6. se navajajo neresnični podatki o
upravniku Kovačičii in delavcih državnega kme-
tijskega posestva Prebold.
Pisec članka navaja, da je Kovačič vlomil v
sobo, da bi odpeljal pohištvo. Omenjena soba je
stanovanjska soba upravnika Kovačiča in mu
zato ni bilo treba vlomiti vanjo. Predmetno po-
hištvo pa je last državnega posestva Žovnek.
Delavci državnega kmetijskega posestva se
niso mudili v gostilni, ker je bil takrat delovni
čas in bodo zaradi te obdolžitve delavci tožili
pisca članka.
Kovačič kot upravnik državnega kmetijskega
posestva, ki ima 4 obrate, ima pravico odrediti
preselitev pohištva, če je to potrebno, iz enega
kraja v drugega.
Trditve, da je Kovačič hotel vlomiti v sejno
sobo, da je potem odšel v bližnjo gostilno in po
vasi zmerjal uslužbence občinskega odbora, ZK
in našo vlado, so popolnoma neresnične in bo
Kovačič zaradi njih klical pisca omenjenega
članka na odgovornost.
Prav tako je izmišljena trditev, da je bil
Kovačič kot informbirojevec v zaporu. Kovačič
sploh še ni bil kaznovan, kar je dokazal s po-
trdilom tajništva za notranje zadeve MLO Celje
z dne 3. 9. 1955, štev. 11/1-1/6448-55.
IZ SODNE DVORANE
ZARADI  TATVINE  IN  NEUPRAVI-
ČENEGA TRGOVANJA
je bü pred okrajnim sodiščem v Celju
Lokan Franc. V Tekstilni tovarni v
Pmboldu je postopoma jemal blago za
ženske obleke, katerega si je prilastil
najmanj 100 metrov. Tudi je od delav-
cev v tovarni kupoval razno tekstilno
blago in ga z dobičkom prodajal dalje
na Hrvatsko. Zaradi obeh kaznivih de-
janj je bdi obsojen na 7 mesecev in 15
dni zapora.
OBSOJENA PRETEPAČA
Ribič Ivan in Lesjak Alojz sta 20. 6.
1953 v Podgradu pretepla Arzenšek Jo-
žeta s kolom in ga lahko telesno p>o-
škodovala. Prvi bo sedel 21 dni, drugi
pa 1 mesec v zaporu.
NESREČA POD PREHODOM
PRI »POŠTI«
Prašnikar Franc je 3. 2. 1953 v Celju
kot šofer tovornjaka vozil pohištvo. Na
avtomobilu je med pohištvom bil tudi
Mihael Marčen, kar je proti predpisom
Uredbe o prometu na javnih cestah.
Višina naloženega E>ohištva na tovor-
njaku je presegla višino podvoza. Po-
sledica je bila, da je omara zadela ob
traverzo podvoza, se prevrnila na Mar-
cena, pri čemer je ta poleg rane na
glavi utrp>el tudi zlom vratu in desne
nadlehtnice. Prašnikar je bil obsojen
na 4 mesece zapora, kazen pa se mu
odloži za dobo dveh let.
VARNOST JE OGROŽAL
Jože Ameršek iz Gotovelj je hodil po
železniški progi blizu postaje Petrovce.
Čuvaj Lah Franc ga je opozoril, da ne
sme hoditi po progi. Ameršek mu je
pričel groziti, da mu bo dal eno po
»rilcu«, naj izgine, v roki pa je držal
nek revolverju podoben predmet. So,
dišče ga je zaradi ogrožanja varnosti
obsodilo na 3000 din denarne kazni.
K020 JE UKRADEL
K. M., mesarski vajenec brez zapo-
slitve, je v mestni klavnici v Celju
ukradel kožo telice, vredno 3000 dinar-
jev. Kazen 2 meseca zapora.
PODJETNA  2ENA  V  VLOMILSKI
»OBRTI«
je 27-letna Maček Marija, rojena v
Smohorju nad Laškim, stanujoča na
Lavi pri Celju. Komaj je bila letos iz-
puščena iz zapora, kjer je prestala se-
demmesečno kazen, ker ni spoštovala
tuje lastnine, je takoj nadaljevala svojo
nečedno obrt. V začetku junija letos je
vlomila v klet gostilne Moškotevc v St.
Jakobu pod Kalobjem. Odnesla je ple-
tenke s 4 in pol litra žganja. Dne 16. 6.
je vlomila pri Juhartu Alojzu v Šibe-
niku pri Šentjurju ter mu ukradla več
perila dn rjuh v vrednosti 20.000 din.
Iz zaklenjene kleti Jager Ane v Rifniku
pri St. Jurju je odnesla 50 litrov vina,
Sovino Luciji v Rifniku pa je vzela
2000 din gotovine, nekaj masti, moke
in sladkorja. Iz stanovanja Maček Ne-
že v Rečici pri Laškem je ukradla več
perila in obleke v vrednosti 44.000 din
iz zaklenjenega skladišča Elektro-Celje,
v Bukovžlaku pa 18 posteljnih rjuh,
vrednih 14.490 din. Okrožno sodišče v
Celju jo je obsodilo na 2 leti in 6 me-
secev strogega zapora.
OBJAVE IN OGLASI
MLADINCI IN MLADINKE!
Mestna obrtna zbornica v Celju ima v evi-
denci naslednja prosta učna mesta:
kamnoseka 2, pečarja 2, čevljarja 2, zidarji 13,
kleparji 4, tesarji 5, mehanik 1, sodar 1, izdelo-
valci sadnih sokov 3, kuharja marmelade 2,
niodistrinja 1, vulkanizer 1, ključavničar 1,
elektroinstalaterja 2, slaščičarja 2, krojač za
moške obleke 1.
OBJAVA
V sredo, dne 30. septembra 19S3 bo v šol-
ski sobi na železniški postaji II. redni letni
občni zbor Plavalne sekcije ŽŠD Celje. Za
člane je udeležba obvezna. Starši plavalcev
in ljubitelji plavalnega športa so vljudno
vabljeni.
Prodamo autofurgon »Tatra« v dobrem
stanju, voz platoner nosilnosti 1 tone, 2
mrtvaška vozova s konjsko vprego, 8 konj-
skih odej, več plaščev in uniform za po-
grebne nosače, razne metalne svečnike, mr-
tvaške prte in dekorativno blago, kompletna
stara hrastova vrata itd.
Pogrebni  zavod,  Celje
Pozivamo svojce grobov na pokopališču v
Cretu, Golovcu in bivšem bolniškem poko-
pališču, da čimprej, najpozneje pa Co 25. X.
t. 1. temeljito očistijo in uredijo grobove
ter prepleskajo železne ograje. V kolikor
tega ne bodo storili, bo storila to naša
uprava na stroške svojcev. Peska za po-
sipavanje je dovolj na razpolago na vsakem
pokopališču po  zmerni  ceni.
Pogrebni  zavod,  Celje
Obveščamo svojce umrlih, da bomo imeli
v mesecu oktobru t. 1. na razpolago dovolj
cvetlic, vencev in košaric, sveč in žalnih
trakov po konkurenčnih  cenah.
Sprejemamo naročila za letno vzdrževanje
grobov, izdelavo vencev in žalnih trakov. ^
Pogrebni  zavod,  Celje
DAJfJM Л' .NAJEM kovačnico z vsem orodjem.
2 km iz Celja, ob glavni cesti. V'^prašati v go-
stilni Tlakcr, Teharje.
PREKLKUJEM besede, ki sem jih izrekla o
tovarišici Korošec .\nici v špeceriji (bivši
Delakorda. Fridrih Angela.
DOBRIM LJUDEM dam za svojo 6-letno hčerkico
\'iiriio.  Naslov v unrnvi lista.
PRITLIČNE JABLANE, hruške, slive, ku-
tine in nizke vrtnice naročite takoj pri
Petraku,  učitelju  na Lavi  57.
PRODAM STENSKO URO s tremi uteži in
fine koncertne citre. Naslov v upravi lista.
MAHAGONI SPALNICO ugodno prodam.
Jazbec Ivan, Celje, Cesta na grad 41.
KROJAŠKA DELAVNICA s poslovnim pro
štorom  in inventarjem ugodno  naprodaj.
Naslov v upravi  lista.
DOBRO   OHRANJEN   ZIDAN   ŠTEDILNIK
pKJceni prodam.  Jazbec Ivan,  Celje,  Cesta
na grad 41.
POSTREŽNICO, 2 krat tedensko, sprejmem.
Naslov v upravi lista.
PRODAM VEČ PANJEV ČEBEL. Dobri ple-
menjaki. Naslov v upravi lista.
Tečaj  baleta.  Pouk  v  osnovah  baleta  se 1
bo vršil od 1. oktobra dalje. Vpisovanje nal
Dečkovi   cesti  26.   V^pisujejo   se  deklice  od
6, leta dalje. Gorjanc Sonja
Nedeljska   zdravniška   dežurna   sllužba
Dne 27. septembra 1953 tov. dr. Fišer Jože,
Celje, Kržišnikova ul. 7.
Nedeljska zdravniška dežurna služba traja
od sobote od 18. ure dalje, do ponedeljka
do 8. ure zjutraj.
MESTNO GLEDALIŠČE CELJE
Sreda, 30.  septembra 1953 ob 20-
Ivan Tavčar — Osip šest: CVF.TJE V .TF.SKNT
Premiera — premierski abonma in izven.
Četrtek, 1. oktobra 1953 ob 20:
Ivan Tavčar —Osip šest: CVETJE V JESENI
Abonma — red  četrtek  in  izven.
Sobota, 3. oktobra 1953 ob 20:
Ivan Tavčar—Osip šest: CVETJE V JESENI
Delavski abonma in izv^n.
Nedelja, 4. oktobra 1953 ob 15.30:
Ivan Tavčar — Osip šest: CVETJE V JESENI
Abonma red nedelja in izven.
Torek, 6. oktobra 1953 ob 20:
Ivan Tavčar — Osip šest: CVETJE V JESENI
Abonma  red  torek.
KINO UNION, CELJE
Od 25. do 30. septembra 1953 angl. film
»DOLGO JE POMNIL«
KINO DOM, CELJE
Od 23. do 28. septembra 1953 švedski film
»GOSPODIČNA  JULIJA«
Od 29. sept, do 1. okt. 1953 ameriški film
»VELIKI   GREŠNIK«
Kino Union, predstave dnevno ob 18. in
20. uri, ob nedeljah ob 16., 18. in 20. viri.
Kino Dom, predstave dnevno ob 18.15, ob
nedeljah ob 16.15 in 18.15 uri.
IZIDOR HORVAT
KAMNOLOM
»Nekam zgodnje ste danes. Pa kar bliže,« se je odobro-
voljen dobrikal ženskam, čeprav je ta bliže veljal le eni. Ka-
kor bi to razumele, so se vse tri ženske, ki so prišle s Tončko,
umaknile, da je ostala sama na mostu. Oči so ji zmedeno stekle
po kamnolomu. Lica ji je zalila rdečica.
»Kar semkaj zanesi, če imaš kaj prida,« je sladko grulil
Grobi j ar.
»Nemara ne bi hoteli?«
»Od tebe zmeraj. — Ti, tvoj mož... Stopi no semkaj!
Noter stopi!«
Tončka je hušknila skozi vrata.
»Kod pa hodiš?«
»Saj vam nič mar,« se je potajila in ga dražljivo ošinila.
»Sva se tako zmenila?« ujel jo je za roko.
»On sitnari. — Napodil me je.«
»Tako? Ha-ha-ha-ha... In ti se ga bojiš. Še pogleda tvo-
jega ni vreden, kaj šele tebe...« Divje jo je objel in jo prižel
na široke prsi.
»Gospod.. •« je zapel Vincenc pri priprtih vratih. Nad
prizorom so se mu zaiskrile oči in ušlo mu je: »Jej d ata, jej . ..
Gospod, avto!«
»Prekleto!« je zaškrtal Grobljar in, kakor da bi ga za-
lučal, skočil ven.
Cez most je previdno vozil avto in se ustavljal ob baraki.
Kakor mačka je smuknila Tončka izza Grobljar j e vega
hrbta za barako. Srce ji je burno razbijalo. Tako naglo je šlo
vse, da ni mogla slediti. Čutila je le strastnost in bolečine
davečega objema in na ustnicah jo je skelel poljub. Uh, ta
avto! Umaknila se je v mlado smrečje.
Lastnik kamnoloma v Beli rebri, stavbenik in trgovec
s stavbenim materialom, bogataš in stiskač, gospod Mernigg,
se je zvalil iz vozila in se dostojanstveno, v kolikor je njegova
nizka naphana postava mogla predstavljati podobo dostojan-
stvenosti, ozrl po kamnolomu. Njegove zalite starikave, pa
vendar grabežljivo se iskreče oči so v hipu ocenile stanje.
Vtisov pa niti s trenom ni dal slutiti, čeprav je Grobljar pre-
žal na vsak njegov gib.
»Da ne lenuharite ves dan,« je končno spregovoril z brez-
izraznim, naveličanim glasom, iz katerega je zvenela zvi-
šenost nad malenkostmi in izvlekel zlato uro.
Vincenc, ki je opazoval gospoda v strahu božjem izza naj-
večjega kupa tolčenca in užival v svojem blaženstvu, ni mo-
gel dognati, kaj bi bilo gospodu dopadljive j še: biti ali ne biti
odmora. Tako je Bela reber kar naprej odmevala od ropota
in trušča. Telesa so se zvijala in roke enakomerno gibale.
Kamen se je nenehno stekal v piramide ...
Ko si je Mernigg ogledal papirje, je ukazal sklicati ljudi,
ne da bi se ozrl po Grobljarju.
»Strela, kaj le namerava?« se je vznemirjal Grobljar. »Da
bi, dedec nemarni, vsaj malce dal slutiti.. .« Udaril je po
plošči in široko zamahnil z levico.
»Premalo! Vse premalo,« je suho ugotavljal gospodar. »Za
to ste v prvi vrsti odgovorni vi, gospod delovodja.« Stikajoče
oči so ostro greble po Grobljarju. — »Kaj pa je to?« Z opr-
stanjenimi prsti je pokazal na kupe tolčenca iz skal. »Naro-
čilom nimam s čim ustreči. In denar gre, kakor bi ga v
brezno metal. Z zgubo vendar ne bomo delali.«
»Pošast požrešna, kakšna zguba!« je lomilo Grobljarja,
da bi najraje sunil debeluha v trebuh. Pa se je ugriznil v
ustnice in se upognil: »Jaz skrbim, drugi pa. .. Kakor sem
javil včeraj •..«
Mernigg ga že ni poslušal. S kritičnim pogledom je oši-
nil gručo sklonjenih teles, le dva para oči sta se drzno upirala
vanj. Spregovoril je s suhim trkljajočim glasom, kakor bi se
krušilo in trkljalo kamenje po skalah: »Na vas je, ali bo
kamnolom obratoval naprej, ali pa takoj ustavim delo.«
Nekaj pritajenih vzdihov se je piščeče zgubilo v zrak.
»Ce hočemo nadaljevati, je treba dvigniti dnevno sto-
rilnost in znižati stroške. Zato je treba več delati in manj
postopati. Zahtevam pol kubika več na moža, znižujem mezde
za petdeset par in skrčujem odmor na dvajset minut.« Be-
sede so padale, kakor bi s kladivom tolkel po kamenju; Mer-
nigg je odločal s tako mirno vestjo, kakor bi sortiral kamen.
Srepo je stregel po učinku svojih besed.
Razen dveh so se sklonile glave še niže. Prikimal je le
razoglavi Vincenc. Grobljar je potihem klel izkoriščevalca,
na glas pa je menil: »Da omogočimo nemoteno obratovanje
in si tako ohranimo zaposlitev, sprejemamo pogoje.
Mernigg ga je podprl s pretečim glasom: »Vsakomur je
na prosto dano, ali pogoje sprejme, ali gre. Lenuharjenja in
ugovorov ne trpim. Za obrekovalce in upornike pri nas
mesta ni!«
Delj Leveč ni mogel vzdržati. Stopil je korak naprej in
spregovoril z nekoliko tresočim glasom: »Novi pogoji so težki.
Na tovariših je, ali jih sprejmejo, jaz se bom premislil. Spre-
govoriti pa moram o razmerah v kamnolomu« Premolknil je,
kakor bi iskal, kje bi začel. V nastalo napetost je dreznil
Skutnik:
»Jaz imam pritožbo zoper delovodjo.«
»Ne-za-sli-ša-no!« je tedajci zahreščal Mernigg. »To je
upor! Torej je le resnica •. .«
»Kaj je resnica?« je zavpil Leveč. »Resnica je, da nam
delovodja odteguje od že itak nemogočega zaslužka, da . . .«
»Ta je zgagar, ki dela nered in hujska zoper vas in ob-
last,« ga je prekričal Grobljar.
Mernigg je oblastno dvignil debelo roko in mrzlo odločil:
»Kdor hoče, na delo, komur ni prav, naj se pobere!«
Možje so se pobito razšli po lomišču in segali po orodju.
(Nadaljevanje prihodnjič.)