44409 44409 Prvi shod Odsek VII. pravnikov slovanskih držav v Bratislavi 1933. Skupna podiaga zgodovine btovanbkc^a prava . (Prispevek referatu prvega kongresa pravnikov slovanskih držav, Bratislava 1933.) v Dr. jur. et phil. Jos. Zontar, &R. 50JMIR KREK * V&.J 44409 Skupna podlaga zgodovine slovan- skega prava. (Prispevek referatu prvega kongresa pravnikov slovanskih držav, Bratislava 1933.) Dr. jur. et phil. Jos. žontar. Zadnja desetletja so pravnozgodovinske študije v slovanskih državah zelo napredovale. Pospešili so namreč izdajanje pravnih virov, proučevali poedine pravne institute, pojasnili tudi mnoge medsebojne vplive pravnih območij ter se tako približali kritični sintezi pravnozgodovinskega razvoja poediinih slovanskih narodov in držav . 1 Zato je zelo umestno, da si stavimo ob stoletnici prve izdaje W. A. Maciejowskega »Historja prawodawstw sIowiahskich « 2 tudi vprašanje o stanju slovanske pravnozgodovinske vede in njenih osnovah. Njen ustanovitelj ji je nastavil obsežen program, ki kljub nepo¬ polnostim ostane trajne vrednosti. Glavni namen naše vede je ugotoviti prvobitno slovansko pravo. Vzporedni cilj tvori zgodovina prava poedinih slovanskih narodov. Ker so pa nekatera neslovanska prava (nemško, ogrsko, rumun- 1 Prim. preglede pravnozgodovinske literature slovanskih držav v Bulletin d’Inform,ation des Sciences historiques en Europe Orientale. Varsovie I. 1928 sl., PrzeWodnik historyczno-prawny, Lw6w I. 1930 sl. 2 Prim. T. Taranovski, Uvod u istoriju slovenskih prava 2. izd. Beograd 1933, 148—198, id. HeiipexojiHUiaa u+iHhocti. naiiiiaro Tpy.ia Ma- U'beiH i;fil'o, Przevvtodnik historyczno-prawny, Lw6w III. 1933, 1—16; id., Ojmhhhctbo nam. npejuien* ncropHKO-iopmuMecKaro iisvieHia, Tpiihi IV ro (/i.l;3Afi p.vcciaiM. iiiiiiip‘Mii'icci;nM, opraHH.iauiii sa rpaHHuafi. I. IHuipa n. 1929, 1—28; recenz. J. Adamusa, Przevv. histor. prawny I. 70—75; Jan Adamus, W. A. Maciejovvski und das Programmi der slavischen Hechts- geschichte, Przew. histor.-prawny III. 92—125. 3 — sko 3 ) vplivala na razvoj slovanskih, oziroma zrasla iz ozkih in dolgotrajnih stikov z njimi, se morajo tudi pritegniti v okvir slovanske pravnozgodovinske vede. Prvi točki obsežnega programa Maciejowskega je dal šele pred 33 leti O. Balzer z »Historja porownawcza praw slowianskich« znanstveno utemeljeno metodo. S primerja¬ njem in regresivnim sklepanjem se mora izluščiti iz gradiva vse, kar spada v zgodovino praslovanskega prava, ki pa ni neka vsota narodnih prav, marveč živ organizem. Primer¬ jalna zgodovina slovanskih prav naj bo le pomožno sredstvo v dosego tega cilja. Ona potrebuje neobhodno po¬ poln pregled terminologije slovanskih pravnih virov. Zato bodi med drugimi tudi naloga pravniškega kongresa, da pospeši izdajo velikega slovanskega pravnozgodovinskega glosarja, 4 ki sta ga pripravljala pok. K. Kadlec in T. Saturnik. Prvotni okvir slovanske pravne zgodovine Macie- joivskega pa žal ni ostal nedotaknjen. Ob monografičnem proučevanju pravnega razvoja poedinih slovanskih narodov so uporabljali zlasti primerjalno gradivo iz skupine onih plemen in narodov, ki so jim bila bližja po jeziku in kulturi, oziroma po zemljepisni legi. Tako so ustvarili bolj iz prak¬ tičnih vidikov pojme: pravne zgodovine zahodnega Slovanstva in srednje Evrope (glavni zastopniki: K. Kadlec, M. Stieber, Fr. Čada, R. Rauscher, Z. Wojcie- choivski, deloma tudi H. F. Schmid). 5 Ako je tako zoženje vidika za češko in poljsko pravno zgodovino umestno in morda tudi dopustno, bi bilo za jugoslovansko prav¬ nozgodovinsko vedo naravnost usodno. Kajti k pravni zgo¬ dovini srednje Evrooe ne štejejo srbskega prava, dasi so bili vplivi med hrvatskim in srbskim pravnim območjem v srednjem veku daleko večji, kakor si jih navadno pred- 3 K. Kadlec je opozoril na pomen študija ogrskega in rumunskega prava. 4 Kadlec, O potrebe historickych glosard slovanskych, Ksigga pa- migtkowa ku czci Oswalda Balzera II. Lwdw 1925, 1—11; Nemci izdajajo »Deutsches Rechtswbrterbuch« od 1. 1930 dalje; Amerikanci (Florence Edler) so pričeli z »The glossary of mediaeval terms of business«, Cambridge, Mass. 1931. 5 Fr. čžda, Pravni dčjiny češke, československe, slovanske stredo- evropske, Prače ze seminafe českeho prava na ICarlovž universitč v Praze, č. 15. Praha 1930, 5—15; H. F. Schmid, die sozialgeschichtliche Erfor- schung der mittelalterlichen deutschrechtlichen Siedlung auf polnischem Boden, Vierteljahrschrift f. Soz,- u. Wirtsch. gesch. XX. Stuttgart 1928, 301—1355, zl. 347 sl. — 4 — stavljamo. Tudi mlada pravnozgodovinska veda Sloven¬ cev spada v okvir primerjalne pravne zgodovine Hrvatov in Srbov. 6 V tem sliči naša stroka svoji slovaški posestrimi. Da bi omajal pomisleke in predsodke, ki morda še obstoje proti prepotrebnemu sintetičnemu gledanju celokupne jugo¬ slovanske pravne zgodovine, bom skušal na drugem mestu opozoriti na številne vezi, ki so prepletale celo jugoslovan¬ sko pravno ozemlje v teku stoletij. Kot primere navajam razne oblike lastninske cerkve 7 in razvoj zemljiških gospod- stev ter kmetskih zajednic. Tok vplivov se je deloma menjal ob koncu srednjega veka. Iz te dobe me zanima zlasti rege¬ neracija zadružnega sestava in ustanovitev vojnih krajin. Zato bi bilo primerno ohraniti prvotni veliki in lepi okvir slovanske pravne zgodovine ter tudi ne dopustiti, da bi se odtujila pravna zgodovina vzhodnih Slovanov svoji posestrimi zahodnoslovanski (prim. stremljenje t. zv. evra- zijcev). 8 Iz tega vidika pozdravljam klic T. Taranovskega: nazaj k programu Maciejowskega, k njegovemu »prav¬ nemu p a n s I a v i z m u«. 9 Ob dvajsetletnici prve izdaje K. K a d 1 e č e v e g a 10 pre¬ gleda prvobitnega slovanskega prava (pred 10. stoletjem) se mi zdi tudi primerno zastaviti vprašanje, ali še o d g o v a r - ja njegova slika pravnega življenja današnjemu s t a n ju v e d e. Saj je kritična presoja pravnih virov zadnja desetletja dala mnoge nove izsledke. A. V. Solovjev 11 6 M. Dolenc, Nova orijentacija nemškega znanstvenega sveta glede pravne zgodovine Slovanov. Slov. Pravnik XLII. Ljubljana 1928, 224. 7 Primi. H. F. Schmid, die Grundziige u. Grundlagen d. kirchl. Zehntrechts auf kroatischem Boden vvahrend d. Mittelalters, šišičev zbor¬ nik, Zagreb 1929, 445, 450 sl; id. die rechtlichen Grundlagen d. Pfarrorga- nisation auf westslavischem Boden u. ihre Entwicklung vvahrend d. Mittel¬ alters III. ZRG, kanon. Abteilung XX. 1931, 367—372. s Evrazijci podčrtavajo skupnosti Rusov z Mongoli. 8 Izraz »pravni panslavizem« pri J. Adamus, Przew. hist. prawny III. 109. Lepe sinteze o zahodnih in vzhodnih vplivih v slovanski pravni zgodovini pri St. Kutrzeba, Le croisement des influences occidentales et orientales dans 1’histoire des droits slaves. Conference des historiens des etats de 1’Europe Orientale et du Monde Slave. Varsovie 1927 II. 115— 123. 10 K. Kadlec, Pocz^tki kultury slovnanskiej. Krakov/ 1912, prevedel in dopolnil T. Taranovski kot »Prvobitno slovensko pravo pre X veka. Beograd 1924. Citiram po drugi knjigi. 11 A. B. CojiOBbeBb, JIpeBirbiimiH cvneGmntb Toro3anaiHbixi> Cna- Bmrb (cTaTrrb ocTPOBa KopMyjibi). Tp>;u.i IV ro Cbt.ana pyccKHXT> a it ni. opraHH3auiH 3a rpaHHiieii. I- 1929, 349. - 5 - je n. pr. ugotovil, da statut Korčule ni na j starejši zakonik jugozahodnih Slovanov, ker je bil sestavljen šele 1265 kot plod kompromisa med običajnim pravom slovanske zajed- nice in knežjo oblastjo zavojevalca —• beneškega patricija. Grbaljski statut, ki ga še omenjajo razni prikazi pravnih razmer, se mora kot pravni vir popolnoma izločiti, ker ga je spisal šele v 19. stoletju Vuk Vrčevič, tajnik grbaljske občine pri Kotoru. 12 V ozkih mejah referata se morem dotakniti le osnov iz stališča jugoslovanske pravne zgodovine. Stari socijalni ustroj slovanske družbe je poznal dve skupini: rod in pleme. 13 V okviru prvega so obstojale različne oblike zaiednic, ki se dajo pravno združiti v dveh likih: hišne in bratske skupnosti. Dočim se je pričela rodovna skupnost pri Germanih zlasti pod vplivom cerkve zgodaj razkrajati, * 11 se je držala pri slovanskih narodih krepkeje. VI. F. Aleksiev 15 je dokazal, kako so prilagodili kompilatorji v 9. stoletju prevode bizantinskih pravnih zbirk odnošajem slovanske hišne skupnosti. Tudi v slovenskem pravnem ob¬ močju imamo dokaze o močnih rodovnih zajednicah. Še ob koncu 13. stoletja srečamo v tolminski gastaldiji pri skle¬ panju zakona (braka) v notarskih zapisih upoštevan primer, da bi rodovna zajednica pregnala (»expelleret«) nevesto, ki vstopa vanj. 16 Slovanom je bila v zgodnji dobi hišna in bratska skup¬ nost potrebna že kot delovna zajednica. Bavili so se namreč pretežno z živinorejo, gozdnim čebelarstvom in lo¬ vom. Poleg tega so obdelovali polja, ki so bila raztresena po gozdu in logu v večjih ali manjših kosih brez zveze. 17 12 A. V. Solovjev, Grbaljska župa i grbaljski statut. Godišnjica Nikole Cupiča XL. Beograd 1931, 1—41, zl. 27 sl. 13 O tem problemu najbolje prim. K. Tymieniecki, Spofeczenstvo Slowiaii Lechickich, Lw6w 1928; za jugoslovansko pravno zgodovino občutno pogrešamo sinteze. 11 Prim. vzorno študijo Alfr. Schultze, Augustin u. d. Seelteil des germanischen Erbrechts. Abhandlungen d. saehs. Akad. phil. hist. KI. XXXVIII. Leipzig 1928. ' b Bi. II. AJieiicueiib, Urn h on i;i>\rh CTapoob.irapeKoro ceMiiiHo IIP0BO, HMOTHOIipaBHH QTHOUU'HIM Bb CeMBBCiBOTO CBOPCdb lUlMOTIHHtint »n IX Biiith. TojinniHim Ha Cooaiiciaid smiiiercHTeTh iop. XXVI Cocuin 1931. 16 1288, 6. junija. P. S. Leicht, Un documento matrimoniale slavo del secolo XIII. Sep. o. Studi in onore di Biagio Brugi, Palermo 1910. - 6 - Rod jim je bil pa tudi mirovna zajednica, ki je vršila krvno osveto, pozneje pa dajala in sprejemala tako zvano »vraždo«. V novih bivališčih pa so začeli vplivati razdirajoče na zajednice jugoslovanskih rodov trije činitelji: zemljiško g o s p o d s t v o, država in c e r k e v, ki je sledila pri tem rimskim, oziroma bizantinskim vzorom. 18 Ob obali Jadran¬ skega morja se je križala slovanska oblika hišne skupnosti s staroromansko imovinsko skupnostjo ožje rodbine med možem in ženo (»ut frater et soror«), 18 ki je zapustila sle¬ dove tudi v trsatskem statutu. 20 Končno je skušalo beneško dotalno pravo izbrisati vse starejše pravne ustanove zakon¬ skega (bračnega) imovinskega prava v statutih primorskih mest in otokov. Le mimogrede izvemo, da je bil še sredi 13. stoletja v Šibeniku običaj, da hčere ne prejmejo nikake dote in da dedujejo »omnia bona patris et patrimonium« samo sinovi. 21 V 14. stoletju je bila hišna skupnost tudi pri Jugoslo¬ vanih na tem, da izgine in se popolnoma umakne preprosti rodbini. Toda turške osvojitve so jo poživile v krepkejši obliki, ki jo danes zovemo »zadrugo«. Vendar obstoje v pravnem ustroju mnoge razlike med oblikami srednjeve¬ ških rodovnih zajednic in novodobno »zadrugo«, tako da ni mogoče dati skupne karakteristike teh zajednic za vse čase. Slovani so bili večinoma še v 6. stoletju razsuti na rodovne zajednice. Šele v 7. stoletju so krvne in teritori- 17 H. F. Schmid, die Entstehung d. kirchl. Zehntrechts auf slavischem Boden, Ksigga pamigtko\Va ku czci Prof. Wi. Abrahama, Lwow 1930, 17. 18 Prim. Vas. Popovič, Zadruga. Sarajevo 1921; id. Zadruga, teorije i literatura, Glasnik zem. muzeja za Bosnu i Hercegovinu XXIII-XXIV (1921-22), 73—114; K. Tymieniecki, Upadek ustroja rodovvego w Polsce šredniovviecznej, šišičev Zbornik, Zagreb 1929, 599—604. Ugotovitve R. Rauscherja, O rodinnem nedilu v češkem a v uherskem pravu zemskem pred Tripartitem. Bratislava II. (1928), 630—641, veljajo tudi za hrvat- sko pravno ozemlje. 19 U. Inchiostri, II matrimonio a comunione di beni ne’ documenti e negli statuti istriani del medio evo. Archeogr. Triestino, XXXIII. 1909, 70—122. 29 Kadlec, Rodinny nedil čili zadruha v pravu slovanskem. Praha 1898, 46. 21 Mon. spect. historiam Slav. merid. III. Zagreb 1872, 431 dodatek št. 92; U. Inchiostri, Per la storia degli statuti di Sebenico, Archivio storico per la Dalmazia. Roma 1929, 11. 7 - jalne vezi ustvarile prve večje vojaške in politične organi¬ zacije — plemena. Značilne zanje so bile uredbe »de- setnij in stotnij« 22 (prim. »satnika« pri Jugoslovanih), o katerih težko pogrešamo izčrpne primerjalnopravne študije. Slovanska plemena pa niso sličila velikim plemenom ger¬ manske selitve, marveč »civitates« Cezarjeve dobe. 23 Bila so mala; zato se je posrečilo razvijajoči se državni oblasti tam, kjer se je povzpela v tuji pdlitični šoli do velike moči, da je kmalu in morda brez večjega odpora razbila plemena in jih pretvorila v zgolj teritorijalne edinice. Le tako si moremo razlagati krepki podvig srednjeveške srbske države pod dinastijo Nemanjev, ki ga moremo po zaslugi N. Ra- dojčiča, A. V. Solovjeva in T. Taranovskega 24 danes že globlje presoditi. Drugod pa, kakor v Hrvatski in Bosni, kjer se iz raznih vzrokov vladarjeva moč ni dala okrepiti, so zrasle močnejše in deloma sekundarne plemenske tvorbe, ki so se v obliki plemenskih občin držale prav do 18. stoletja. Med najvažnejše pa tudi najtežje probleme spada vpra¬ šanje oblike in prava prvotne slovanske na¬ selbine. Pretežno se smatra, da se je vršilo naseljevanje po rodovih. 25 Pri tem sta odločali konfiguracija tal in kul¬ turna kontinuiteta. Ali je živel v eni naselniški in gospo¬ darski zvezi eden ali več rodov, o tem je odločala na tej stopnji razvoja samo priroda. Ona je določala njeno veli¬ kost. Pri sedežih rodov, njih taboriščih (okopih, gradovih) 2 " pa se da ugotoviti pogosto kulturna kontinuiteta, ki seže daleč v prehistorično dobo nazaj. Sklepa se, da so pripa¬ dali obdelani deli zemlje posameznim seliščem (sessio, ždre- bij), do čim se je vršilo izkoriščanje gozdov, pašnikov in voda v širšem okviru naselniške zveze. V kolikor pa je po¬ stala naselitev intenzivnejša in so zrasla selišča v novo 22 H. F. Schmid, die Burgbezirksverfassung bei den slavischen Vol- kern in ihrer Bedeutung fiir die Geschichte ihrer Siedlung und ihrer staatlichen Organisation, Jahrbiicher f. Kultur u. Geschichte d. Slaven. N. F. II. 117 sl. 23 L. Hauptmann, Uloga velikomoravske države u slavensko-nje- mačkoj borbi za Podunavlje, Rad jugosl. akad. 243. Zagreb 1932, 201 sl. 24 T. Taranovski, Istorija srpskog prava U Nemaničkoj državi, I. II. Beograd 1931, gl. pregled literature I. 248—250. 25 K. Tymieniecki, Spoieczenstvvo ..., 82. 20 H. F. Schmid, die Burgbezirksverfassung . .., 86 sl.; recenz., M. Dolenca, Slov. Pravnik XLI. 1927, 178 sl. — 8 - gospodarsko enoto — slovansko vas, je vaška občina prevzela tudi od širše nase kriške zveze pravice za izkori¬ ščanje gozdov in pašnikov. Kako snoma so še v literaturi vprašanja o »slovanski vasi«! 27 Še vedno obstoji nazor, da stari slovanski gospodarski sestav ni poznal zemljiškega gospodstva kot oblike gospodarske organizacije, češ, da ni bilo odvisnih delovnih sil na razpolago, ki bi ga mogle ustva¬ riti. Morda bomo mogli kdaj vsaj deloma slediti novejšim nazorom, ki se uveljavljajo v germanski pravnozgodovinski vedi, katera je dala Kadlecu mnoge analogije za predstavlja¬ nje pravnih uredb starih Slovanov. A. Dopsch, V Ernst 28 in drugi zametujejo agrarni komunizem frankovske dobe in smatrajo, da sta svobodna kmetska posest in zemljiško go- spodstvo v vaških naselbinah enako stari. Trdijo tudi, da odgovarja »Markgenossenschaft« rimskim »compascua«. V tem primeru bi bila tudi pravica sosedov prigovarjati pro¬ daji nepremičnin v okolišu naselniške zajednice, oziroma dedovati, če izumre ena izmed hišnih skupnosti, prevzeta od poznorimskih zemljiških gospodstev. Za sliko prvobitnega slovanskega prava teh izsled¬ kov še ne moremo sprejeti. Manjka nam študij o kulturni kontinuiteti začenši od prazgodovinske preko rimske dobe do stalne naselitve Slovanov. Arheološka veda bi mogla nuditi zlasti jugoslovanski pravni zgodovini mnoge opore. Zanimiva je n. pr. ugotovitev Lj. Karamana, 29 da so prevzeli in preuredili hrvatski knezi v 8. in 9. stoletju za svoje dvorce in samostane »villae rusticae« z gospodarsko opremo iz poznorimske dobe. Pravica sorodnikov in sosedov do pri¬ govora in predkupa pri prodaji nepremičnin je skupna vsem sistemom slovanskih prav. Kaj pa izvira od rodovnega živ¬ ljenja starih Slovanov, oziroma kaj je nastalo pod vplivom tuje zakonodaje, še ni ugotovljeno. Primitivno rodovno živ¬ ljenje se je krepko protivilo prehodu nepremičnine v tuj rod in v tuje roke. Od tod je tudi izviral pristni slovanski pravni običaj, da kupec pri prodaji vaških nepremičnin do- 27 G. Ostrogorsky, die landliche Steuergemeinde d. byzant. Reiches im X. Jahrh. Viertelj. schr. f. Soz. u. Wgesch. XX. 1927, 12, 43 sl. 28 A. Dopsch, die freien Marken in Deutschland. Wien 1933, zl. 98 sl., id., der Kulturzustand des friihen Mittelalters, Porschungen u. Fortschrit- te 9. Jg. 1933, 90 sl.; id. die altere Wirtschafts- u. Sozialgeschichte der Bauern in den Alpenlandern osterreichs, Oslo 1930, 17—21. 29 Lj. Karaman, Iz kolijevke hrvatske prošlosti, Zagreb 1930, 152 sl., 169, 208 sl. 9 govorjeni ceni še doda neko nagrado. 30 Šeie nato je sledila uvedba v posest po vseslovanskem »pristavu«. 81 Predstavitelj slovanske vasi je bil »vaški zbor«, ki je igral važno vlogo v upravi in sodstvu. Ko je prešlo medse¬ bojno jamčevanje za zločine na teritorialne zajednice, se je razvila kolektivna odgovornost vasi oziroma širše teri¬ torialne zajednice (soseske, okoline, opole). Bila je tako krepko zasidrana v narodovem značaju, da je zapustila še v 13. stoletju vidne sledove v bizantinskih vaseh južne Ma¬ kedonije (t. zv. fonikon). 32 Po prevladujočem mnenju je isloj svobodnih vaščanov, ki je bil sprva najštevilnejši, hitro nazadoval. En del se je povzdignil v plemstvo, večina pa je gospodarsko in social¬ no propadla. Gotovo je zemljiško gospodstvo močno pre¬ oblikovalo »slovansko vas«. Vse premalo vemo še o razvoju vaških in župnih zborov na jugoslovanskih tleh od jadran¬ ske obale in otokov do notranjosti srednjeveške Srbije, kjer je car Dušan prepovedal vse »zbore sebrov.« 33 Le v sloven¬ skem pravnem območju poznamo globlje po zaslugi M. Do¬ lenca od konca srednjega veka dalje nove »vaške zbore«, t. zv. vinogorske zbore. 34 Kadlec 35 je tudi smatral za nepravilno mnenje, da Slo¬ vani niso mogli ustanoviti lastnih držav brez zunanje pomoči. Tega mnenja ne bi izpremenile domneve L. Haupt¬ manna, 36 da je poslovenjen drobec Avarov zavladal Mo¬ ravcem in jim dal državno edinstvo pod Rastislavom, ali da so ustvarili Hrvatje južnim Slovanom državne organi¬ zacije od Karantanije do Duklje (Zete). 30 A. CojioHi.em., OcofirmiocTi, floroBOPa upoaaiKH ueaHiiatnsiocTeH ri> CJiaRBHCKOM7> npaBt. Przew. hist. prawny II. 3 sl. si M. Kostrenčič, Fides puhlica (javna vera) u pravnoj istoriji Srba i Hrvata do kraja XV. veka, Posebna izdanja srp. kr. akad. LXXVI. Beograd 1930, 65—70. 32 A. Solovjev, To or)»tov. Arhiv za pravne i društv. nauke. XLII. 1932., 23—33, zl. 30 sl. 33 A. Solovjev, Sebrov zbor, Arhiv za pravne i društv. nauke XXXIV. 1928, 170'—177. 3i M. Dolenc, die Rechtsidee des Kollektivismus im slovenischen Volksrechte, Przewodnik histor. pravVny II. Lwow 1931, 93—107., s pre¬ gledom literature 107. 35 Kadlec-Taranovski, Prvobitno slovensko pravo pre X veka, Beo¬ grad 1924, 14. 33 L. Hauptmann, Uloga. .. Rad 243., 225; prim. Slov. Pravnik XDVI. 1932, 126. — 10 Staroslovanska družba je poznala kljub enakosti ro¬ dovnih članov, ki se še zagovarja, 37 diferenciacijo, ki je temeljila na materialni podlagi, na bogastvu in končno na telesni moči. Izgleda, da so bili nekateri rodovi sploh »ple¬ meniti«. Ta diferenciacija je rastla s prilivom tuje krvi, z geografskimi vplivi, vplivi tujih držav in duhovnega oko¬ lja v novih bivališčih. Oni Slovani, ki so zavzemali nove naselbine po dolgotrajni borbi, so se hitreje organizirali. Vojno stanje je sploh olajšalo razvoj avtoritete poedinca- vodje. Posebno ugodno področje je bilo tam, kjer sta trčili skupaj dve rasi. Pri tem se je izkazala velika svobodoljub- nost in hrabrost Srbov tako, da moremo smatrati kot bist¬ ven element v nastoju in razvoju srbske države — voja¬ ški. 38 Enako se pa tudi nikdar dovolj ne naglašajo vplivi iz bizantinskih provinc. 39 Bizantinsko carstvo je sku¬ šalo s prigovarjanjem, darili, naslovi i. dr. potegniti posa¬ mezne »kneze« južnih Slovanov na svojo stran. S tem je bila pospešena ožja in krepkejša državna organizacija, ki je precej kmalu v srednjeveški Srbiji izkoreninila rodovno osveto in zamenjala sistem kompozicije s sistemom jav¬ nega kaznovanja. Ona je tudi pretvarjala župane v dvor¬ jane in zemljiške gospode, ki so pričeli grabiti plemensko dedovino. Toda dolžnosti naroda do države si v starejši dobi ne smemo predstavljati tako razvitih, kakor meni Kadlec. 40 Njegov seznam javnih bremen kaže že močne vplive Bizanca in frankovske države. Velika razlika v razvoju starohrvatske in srbske drža¬ ve izvira iz njihovih osnov. 41 Hrvatska država niti v 10. sto¬ letju ni bila zedinjena in centralizirana. Poleg primorskega dela so živeli svoje politično življenje Neretljani, Posavska 37 F. šišič, Povjest Hrvata za narodnih vladara. ZagTeb 1925, 196; Kadlec-Taranovski, o. c., 43. 3G N. Radojčič, Recenz. Mladenovitcha, L’etat serbe du moyen a ge. Pariš 1931. v Glasniku skop. nauč. dr. X (5). 1932. 254, 257. 39 N. Radojčič, O Solovjevi knjigi »Zakonodavstvo Stef. Dušana« 1928, Glasnik skop. nauč. društva VII-VIII. 1930, 387; K. Tymieniecki, Spoleczenstvvo, 128 sl. 49 Kadlec-Taranovski, o. c., 45; K. Tymieniecki, Spoleczenstvvo, 203. 44 Prim. Kadlec-Taranovski, o. c., 5; L. Katič, Saksonac Gottschalk na dvoru kneza Trpimira. Bogoslovska Smotra XX. Zagreb 1932, 412, 415—417, 424; M. Barada, Dinastičko pitanje u Hrvatskoj XI. stolječa. Vjesnik za arheologiju i historiju dalmatinsku L. Split 1932, 166—170, 175—178. — 11 — in lisko višavje. O skromnem gospodarstvu kneza Trpimira priča dejstvo, da je prišel v denarno zadrego ob prvem poskusu, da bi opremil s potrebščinami svojo zadužbino in si izposoja denar pri splitskem nadškofu iz bizantin¬ skega ozemlja. Zaključujem z ugotovitvijo, da se dajo po današnjem stanju vede pravni, gospodarski in socijalni temelji kultur¬ nega razvoja Slovanov, ki jih je z mojstrsko roko narisal K. Kadlec, le z novimi potezami dopolniti, ne pa b i - stveno izmenjati. Kongres slovanskih pravnikov naj da tudi krepko pobudo za znanstveno delo na polju slovan¬ ske pravne zgodovine v bratski vzajemnosti, da bi bila ta slika Kadlečeva čimbolj popolna in brezvrzelna! Posebni odtis iz »Slov. Pravnika«, 1933, štev. 7—8. Odgovorni urednik dr. Rudolf Sajovic. — Natisnila »Narodna tiskarna« v Ljubljani. Odgo¬ voren Fran Jezeršek. Oba v Ljubljani. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJI2NICA