Hud spopad za Terme Olimia Petdeset okostnjakov v os oafi^ UŽITEK V DOBRI KAVi I Pll^NA?03/71M666l st. 46 - leto 63 - celje, 13. 6.2008 - cena 1.25 eur A? J JTJŠAjMO z ttAfuk^ IK fljuiwti Ci^t ZMC» v^KiT:. Oüoovoms NT Ta^td^a Cvtrri f f \ varna in hkrati vaš prostor r, nrezračevAn tudi ^o T^or^^i'^ CELJE prezračevan tudi ko so zaprta? (prezračevalni sistem GECCO) Mik ä 0.0 CeJjSka cesi« 55. 3212 Vojnik 080 12 24 www.mik-ce.si Op«k9ni>ikA 9. Celit. toi. &t 03/426 80 00 Četrtek 19. junij, ob 17. uri JUHUHU» POČITNICE SO TU/ Vžitkarije vsak torek, od 16. do 2Q. ure SPOZNAJMO SLOVJENSKO Akcija hujsanjas 200 Idlogramov manj Radeče: prevtgojni dom niso pocftnlce Anton Kolar se vrača pred celjsko občinstvo Ožgano tmpio ob LJubnici ^DOGODKI NOVI TEDNIK SAŠKA T OCVTRK UVODNIK Prekletstvo po imenu »BingI citycf Od5of7iosf duševne bolezni Se ne pomeni duAevnega zdravja. In ker je. če ne drugega, za družbeni staius in ugled pomembno biti med zdravimi, si le malokdo upa pogledati resnici v obraz. O trenutkih, ko smo na tleh. brez volje, brez cilja, brez vrednosti in upanja, se pač ne govori. Ranljivosti se na zunaj ne kaže. ker ni vljudno spravljali v zadrego sebe, kaj šele dru^ A kot kaže, so sobane doveš-ke duše hudo zapletene, večje, kot si mislimOy in včasih povsem neprehodne. Vsi stopamo enkrat po bolj. drugič manj razsvetljenih poteh. Dnižba se je spremenila, ljudje se obračajo vsak k sebi, oder sveta pa vsak dan znova zahteva našo najboljšo izdajo brez težav in brez napak. Kdor tega ne zmore, pač pade. Ali pa... tu in tam izstopi. Se odloä, obračuna s svojim življenjem ter odide. Za njim ostajamo odprtih ust, kot da ne rrwremo verjeti, kako nam je lahko to naredil. Pa ga morda niti dobro poznali nismo. Morda je to eden redkih trenuikov, da se zdrznemo in obstarwmo. V vsem ostalem Času je umetrwst kričanja izrinila veščino poslušanja. Pa je to vse. kar bi Človek včasih potreboval. Nekoga. W bi slišal njegov brezup in mu rekel, da je za konec vedno čas. Konec ne bo nikomur ušel. Samomor velja za prepričljivo, nepotrebrw smrt. Naj torej nekaj ukrenejo. Če se da celo v evrih izračunati, koliko taka nesmiselna smrt državo stane. Ja, vedno je lahko pokazati s prstom. Na drŽavo, ki nič ne ukrene, na šolstvo, ki slabo vzgaja, na soseda, ki se vsak dan opija. A če kdaj, je ravno pri tem pomembna vloga vsakega od nas. Vsak dan vstopamo v odnose z ljudmi - z družino-, s prijatelji, sodelavci, z uslužbenci, neznanci na cesti. Za prijazno besedo in nasmeh ni nikoli, res nikoli premalo časa ali preveč dela. To. kar širimo v svoje okolje, se nam bo prej ali slej vrnilo. In vsakič, ko nekdo prostovoljno odide iz te, tudi naše družbe, nekaj pove tudi o nas. Res si nikomur ni treba nalagati odgovornosti za tuje življenje na lastna pleča. A kaj. ko tudi črni humor ne odžene temnih senc iz »Bingl cityja« (prevod: pogovorni izraz za Šentjur, saj sodi žal v slovenski vrh po številu samomorov glede na število prebivalcev). IZJAVA TEDNA »Mogoče bo treba ustanoviti klub anonimnih pogajalcev, tako na sindikalni kot na vladni ravni.« Je minister za favno upravo dr. Gregor Virant zaradi reforme plačnega sistema postal odvisen od pogajanj? KRATKE-SLADKE Čarni minister Presenečeni smo prešteli, da je bilo na zadnji okrogli mizi v Žalcu več kot polovica žensk. Ker nejcateri dvomijo, da je nežnejši spol pritegnila tema - o inflaciji, javni porabi in vplivu na gospodarsko rast - se sprašujejo, če so k dobri udeležbi prispevali tudi čari ministra dr. Gregorja Viranta. Kalco se streže tistim, Ici imajo denar Dobrnski svetniki so nemalo razočarani nad državo, ki 5e ni »požegnala« (beri: dala denarja) projektov za gradnjo novih, težko pričakovanih objektov družbenega standarda. Po premlevanju, zakaj je temu tako, so hitro našli greSnega kozla: »Veš kaj, župan, očitno premalo hodiš v Ljubljano. A]i pa jih ne mažeš dovolj. Beno (vojniški župan, op. p.) v Ljubljano vedno hodi s šampanjcem in klobaso!« mi Veseije na občini in v »farofu« v Podčetrtku in okolici je v zadnjih dneh zmanjkalo voščilnic. Vzrok? Župan Peler Mišja in župnik Jože Rogač, sta praznovala včeraj rojstna dneva, saj sta oba rojena 9. junija. Župan je na torti upihnil natanko 40 sveč. k^ je pri njegovem močnem prsnem košu seveda mačji kašelj. Kuiturniici s peticijo proti Sazasu Zborovodja Matjaž Kač zbira podpise proti Sazasu - »Za nekaj, kar delam ljubiteljsko, mi bodo še računali! Halo?!« Potem ko je zaradi Saza-sa, Združenja avtorjev, skladateljev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije» prekipelo obrtnikom, so akcijo zbiranja podpisov za peticijo začeli tudi ljubiteljski kulturni delavci. Akcijo, ki se je v dveh dneh razširila po vsej Sloveniji, je začel VelenjČan Matjaž Kač, zborovodja in organizator festivala vo-kalnib skupin Sredi zvezd. »Prva kaplja čez rob je bila, da avtorji, ki so bili pri nas na festivalu gostje, na primer The Rying Pickets, niso od nastopa dobili nič,« od-ločitev za zbiranje podpisov za peticijo razlaga Matjaž Kač. »Druga kaplja: za isto prireditev račune pošiljajo več naslovnikom. Za naš festival Sredi zvezd smo prireditev prijavili mi, račune zanj pa so dobili še Zavod za kulturo Žalec in Javni sklad RS izpostave Žalec. Pojasnil, zakaj. nismo prejeli. Zato, dokler bodo zatrjevali, da je podatek, komu izplačujejo nadomestila, poslovna skrivnost, jih ne priznavam kot legit imno zdniženje.« Z veseljem je peticijo podpisalo veliko ljubiteljskih kulturnih društev s Celjskega. »Ukvarjamo se zljudskim blagom, izročilom, ki so ga kasneje sicer spravili na papir, da se ne bi pozabilo. Avtorjev tukaj ni in jih nihče ne more dokazati. Komu torej plačujemo?« se sprašuje Članica Folk]orne skupine Šentjur Tanja Gobec. ^^Tega odgovora Še do danes nisem dobila. Zdaj njihove račune ignoriramo, saj vstopnin tako ali tako ponavadi nimamo. razen kadar moramo do- Ms^až KBS datno plačati kakšnega gosta. Nedopustno je, da računajo za stvar, ki jo delamo Ijubi-celjskol Potem je bolje» da vsi nehamo delati?i« Po podatkih, ki jih je dobil Matjaž Kač, je Sazas lani od 6,8 milijona evrov, ko-likor jih je dobil iz naslova nadomestil za uporabo glasbe, za svoje delovanje porabil več kot polovico zneska. Avtorji ter v obliki davkov še država so od zneska prejeli le 45 odstotkov. Slabe izkušnje s Sazasom imajo tudi nekateri župani, še posebej je jezen vojniški župan Beno Podergajs. »Ne moremo jim dopovedati, da dobrodelni koncert pripravimo za nekaj dobrega, da so nekatere prireditve brez vstopnine, da jih naredimo dobrovoljno, nič jih ne gane,« razlaga Podergajs. »Večkrat smo se že pritožili Sazasu, tudi ministru, a ni bilo odgovora. Memm, da so z ozi-rom na ljubiteljsko dejavnost njihove zahteve previsoke, ne-smiselne. Zato bi predlagal, da za svoje skupine plačamo nek letni pavšal in jih preprosto, oprostite izrazu, ne vidimo več.« nTudi avtoiji moramo životitc »Popolnoma jih razumem, a tudi oni morajo razumeli, da morajo tudi avtorji v Sloveniji živeti,« na očitke odgovarja predsednik upravnega odbora Sazas a Matjaž Zupan. »Sazas ne dela popolnoma nič drugega kot skladno z zakonom Ščiti avtorje. Težava je v tem, da se je po letu 2004 zakon zelo >zakompliciral<. Dal je možnost, da se lahko tarifa spremeni samo v primeru, če se uporabniki« avtoiji dogovorijo. V praksi prihaja do težav zato, ker za ogromno načinov uporabe avtorskih del sploh ni reprezentativnih združenj, s katerimi bi se mi kot avtorji lahko pogovarjali. Torej zakona v praksi ni mogoče izvajati.« Kot je Še dodal Zupan, je predlog o plačilu kakšnega pavšala s strani občin smiseln, potrebna bodo le še pogajanja. Eden redkih, ki se je na peticijo odzval negativno, je glasbenik Jože Galič, ki je tudi $aro avtor približno 400 glasbenih del. Svojo mišljenje je obrazložil s primerom. »Na dobrodelnem koncertu glasbena skupina Izvede znano skladbo Dan ljubezni. Prireditelj nato prejme račun Sazasa. Izvajalčeva odločitev |e bila, da je nastopil brezplačno oziroma svoje delo podaril v dober namen. Zakaj v to prisiliti tudi Tadeja Hrušovarja in Dušana Velkaverba?f« Medtem je Matjaž Kač peticijo proti ogrožanje ljubiteljske dejavnosti poslaJ tudi predsednikom vlade, države, državnega sveta ter ministroma za kulturo ter gospodarstvo. Vse naslovljene poziva, da se zavzamejo za ohranitev kulturnega izročila naših prednikov in kulturnim društvom in vsem nepro-fitnim organizacijam omogočijo delovanje brez Sazaso-vih računov. ROZMARI PETEK Dom ali škatlica za vžigalice? Klub Študentov občine Celje je pred Časom sprožil vprašanje, kaj bo z napovedano gradnjo študentskega doma v Celju. Na problematiko naj bi vedno pogosteje opozarjali študenti, ki v vsakem Študijskem letu prihajajo v regijoTveč-jem številu. Medtem je že poslalo jasno, da je ministrstvo za znanost obljubljena sredstva In kapacitete, namenjene študentskemu domu. prepolovilo. Za odgovor so celjski študenti najprej klicali mestno občino, ki je zagotovila, da je svoje obveznosti iz pisma o nameri izpolnila, da Je torej zagotovila potrebno komunalno opremljeno zemljišče. Čeprav je bila namera ministrstva in občine podpisana že pred letom dni, se gradnja ni začela. A pred tednom dni je vendarle zasedal projektni svet za prenovo štu-dentskih bivalnih zmogljivosti. Sklepi so celjsko študentsko populacijo močno razburili. Medtem ko je v pismu o nameri ministrstvo zagotovilo Štiri milijone evrov za gradnjo doma s ISO do 200 ležišči, se je izkazalo, da je ministrstvo v novi različici gradnji namenilo le 2,4 milijona evrov, pri čemer naj bi gradili dom z zgolj 80 ležišči. Poleg tega je bilo v nameri obljubljeno, da bo dom zgrajen do konca leta 2009, zdaj se je začetek gradnje zavlekel. Študenti se sprašujejo, od kod takšna odločitev, glede na to, da novi Študijski programi vsako leto v Celje pripeljejo več študentov, že zdaj jih je malo manj kot pet tisoč, od tega }ih tisoč prihaja izven regije, Pri rezanju pogače potegnili kratico Za pojasnila smo se obrnili na ministrstvo za visoko šolstvo, ki je kot razlog navedlo regionalizadjo visokega Šolstva. Z njo naj bi študij želeli približati krajem bivanja študentov. Z analizo, kot pravijo, naj bi ugotovili, da je vCelju v preteklih letih pri starših bivalo od 70 do 85 odstotkov študentov. Potrebe po študentskih bivalnih zmogljivostih naj bi se povečevale v vseh obstoječih ter nastajajočih univerzitetnih in visokošolskih središčih, zato so razpoložljiva sredstva preprosto razdelili. TXidi ti- sta, namenjena celjskemu študentskemu domu. Ob tem se velja vprašati, ali je gradnja tako majhnega doma sploh racionalna, saj bo ne ^ede na število ležišč treba zagotovili vso potrebno infrastrukturo. Znan ni niti rok začetka gradnje; ministrstvo navaja zgolj, da Čaka na pridobitev vadbenega dovoljenja. Ob tem jeceljski študentski klub v oči zbodlo Še to, da mirustrstvo ne načrtuje obnove dijaškega doma, v katerem zaradi neprimernih razmer dijaki in študenti na) ne bi želeli več bivati. POLONA MASTNAK moMibiii m Hud spopad za Terme Olimia Vskočilo je prekmursko podjetje, domnevno s Termami Čatež v ozadju čigave bodo Terme Oli* mia? Po novembra objavlje-ni prodaji 53,2'odstotnega državnega deleža v izjemno uspešnem obsoleljskem turističnem gigantu je bil napovedan hud bof» ki smo mu zdaj priča. Kaj se dogaja? Za državni delež vTermah Olimia» Vi ga imajo Slovenske železnice, Kad in Sod, se borita konzorcij iz Podčetrtka ter trgovsko podjetje Einander iz Murske Sobote, ki se ukvarja s prodajo pohištva najbolj zvenečih blagovnih znamk, kot sta na primer Rolf Benz ali Natuzzi. Njegov lastnik Matej Sukič je na listi najbogatejših Slovencev na 91. mestu. Konzorcij iz Podčetrtka ima v Termah Olimia skupaj že 24,5-odstotni lastniški delež, ki sta v lasti hol-dinga Zvon Ena ter podjetja Bioto, katerega lastniki so vodilni delavci Term Olimia (Bioto ima v termah 4,4-odstotni delež). Konzorcij je na zahtevo Slovenskih železnic svojo ponudbo povišal na 43 evrov za delnico, čeprav cenilci, ki so jih naročili z državne strani, menijo» da je dejanska vrednost delnice 41 evrov. Nato se je mimo razpisa pojavila ponudba podjetja Einander iz Murske Sobote, ki je ponudilo za delnico nič manj kot 65 evrov. V javnosti so se takoj pojavile govorice, da gre za takoime-novano skmnato podjetje s sosednjimi Termami Čatež jetje, ki po našem mnenju nima kritja za odkup Term Oli« mia.« Zdravko Fowalsek: »Po pol leta postopka prodaje nismo prišli nikamor.« v ozadju. Interesenti za odkup državnega deleža Term Olimia so tako prejeli poziv, da se morajo v roku komaj dveh dni odločiti, ali so pripravljeni za delnico plačati 65 evrov» kolikor znaša Finandrova nenadna ponudba. Direktor Term Olimia, Zdravko PočivaiŠek, je presenečen: »Moram reči, da je postopek v Kadu milo rečeno Čuden, saj za prodajo tako pomembnega deleža normalnega postopka ni bilo. Verjamem, da se prodaja s temi pogoji ne bo nadaljevala, saj ugotavljamo, da so s takšnim načinom dela nezadovoljni tudi v Sodu in Slovenskih že-leznicah. Po pol leta postopka prodaje nismo prišli nikamor oziroma do tega, da so listi ponudniki, ki so dali ponudbe, zdaj v >outu<. pojavlja pa se neko novo pod- Konzorci) iz Podčetrtka sestavljajo holding Zvon Ena, podjetje Biolo (v lasti zaposlenih v Termah Olimia) (erObčlna Podčetrtek. Podjetje Bioto, za upravljanje družb in poslovanje ima sedež v Žalcu, v Termah olimia pa ima 4.4-odstot-m lastniški delež. V Biotu ima dobro tretjino lastniškega deleža Zdravko Poči-valšek, med lastniki so še Vas ja Čretnik (direktor Biota), Mojca Santek, Sabina Sdpčič> Jasna Bračun, Marko Sovinek, Cvetka Avguštin, Ivan Pele in Mitja Jenko. Kot se je izvedelo, začenjajo v Kadu že s tretjo cenitvijo Term Olimia. »Razočaran sem, da država tako dolgo prodaja državne deleže ter se iz lastniške strukture ne umakne,« komentira dogajanje župan Podčetrtka Peter Mišja. Občina Podčetrtek je namreč del omenjenega konzorcija, ki kupuje Terme Olimia, čeprav občino to ne bo nič stalo. »Poznam delo in projekte Term Olimia in z dobrim lastnikom bi se vse Še hitreje odvijalo. Za nas je prav tako izjemnega pomena, da se družba Terme Olimia intenzivno razvija skupaj s krajem,« poudarja župan. BRANE JERANKO Sodniki zaostrujejo Sodniki so včeraj končali tridnevno opozorilno stavko. Na celjskem okrožnem sodišču je stavkalo kar 95 odstotkov sodnikov, nič manjša ni bila podpora na okrajnih sodiščih, na dveh od teh je bila kar stoodstotna. Na okrožnem sodišču je bilo preklicanih 75 glavnih obravnav, kar ne velja za obravnave v nekaj pripornih in družinskih zadevah. Po besedah članice glavnega odbora Slovenskega sodniškega društva in podpredsed-niča celjskega okrožnega sodišča Teodora Glušič Ter-bovc so celjski sodniki dostojno ubranili svoje zahteve in jih korektno ter razumljivo predstavili javnosti. »Stavka je dosegla svoj na- INTERNET. TELEVIZIJA. TELEFONIJA ze za HUDA TROJKA! * Pmet uidiučuie inierneca 25€KQp$ / i2«KBps. DoGdne Informacije: 03 42 9S 112 03 42 68 119 e-moll; infQ@turrtsek.not TU R N $ E IC men v smislu, da opozori na posege v sodno vejo oblasti, in pri dokazu, da vlada nima posluha za sodstvo, s Čimer ustvarja nevzdržne razmere.« Stavkovni odbor Slovenskega sodniškega društva že pripravlja predloge nadaljnjih ukrepov, o katerih bodo že danes in jutri odločali na izrednem občnem zboru v Postojni. Svoje predloge bodo tam predstavili tudi celjski sodniki. Pričakovati je zaostrovanje zahtev, kot so delo le v predpisanem obsegu, poziv sodnikom k odpovedi pogodb o dodatnem delu, znižanje obsega dela in ne-sodelovanje v organih, kamor so bili imenovani. Če bodo sodniki predlog podprli» naj bi od 1. julija do izpolnitve zahtev sodniki delali samo toliko, kolikor jim predpisujejo določila sodnega sveta. Sodni£kasiavka naj bi tako trajala do 1. oktobra, kasneje pa naj bi jo še zaostrili. MJ Na okrogli mizi so sodotovsll • z levo: Jani ülaga iz zbornice zasebnega gospodarstva, vluguvemer Rant, minister Virant, direktorica RA Savinja Danica Jezoviek Korant in žalski podžupan Ivan PodpeČan. Rezerve v javnem sektorju Na okrogli mizi o vplivu javne porabe na Inflacijska gibanja in gospodarsko rast, ki jo je v Žalcu pripravila Razvojna agencija Savinja s partnerji, je bilo slišati precej zanimivih razprav. Minister za javno upravo dr. Gregor Vi-rant je govoril o prizadevanjih za brzdanje javne porabe s poudarkom na javnem sektorju ter predstavil tudi sredin podpis kolektivne pogodbe. Podpis je še zadnji korak pred vstopom okoli 160 tisoč javnih uslužbencev v nov plačni sistem, ko se jim bodo septembra zvišaie plače. Kot je omenil Vi-rani, po pogajanjih nihče ni zmagovalec, so pa uspeli obdržati plače na meji oziroma vrvi, ki je Se vzdržna. Glede zahtev sodnikov. je minister le v torek zagotovil, da vlada ne bo popuščala, saj so ustrezno umeščeni v plačni sistem. Viceguverner Banke Slo- venije Andrej Rani je predstavil pričakovana gibanja» ki bodo vplivala na gospodarsko rast, med drugim pa izpostavil, da bi morali z različnimi instrumenti kombinirali dohodek v žepu delavcev tako, da bi jim omogočili večji zaslužek. Žalski gospodarstveniki so sicer pohvalili nekatera prizadevanja za omilitev javne porabe, hkrati pa izpostavili druge dileme. Med drugim so ponovno opozorili na razbremenitev gospodarstva, predvsem glede obdavčitve plač in dobička, ter nujno prilagajanje izobraževalnega sistema potrebam trga dela. Kot so menili gospodarstveniki, je v javnem sektorju še kar nekaj »rezerve^«, predvsem pri Številu zaposlenih in kakovosti opravljenega dela, s hmer se je strinjal tudi minister Vi rant, ki meni, da se je najprej U'eba lotiti zdravstva. US, foto: TT Deveterica s Celjskega V ponedeljek so izvedli drugi del dvodnevnih volitev v organe Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, že v nedeljo pa so svoje predstavnike izvolile fi^čne osebe. Na nedeljskih volitvah so v svet KGZS fizične osebe Izvolile 44 članov (med njimi so s Celjskega Simon Ti sel, Maqan Golavšek, Marjan Kovač, Andrej PodpeČan, Štefan Štre-kelj, Sonja Arlič in Andrej Presečnik). Kol zastopnika pravnih oseb v svet zbornice sta bila s Celjskega izvoljena Jože Pribožič, ki sta ga predlagala Misijonska hiša lazaristi in župnijski urad sv. Andraž, ter Martin I^jnik, ki ga je predlagala župruja Ljubno ob Savinji. Ustanovna seja sveta zbornice, na kateri bodo izvolili predsednika in druge organe, bo v prvem tednu julija. US Skrbijo za čisto okolje Projektna pisarna Celje, zdravo mesto, je v sredo v središču mesu pripravila informativno stojnico. • V sodelovanju s podjetjema Simbio in Ekoplus je mimoidoče seznanjala s pomenom ločevanja odpadkov ter predstavila zabojnike za bioioSke odpadke in biorazgradljive vr^ke, ki jih je delila obiskovalcem. S podporo Elektra Celje so deliD tudi varčne žami* ce in informativni niaterial o varčevanju z električno energijo. Izletnik Celje pa je podaril vozovnice in vozni r^ za učinkovitejšo rabo mesmega prometa. Zanimanje Celjanov za stojnico je bilo zelo veliko. Usta\ali smo nekaj mimoidočih in jih vprašali, kako skrbijo za bolj äslo okolje. KŠ. foto: KATJUSA Marjan ČakŠ iz Celja: »Vse odpadke ločujem. Ekološke odpadke, na primer olupke od pomaranč in podobne stvari, vedno mečem v takšen zabojnik, kot je predpisano. Obvezno ločim pločevinke, steklenice in papir. Doma imamo tudi dve varčni žarnici, pri stojnici sem dobil Še eno. TXidi avtomobila ne uporabljam, raje grem peš ali z javnim prevozom.« Ljudmila Stevanovič iz Celja r » Želim si. da bi bilo mesto na splošno bolj čisto. Vedno ločujem odpadke. Tam, kjer živim, še nismo dobili posebnega zabojnika, zato biološke odpadke nosim v najbližjega, ki je nekoliko stran od našega doma. Varčnih žarnic še ni-mam> ampak jih nameravam kupili. Pazim pa pri porabi električne enei^je in tudi z vodo varčujera.« Med najbolj znanimi rojaki iz L^ke vasi je Vinko Gobec, nekdanji predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije, pred tem župan Kamnika ter direktor tovarne Stol Kamnik. Izhaja iz družine z devetimi otrokL Z obiska v Laiki vasi pri Stored med tamkajšnjimi ustvarjalnfmi ljudmi. Petdeset okostnjakov v vinogradu Usodno Šuhlovo rigolanje v Laški vasi - Petnajst stoletij vasi pevcev, gasilk, nogometašev in smu^jev Si predstavljate» da rigo-late vinograd ter naletite na petdeset okostnjakov? Ta se je zgodiio v Suhiovem vinogradu v L^ški vasi pri Što-rah pred stoenim letom in takratni gospodar Sebasti-jan je od presenečenja gotovo onemel. Kaj se je zgodilo? Po ostankih se je izkazalo, da sodi grobišče v čas prihoda Slovanov v naše kraje, od šestega stoletja dalje. »Laška vas je pomembno arheološko najdišče iz najstarejše staroslovanske zgodovine na naših tleh. Predstavlja tudi edino najdiSče na območju celjske regije.« so zapisali v Pokrajinskem muzeju Celje pred nekaj leti. V Celju hranijo komaj tri uhane, ostale bogate najdbe so najverjetneje kje pri severnih sosedih. Po treh letih je arheolog lam naletel še na trinajst grobov. Po zaslugi Šuhlovega rigola-nja vemo danes o naši pra-slovanski preteklosti precej več kot bi sicer. Na tistem mestu je Se vedno Šuhlov vinograd, eden od zadnjih dveh v Laški vasi, ki ju obdeluje Sebastijanov potomec Pavel, Sitarjev po domaČe. Pavel ostaja edini Čisti kmet v Laški vasi, živinoreji pa se posvečajo tudi na Mlakarjevi kmetiji- Pri Šuh- V akciji NOVI TEDNIK V VASEM kraju bomo obiskali PAŠKI KOZJAK Našo novinarko boste v ponedeljek ob 16. url naš' Ii v planinskem domu, kjer ji boste lahko zaupali zanimivo zgodbo aU pa ji predstavili problem. Ce želite, da pridemo tudi v vaš kraj» nam pišite ali nas pokličite) Pavel žiiwi,zaikf osti kiwt v vasi Vzna^^ »figolanjem« nalstali na dokaze o petnajstli stolelfih avQenja v vasL lovih je med drugim zanimivo, da so naročniki Novega tednika že več kot pol stoletja, za kar so bili že nagrajeni s pralnim strojem. Ce govorimo o bolj ali manj daljni preteklosti, je treba spomniti, da je Lašl^ vas nasploh šu^e pomembna. V občini Štore je med najboljšimi poznavalci preteklosti Jože Kragelj Jok iz LaS-ke vasi» ki je med našim srečanjem z vaŠČani spomnil'na dejstvo, da korenini štorsko železarstvo v nekdanjem rud-niku v Laški vasi ter sosednjem PeČovju. Vsestranski Kragelj, ki je zadnja leta pred upokojitvijo delal v Železarni Štore kot kustos nastajajoče železarske zbirke, je med drugim avtor štorskih občinskih simbolov, tako grba, zastave ter datuma občinskega praznila, ki koreninl-jo v rudarsko-železarski preteklosti. Rimska šestica v štor-skem grbu spominja na poseljenost v Laški vasi v dav- nem šestem stoletju, v vasi pa imajo celo spominski kamen z napisom Naselje v VI. stoletju. Glasilke in gasilke Kragljevi iz Laške vasi so nasploh zanimivi in ustvarjalni ljudje. Jok» kot ga kličejo prijatelji» je Štorski občinski svetnik, bil je med drugim podžupan, prav tako je matičar, ki bo jutri na celjskem gradu poročil blagajnika Športnega društva Laška vas, Simona Romiha. Daleč po Štajerskem poznajo Jokovo »boljšo polovi-co<( Radojko Kragelj, ki je slikarka ter zborovodja mešanega pevskega zbora Bojan-sko ter zbora gostincev v Celju. Vbojanskem zboru so nidi pevci iz Laške vasi- »Potem ko je nekaj vaščanov izra-ziio željo, smo se pred osmimi leti zbrali v naši dnevni sobi na prvi vaji. Nato smo bili še na drugih lokacijah, vvdemkrajü zdaj pa imamo svojo sobo v obnovljenem Kulturnem domu Štore,« je zadovoljna Kragljeva, ki je tudi pobudnica množične zborovske prireditve Od Drave do Save. Za različna prizadevanja na kulturnem področju je že prejela občinsko priznanje. »V naši vasi ni gostilne, ne cerkve, nič nimamo,« je napol za šalo, napol zares povedal Jok Kragelj, ki je tako opozoril na vseeno razgibano življenje Laške vasi. V kraju z 240 bolj ali manj ustvarjalnimi prebivalci dolgčasa ne poznajo. V zadnjih letih j e tam znova prvomajska bud-nica štorske godbe, v jeseni imajo otroško prireditev Tet-ka Jesen, nato žive božične jaslice, sledi maš ka rada ... Zbonvodkinja Radcqka Kragelj ter n\w »prog, raziskovalec preteklosti Jože Kngelj Jok, skupaj z blagajnikom športnikov Simoaom Romihom, ki bojiftri rekel »da«. Pobudnica vsega tega ter or-ganizatorica je Radojka Kragelj- V vasi med Štorami, Pečov-jem, Šentjanžem in Kompo-lami so prav tako navdušeni gasilci, z >'enoto« štorskega gasilskega društva. Najbolj predan gasilstvu je Ivan Ven-gušt iz Laške vasi, z blizu pol stoletja gasilskega staža» ki je bil dolgo mentor članic ter štorski podpoveljnik, Nj^o-va soproga Anica je bila pobudnica ženske gasilske desetine v Laški vasi, ki se udeležuje različnih tekmovanj. V Laški vasi imajo gasilke celo skromen lesen objekt, kjer je njihovo orodje za vaje. v Žlajfi Laška vas je posebej znana po Športnem društvu 78> z letnico« ki spominja na začetek nj^ovega uradnega de-lovanja. V občinski ligi malega nogometa so prva tri mesta redno »rezervirana« za ekipo Laške vasi» v domači vasi imajo celo skromno smučarsko vlečnico, ko omogočajo snežne razmere, pripravijo smučarski memorial ... V nekdanji pusti gozdni grapi, v Žlajfi imajo danes asfaltirano in osvetljeno športno igrišče, skupaj z brunarico, ki je po predlanskem požaru lepo obnovljena. Predsednik 80-Članskega društva Zdravko Romih je spomnil, da so tam tudi gasilske vaje, Zlajfa pa je nasploh družabni prostor vaščanov ter širše okolice. »Iz malega nogometa v Laški vasi se je razvilo nekaj dobrih nogometašev, ki igrajo v več-jih, polprofesionalnih klubih,« je na sovaščane ponosen predsednik- Laška vas je gotovo kraj prijaznih in zadovoljnih ljudi, ki vas ne pusti ravnodušnega. »V preteklih letih je bilo tod ogromno narejenega»« je zadovoljen vaščan mag. Dušan Kragelj. Predvsem z rokami prebivalcev Laške vasi seveda. Ljudje so med našim obiskom povedali, da pravzaprav ne pogrešajo ničesar. Morda bi lahko bili v spodnjem delu vasi deležni javne razsvetljave, tudi kakšna cesta bi lahko bila boljša. O tem so povedali tudi županu Štor, Miranu Jurkošku, ki se je udeležil srečanja s krajani Laške vasi. BRANE JERANKO Priljubljeno bojnarico športnega društva v laški vasi so, po predlanskem ptaaru, lepo obnovili. O predanosti nogometu pričujejo Številni pokali. TEMA TEDNA Vsak Ezmfld nas je kdaj prignafl da roba.VbranžMjenjase talvat postavi smiMinostIn eenjenost vsakega novega dne. Morda bo jutri v še tako brezupno temo posijalo sonce. Le priložnost mu je treba dati. Mama ni umrla^ odšla je Samomor še vedno daleč prepogost vzrok smrti • Svojci, sami z bolečino in neodgovorjenimi vprašanji Srednješolska leta so bila za Manco naporna. Nad že tako razburkanimi pubertetniškimi vodami je vse prevečkrat obvisel grozeč oblak iz domače hi$e. Misel, da ima njena mama težave» da družica razpada, )o je težila. A zaupati se ni biio komu. Potem je svojo mamo prvič zalotila z jasnim namenom» da konča svoje življenje. Šok, groza, osamljenost in občutek» da se neka) tako strašnega ne more dogajali v nobeni drugi družini pod soncem. Manca in njena sestra sta po miiint značaja zelo podobni svoji mami. Vedno Je bila nasmejana, ne preglasnega smeha, le manj govora ali celo prepira. Vedno je bila pripravljena pomagati, vedno na voljo, vedno v službi svojih bližnjih. Potem pa se je spremenila. Postala je tiha. nasmeh je zamrl. zaprla se je vase in v samotnih trenutkih si je začela delati družbo s steklenico. »Bilo mi je neskončno hudo. Gledala sem vrstnike» njihovo preokupira-nost z žuri m znamkami, ter se spraševala, zakaj se mora to dogajati ravno nam,« se spominja Manca. Sledila sta dva resna poskusa samomora. Enega je ustavila sama, drugega njen oče. »Vmes se je nekajkrat najedla tablet. Ko je ostala na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici Vojnik, sem s lUdi če ste v stiski povsem sami, je razumevajoč sogovornik vedno le telefonski klic stran: Vaš osebni zdravnik, Psihiatrična bolnišnica Vojnik OB/7S(KI1-00, Klic vduševni stiski 01/520-99-00, Sopotnik 080 22-25, Zaupni teldoD Samarijan 080 11 13, Zaupni telefon Za-Te 01/ 254-97-83, SOS telefona za ženske in otroke žrtve nasilja 080 11-55, TOM telefon otrok in mladostnikov 080 12-54. Pomoč in nasvet sta dosegljiva tudi preko spleta: www.nebojse.si,www.med.over.net, www.to$emjaz.Qet. Večina ljudi» ki naredi samomor, pred tem tako ali drugače opozori na svoj namen. Če prepoznamo te signale, jih vzamemo resno in temu primemo reagiramo» laJiko tako usodno dejanje svojega bližnjega preprečimo. Zavedati se je treba» da so predvsem depresije in čustvene krize, ki lahko vodijo do trenutka brezupa» resne» vendar ozdravljive bolezni. Pozorni moramo biti na prejšnje poskuse samomora» na govorjenje o smrti» morda tudi prikrito namigovanje na samomor» na urejanje zadev in nevsakdanja dejanja, ko sta na primer podarjanje predmetov in postavljanje. Ključna je naša pripravljenost poslušati in slišati Ne puščajte Človeka samega» pospremite ga do zdravnika, skupaj poiščite pomoč, lahko tudi v dežurni ambulanti psihiatrične bolnišnice Vojnik. Nuša Ko* nec Juričič pri tem dodaja, da se pozitivni trend preventivnih programov sicer Čuti» vendar niČ ne more nadomestiti humanosti vsakega izmed nas v vseh medčloveških odnosih. Kot pravi, je marsikateri samomor mogoče preprečiti. težkim srcem hodila na obisk- Veselila sem se srečanja z mamo in se hkrati spraševala, kaj sploh dela tam, saj vendar ne sodi tja med Liste ljudi, Otroško norčevanje iz Voj nika» kadar so ti hoteli povedati, da si malo čez les, mi je pustilo občutek sramu. Na vprašanje, kje je mamica, sem samo suho odgovarjala, da v bolnišnici,« se osnovnošolskih let spominja Manca. Ko bi se zbudila pol ure prej... Bili so boljši in slabši dnevi. Ob slednjih je zavest, da mama ni prepričana, da sploh hoče živeti, prinesla strah. Strah z veliko zaCet-nico. Vsakič, ko je kam izginila, ko seje slabše počutila, ko je bil njen pogled bolj moten kot običajno. Tistega dne je Manca prišla domov in mama jo je sprejela z običajno prijaznostjo. Bilo je vroče julijsko popoldne in prigovarjala ji je, naj leže in si odpočije, češ tudi sama bo tako storila. Ko se je Manca Čez nekaj ur prebudila, jo je tisti znani občutek v trebuhu udaril kol kladivo. Kje je? Že po kratkem iskanju je pogled proti skednju povedal vse. Mama ^e je odloČila. V tretje ji je uspelo. Ni je bilo več. Manca je bila takrat stara 18 let. »Ob takih tragedijah vsi pravijo, da bo bolje» da čas celi rane. Pa ni res. Še danes, 12 kt po tem dogodku, mi manjka tako kot tiste prve mesece. Za nazaj so stvari tako kristalno jasne. Zdaj natanko vem, da je v sebi kričala po pomoči, da je trpela In bila nesrečna. Mi pa ji nismo znali prisluhniti, Tudi tako lahko razumem, zakaj se je tolažila s pijačo. In ko v življenju srečam koga. ki se skozi težave prebija na način, zaradi katerega ljudje dvigujejo obrvi, stegujejo kazalce ... se vedno spomnim na to, da se verjetno nikomur ne zdi vredno pogledati za to zaveso in pomagali. Zares pomagati.« Šentjur je že desetietja med kraji, ki so po Incidenci (število samomorov na 100 tisoč prebivalcev) v samem slovenskem, Če ne celo evropskem vrhu. Na tem področju Izobrazbeni, socialnoekonomski in Še nekateri drugi dejavniki res niso optimalni, vseeno pa odgovor na vprašanje, zakaj )e ravno Šentjur tako zelo ranljiv, Še zdaleč nI enostaven. Kot pravi Nuša Konec Ju-ričlč Iz celjskega zavoda za zdravstveno varstvo, bi bilo treba lokalne pos^nosti podrobneje raziskati. Običajno se izkaže, da gre za preplet in sovpUv večih dejavnikov tveganja. Po optimističnem letu 2005» ko so na šentjurskem zabeležili 25 samomorov na 100 tisoč prebivalcev, se je v letu 2006 trend spet obrnil nav2^or. Predlani se je v tej upravni enoti incidenca podvojila na 50*8. Na Slovenskem se povprečje giblje od 25 do 50, regijsko med 50 in 56. Letno v Sloveniji z vlaka življenja prostovoljno Izstopi okrog 600 ljudi. Manca je zdaj mlada mamica s svojo družino, ki se zaveda, da je treba za lastno srečo v življenju iti čez zamere in sovraštvo. »Pa vseeno sem bila od začetka jezna predvsem nanjo. Videla sem svojo bolečino, svojo izgubo, čutila nesrečo svoje sestre in nisem se mogla sprijazniti, kako nam je lahko to naredila. Kako naju je lahko zapustila.« Tista prva leta - sestra se je že odselila - sta ostala z očetom sama. Trudila se je, da bi vse ostalo isto. »Mislila sem, da bom s popolnim gospodinjstvom, s cvetočimi rožami, s podobo, ki jo je gojila mama, zapolnila praznino, ki je ostala za njo. Pa bolj kot sem ubadala z zunanjo podobo, pogosteje je kdo pripomnil >je pa res prazno brez nje<, Kot da ne bi sama vedela, da je vse zaman ...« Pa četudi Je treba bolečino izkrioati »v času študija sem našla ljudi, ki sem se jim lahko zaupala, brala, hodih na predavanja in nekako prebolela. Razumsko danes vem» da pri tistih letih nisem mogla reagirati drugače, da ne morem biti kriva za to kar se je zgodilo. Tako kot sem si tiste prve mesece očitala, zakaj sem šla spal, tako si zdaj očitam, kako ji nismo znali prisluhniti» ji biti ob strani. Ona pa je hodila v soboto in nedeljo domov z zdravljenja, kuhala in prala, nam vse pripravila in spet odšla. Pogovarjali pa se nismo. Morda je krivo to podeželsko razmišljanje, večna obsedenost z delom, bognedaj, da kdo kje za trenutek obsedi... In potem niti ne opaziš, da Člo- Stigmatlzlranost samomora kot najbolj Intimnega in najbolj končnega Človekovega dejanja se je skozi zgodovino zmanjšala. Danes spodoben pogreb ni več vprašanje. Se vedno pa samomorilci marsikje veljajo za ljudi šibke volje» slabiče» celo sebične^. Stroka danes opozarja» da je to daleč od resnice. Nihče nI imun pred občutki brezciljnosti, brezvredno-sü in najbolj kritično -brezupa. Predstavljamo si» da je tipičen slovenski samomorilec moški srednjih let, običajno ločen ali ovdovel» vsekakor zapuščen, in vzročno ali posledično obremenjen z alkoholizmom. A to še zdaleč ni pravilo. Raziskave kažejo, da vsaj poigravanje z mislijo na samomor ni tuje niti najstnikom niti ikrokom. vek enkrat morda molči drugače kot kdaj drugič.« Po drugi strani pa se Manca zaveda, da je bila njena mama očitno zelo odločena, da bo odšla. »Mislim, da pride takrat v človeka nekaj močnejšega od njega samega. Dvigniti roko nase... nihče ml ne bo rekel, da ti za to ni treba biti močan in pogumen.« Manca Še zdaj po vseh teh letih vsak teden obišče mamin grob. »Mami nismo znali, ne mogli pomagati. Razumem njeno bolečino, pa vseeno. Brazgotina bo ostala za vedno. A verjamem, da me je to naredilo močnejšo in odločnejšo. Bolečino je ü-eba dati iz sebe in se predvsem veliko veliko pogovarjati.« SAŠKA T. OCmK Foto: GrupaA Med vzroki za samomor je v veliki meri prisotna duševna.bolezen -shizofrenija, depresija, alkoholizem. In če duševna bolezen nI več nekaj. Česar bi se moral človek sramovati, je duševno zdravje vzeto zelo samoumevno. Kot pravi Nuša Konec Juričič. biti duševno zdrav ne pomeni le ne imeti takšne ali drugačne duševne motnje. »Zelo poenostavljeno lahko duševno zdravje opišemo vsaj Še s tremi merili. Prvo opredeljuje Človekovo notranje psihično stanje: sreča» dobro po-Ču^e, zadovoljstvo s ft^mim seboj, dobra podoba o sebi. Drugo merilo duševnega zdravja so človekovi odnosi z drugimi in njegovo delovanje: dobri odnosi z ljudmi okoli nas» razumevanje drugačnosti, uspehi pri delu, v Šoli, službi In drugih dejavnostih, ki jih opravljamo. Itetje merilo duševnega zdravja je sposobnost Človeka, da obvladuje svoje življenje In se uspešno sooča z različnimi situacijami, nalogami, obremenitvami in težavami.« GTCPODARSTVO O cetis Gorenje pokriva sive lise Velenjčani prevzeli nizozemsko družbo Atag - Franjo Bobinac zastavlja svoj ugled Na sredini skupščini in kasne)e Še na novinarski konferenci je predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac razkril doslej skrbno varovano skrivnost, da so v torek v Amsterdamu pod* pisali pogodbo za prevzem družbe Atag Europe, in ene-ga največjih slovenskih prevzemov ocenil za zgodovinski mejnik. Družba je lani ustvarila 150 milijonov evrov prihodkov in ima več kot 400 zaposlenih. »S tem Gorenje pokriva sivo iiso in vstopa na 27-miliionski t^ Beneluksa, dobili pa smo vrhunske blagovne znamke in vstopili v vi§ji cenovni segment na ne- katerih trgih.« je nakup nizozemskega ponudnika gospodinjskih aparatov predstavil Bobinac» ki je dodal še možnosti za krepitev blagovnega položaja Gorenja na trgih zahodne Evrope, ogromno sinergij in dobrih finančnih učinkov. Nakup ne bo vplival na zaposlene v proizvodnji Gorenja, saj družba Atag na Nizozemskem nima lastne proizvodnje - ta je zagotovljena z zunanjimi partnerji, Družba ima razvejano mrežo najbolj uglednih dobavi* teljev z vsega sveta, ponaša se (udi s tremi svetovno znanimi blagovnimi znamkami, Atag. Pelgrim in Etna. Atag Po sklepu skupščine bodo delničarjem Gorenja izplačali dobrih 6»5 milijona evrov bilančnega dobička za lansko poslovno Ielo> tako da bodo za delnico dobili 45 centov bruto. Gorenje se še vedno spopada predvsem z rastjo cen surovin, ki so lani pobrale vsaj 10 milijonov evrov dobička. Za naložbe so namenili 74 milijonov evrov, največ, 30 milijonov za nove izdelke, v šoštanjskem Indo-pu pa so za Pairio oziroma izdelavo osemkolešnikov namenili 700 tisoč evrov> kar je le 1,5 odstotka vseh naložb. Arka že drugič v stečaju V tem tednu naj bi bil na celjskem sodišču prvi narok za preizkus terjatev upnikov do podjetja Arka iz Žalca, vendar se to ni zgodilo. Na odločitev sodišča o prekinitvi prisilne poravnave ter začetku stečaja se je namreč podjetje Arka pritožilo na vrhovno sodišče, ki je stečaj razveljavilo in primer znova poslalo v obravnavo. V začetku meseca se je tako sodišče znova odlo-čilo za začetek stečaja, med predlagatelji pa je bil tokrat tudi prisilni upravitelj Borut SokliČ. Prisilni, zdaj stečajni upravitelj Borut Sokllč podobno kot nekateri upniki sumi. da je lastnik podjetja Arka ter trgovin Hardi Dario Šaver želel izkoristiti prisilno po-ravnavo za izčrpavanje podjetja. Kol je navede! med razlogi za stečaj, je glede na okoliščine jasno, da dolžnik nobene od predlaganih obveznosti iz prisilne poravnave (govoril je o zagonu treh novih diskontnih trgovin ter poplačilu vseh upnikov do konca prihodnjega leta) ne bi mogel izpolniti, temveč bi se upnikom z zavlačevanjem postopka povzročala le še večja škoda. Znova je, podobno kot sodna izvedenka, omenil podjetje Lider, na katerega sta zakonca Saver prepisala vse nepremičnine, ter izplačilo dobička v času. ko je podjetje že bilo v težavah. Kol je dodal, se ustrezne kazenske ovadbe že pripravljajo. Predstavnik podjetja Arka je vsa namigovanja o nere-snosti finančnega načrta, s katerim podjetja ne bi mogli sanirati, odločno zanikal. Med drugim je povedal, da prisilni upravitelj določenih zalog niti ni popisal, s čimer je ustvaril slabšo sliko podjetja, kot )e. Sporno se mu je zdelo ludi Sokličevo navajanje kazenskih ovadb (kazniva dejanja poslovne goljufije in oškodovanja upnikov ter zlorabo Inštituta prisilne poravnave so omenjaK ludi drugi, op.p.). Poleg lega je poudaril, da je od pogodb z Lider-jem minilo že več kot pol leta> zato tem transakcijam ne morejo oporekati. Novi narok za preizkus terjatev bo, Če medtem znova ne bo prišlo do pritožbe, 10. septembra. Že v postopku prisilne poravnave, ki se je začela lani oktobra, so upniki prijavili za več kol 8,3 milijona evrov terjatev. R02MAR1 PETEK Predsednik uprave Gorenja Franjo Sobinac na Nizozemskem pokriva 30 in v Belgiji Ln Luksemburgu 10 odstotkov tržišča. S tem prevzemom bo Gorenje že prihodnje leto doseglo 1,5 mi-iljarde evrov čistih prihodkov od prodaje, medtem ko letos kazalci poslovanja Še ne bodo tako vidni. Združitev bo namreč začela veljati s 1. julijem, do takrat pa naj bi pridobili še soglasje urada za varstvo konkurence. Hkrati s stoodstotnim prevzemom nizozemskega podjetja se bo širila ludi uprava Gorenja, saj bo vanjo vstopil dosedanji lastnik Ataga Philip Sluiter. ki bo odgovoren za poslovanje v Beneluksu. Atag so Velenjčani prevzeli za 130 milijonov evrov. Del kupnine, 40 milijonov evrov, bodo poplačali z lastnimi delnicami, za ostalo se bodo zadolžili. Očitke nekaterih, da je v ozadju prevzema lastninjenje Gorenja, je Bobinac zavrnil z obrazložitvijo, da imajo delničarji zelo dobro izkušnjo z uporabo sklada lastnih delnic v Gorenju, saj so tudi zanje ustvarili približno 14 milijonov evrov kapitalskega dobička. »Insinuacije o lastniških zgodbah kategorično zavračam. Živimo v času, ko se marsikaj dogaja. Gorenje pa bo še naprej vzor transparen inosti, legitimnosti in etičnosti poslovanja. To jamčim tudi sam s svojim ugledom,« je Bobinac zavrnil različna sumniče-nja. US Fakulteta za management Koper Izberite modro Podiplomska šola Uanag«ntfri/9p«c.nwiitsmMrta Mytaiemenl v tnbraHvanju / spec. niMifr v U«6ra{«vu)u UsndgMnent / naf. zfoeosti Msnagvnent/dr mmtH Dodiplomska šola Mai^emMrt/dipi.filMentst1a(VS} Myt^BTTWnt / di^. skwwnltVtai (Lffl) tnformativm dn^vi 2D0fi: Koper wdä fdluM, Cantoijsva 5 17.junl]200Soi)l7. ut> C«Ue $üidiskosrediieeFMCeie.Ljubl^sk9C.SA 16. lualj 2006 ob 17. im 19.juni| 2008 ob 17. un HmGonca RiU Severa Pnnwste, Medrvsfodni prstwl 6. Vrtiqba 18.jutiij200SQb 17.on Maribor II Gimnazija Mar^. Tr^ MHi^ Zktanüia 1 20 ^ni|?00Sobl7.un vmtfnMipj} Ropor I Colje ? Što^Uta I Kmdonca Pridružite se nam v študijskem ^etu 2008/2009 Premogovnik na GoKeh PV Invest, ki se ukvarja z naložbami in urejanjem okolja> sicer povezano pc^jetje velenjskega premogov-nika» bo najverjetneje kupec italijanskega deleža na Goiteb. Rekreacijsko-turislični center Goiie je pred devetimi leti šel v ste<^j, na dražbi ga je kupilo ju^otiroisko podjetje Dr. Schar&i^eden in polovico nato prodalo 22 slovenskim družbenikom, večinoma savinjsko-šaleškim občinam in podjetfem. Zaradi drugačne poslovne politike so Italijani že pred Časom začeli prodajati svoj delež, zanj so zahtevali približno 2 milijona evrov. Kot kaže, so-zdaj s PV Inve-stom le dosegli dogovor, pogodbo o prodaji deleža pa naj bi podpisali v naslednjih dneh. Na »slovenski» strani je doslej imelo največji delež podjetje HTZ» prav tako hčerinsko podjetje velenjskega premogovnika. US Na podlagi 58. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU-UPB 3, Uradni list RS» it. QZ/2Q07), 35. člena Zakona o Zavodih (ZZ. Uradni list RS. št. 12-481/1991). 21. člena Odloka o ustanovitvi zavoda Energetska agencija za Savinjsko» Šaleško in Koroško (Uradnt vestnikMO Velenje, It. 16/2006. Uradni list RS. št. 47/2006 in šL 53/2006) in 12. člena Statuta Zavoda Energetska agencila za Svinjsko, Šaleško in Koroško Svet savoda KSSENA objavlja javni natečaj za imenovanje DIREKTORJA Zdvoda Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško. Za direktoriale lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje nasled* nje pogoje: - univeiTHetna a^i visoka strokovna izobrazba naravoslovne smeri. • najmanj 5 let delovnih izkušenj, - znanje slovenskega jezika. - znanjevsajenegasvetovne^ajezika. - vodävene sposobnosti. Ključne naloge: > voden je zavoda KSSENA v skladu s projektom »Uslanovi-tev lokkne ali regionalne energetske agencije « evropskega programa Intelligent Energy Europe (Inteligentna ener-gija Evrope); - vodenje lokalnega In regionalnega razvoja na področju obnovljivih virov in učinkovite rabe energije; • zastopanje In promoviranje Zavoda KSSENA na lokalni, nacionalni tn evropski ravni; • vodenje pnprave in izvedbe sofinanciranih projektov na nacionalni in e>^opski ravni (Cilj 3. Intelligent Energy Europe. Lite +. Norveški finančni mehanizem ...) Prijave naj kandidati pošljejo v 15 dneh od objave razpisa z: • dokazilioizpolnjevanjurazpisnihpogojev. - življenjepisom z opisom dosedanje pi^icne kariere, - fotokopijodelovne knjižice. • programom poslovnega in programskega razvoja zavoda za mandatno obdobje 4 let v sktadu s programom »fnteli-gentna energija Evrope- In - potrdilom o državljanstvu. Prijave naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici s priporočeno pošto na naslov: Mestna občina Velenje, Sprejemna pisarna. Titov trg 1« 3320 Velenje, označene s pripisom Javni razpis -direktor Zavoda KSSENA. Rok za prijavo začne teci naslednji dan po objavi razpisa. Obravnavale so bodo samo pravočasne In popolne vloge. Kandidate bomo o izbiri pisno obvestiti v zakonitem roku po izvedenem postopku Imenovanja. Z izbranem kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas štirih let. Po preteku mandatne dobe je ista oseba Ishko ponovno imenovana. Dodatne infonnacije lahko dobite pri kontaktni osebi razpisa ge. Martini Kamrčnik. tel : 03-8961-620. V besedilu javnega razpisa uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični ot^iki. so uporabljeni kot nevtralni zazerlske in moške. Franc Gornja k, predsednik Sveta zavoda KSSENA ©tön partnerinajfwljsimohimm K* AKCIJA 2 Noidmyti ÄiMÖ 'J^gßJlem CeJj^ 4'K^ \ Nase udeleženke še zadnjič skupaj no delavnici zdravega hujšanja skupaj z Jano Govc Eržen, Anjo Lesjak in Tatjano Škornik Tovornik (na sliki manjkajo Janja Kupec, Milena Jurgec in Dragica Palir, ki ji želimo čimprejšnje okrevanje). Lažje za več kot 200 kilogramov! Uspešno smo pod streho spravili še peto sezono delavnic akcije Hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje. Sedemnajst udeleženk, kolikor je končalo delavnice zdravega hujšanja, je nadvse zadovoljnih tako nad izgubljenimi kilogrami kot glede vsebine delavnic. »Hujšarke<( sedaj čaka nadaljevanje zdrave poti v življenju, zato si želijo skupinskih srečanj in predvsem nadzora nad telesno težo. Skupaj so od sredine marca do torkove zadnje delavnice izgubile več kot 200 kilogramov. Vzpodbudno In pohvalno za nadaljevanje novega, bolj zdravega načina življenja, še zadnji nasveti prim. Jane Govc Eržen pred koncem delavnic so bili: »Uporabljajte trikeU S tem }e imela v mislih uspešne zamenjave živil, kot na primer bel kruh za polnozrnatega, surovo maslo, margarino in topljene sire za nemastno skuto, ocvrte ribe za tiste na žaru, namesto ocvrtega jajca pa naj odslej jedilnik zapolni kuhano aH pečeno jajce brez maščobe. »Nadaljujte z zdravim t>dčinom prehranjevanja, gibanje in telesna dejavnost naj vas spremljata sleherni dan.a Skoraj vse dosegajo večje vrednosti porabe kfsika, kar se kaže pri dedovanju njihovih dihalnih, srčno-žHnih In transportnih sistemov. «Udeleženke so sposobne hoditi dlje časa kot na začetku programa, njihova hftrost hoje pa je z& približno 30-50 odstotkov višja, kot je bila na začetku,« je rezultate njihovega dela v Top-fitu strnila Anja lesjak, študentka Fakultete za iport. »Hujšarke« so tudi mišično bolj vzdržljive in maičobno je nadomestila mišična masa. »Zaradi tega seje povečal njihov bazalni metabolizem in udeleženke bodo pri enaki količint vnesenih kalorij in enaki koMčini telesne aktivnosti v enem dnevu odslej porabile več kalorij.« Najbolj so se zmanjšali obsegi bokov, pasu in prsi in posledica je za dve številki nižja konfekcijska številka kot na začetku. Najbolj vzpodbudno pa je, da se je pri večini udeleženk zmanjiala vrednost trebušne debelosti, ki je nevarna za nastanek srčno-žitnih obofenj. Sprememba je tudi na psihološkem področju. Udeleženke so bol] samozavestne, imajo več energije, lažje opravljajo vsakodnevna opravila. Izboljšala se je njihova delovna sposobnost. Prav rsko Lesjakovo le veseli, da so nekatere telesno aktivnost privzele kor svoj življenjski slog in bodo z njo nadaljevale tudi po koncu programa. MATEJA JAZBEC V uspešno delo naših udeleženk in več kot 200 izgubljenih kilogramov se prepričajte tudi vi na sobotni zaključni prireditvi akcije» ki bo ob 9. uri v City centru Celje. Da &G bo&te prepričali v uspeino delo naiih '•hujš^rk«, objavljamo tabelo, nd kateri boste hitro opar^li sprerr^cmbe od rr^arcado junija. Na njej lo liste, k» so vztrajate do korica. IMEMPKOMEK AGNIČiEUCA VOH MIIUCA LE6EA MAFUCTKA VINKO MOJCA VÖDES TUflKMATE/A SEVSEKZORtSLAVA SiTAft ALENKA KCLMAflfNKA NASSIB AURORA JURCSC MILENA REBERSEKMimCA KUI^C JANJA nANKONEVENKA 06ERŽAN IRENA VASlUfVIČ MtRA 1K0V1C TANJA PALIR DRAGKA IN1B3RA KUZMfN k.d 764 3302 grjž«. slovenija PE BiKESHOP Rlmfkiceu70.3911 Šempeter VELIKA IZBIRA OTROŠKIH KOLES ♦3$6 3 700 1120. hr. «•sas 3 700 1121 POZOR, HUD PES Ljubim svoje debelo črevo če je Človek zaposlen v knjižoici, se mu odnos do knjig prej ali slej nekoliko spremeni, še posebej, če je pred tem, ko se je v njej zaposlil, študira! kakšno književnost aJi pač kakšno drugo, recimo ji, družbeno vedo. Običajno se mu dozdeva» da je v knjižnici le skrita kak§na posebna esenca, da imajo Borgesova umovanja o tem »spominu človeštva«, kot nekdo posrečeno imenuje pisavo in kar je povezanega z njo, nekakšno težo. Toda ta svetost knjižničarskega prostora sčasoma ugaša in stenj njene posve-Čenosti Še posebej ugaša» ko se ti pod roke prikotalijo knjige, za katere bi bilo boljše, če bi jih v hipu reciklira-li> da jih ne bi ravno zažigali na nemoderen način, se pravt na grmadi. Dostikrat se pred teboj znajdejo ljudje» Ü imajo do-ločene življenjske težave, recimo kakšen stres, pa morda kakšno depresijo» ali pa so zgolj nesr^fii» razočarani in kar je §e podobnega. ŽeHjo si tolažbe, knjig, lu bi jim vrnile sa-mozdvest. jim olajšale dan, jih potolažile, postavile na noge. V knjižnici se hranijo in izposojajo številni prak-tični psihološki priročniki, ki si jih ljudje, včasih ceJo preveč strastno, izposojajo v ta namen. Pridejo sami, sijih naberejo in gredo, včasih pa tudi oas zaposlene prosijo za pomoč in nasvet. Eeeee, tu se pričnejo težave. Kaj naj človek svetuje nekomu, ki je vtežavah? Ali ga naj najprej da na rešeto psihoanalize, morda intuitivno presodi, kakšno literaturo na) mu da? Nenazadnje tudi vseh knjig ne poznamo, kako le? Včasih se enostavno odločamo glede na povratne informacije, ki jih pridobimo od samih bralcev in nato vse skupaj z nekakšno značajsko tipi-zacijo osebnosti La kombinacijo mnenj o prebrani knjigi presodimo, komu na) kaj damo. Včasih pa celo po stopnji rezervacij določenega knjižnega izvoda. No, ena izmed takšnih rezerviranih avtoric je Louise L. Hay. Osebno sem precej za-drian do knjig, ki si jih bralci množično rezervirajo in Piše: MOHOR HÜDEJ m oho rh(2)hotTna i 1. com včasih Šele po nekaj mesecih primem v roke knjižm izvod tovrstnih knjig in običajno spoznam, da sem bil z razlogom v dvomu o kvaliteti in smislu prebiranja le-teh. Nekega lepega dne pa vzamem v roke drobno knjižico omenjene avtorice z naslovom Ljubite svoje telo. Berem, berem, ne morem verjeti, ta baba je blazna. Ta baba je popolnoma nora, tej babi se je »sfuzlalo« in to babo prebira vse živo in mrtvo. Vzamejo njeno prvo knjigo in si rezervirajo drugo, tretjo. Ta svet je popolnoma zmešan, debilen, kretenski,apo-kaiipsa, »fertik«. Knjiga je zbir njenih razmišljanj, če lahko temu rečemo razmišljanje, o telesu- Celo več, l^bnica je telo prav fino anatomsko razkosala In zapela himno vsakemu delu telesa posebej. Najbolj »prtegnje-na« se mi je zdela njena epopeja debelemu črevesu. Naravnost poetično je opisala čudovito zadrekanost telesa. Pravzaprav se mi v sanjah ne bi zazdelo, da je debelo črevo tako zelo čudovit kos mesa. Takole piše: »Sem odprt kanal za vse dobro, ki neovirano, v izobilju in radostno priteka vame in se steka skozme. Z veseljem se odrekam vsem mislim in stvarem, ki me mašijo in zapirajo. Vse stvari v mojem življenju potekajo normalno, skladno in brezhibno. Živim le v vedno navzočem sedanjem trenutku. Izbiram misli, ki me ohranjajo odprtega (o) in dovzetQega(o] za tok življenja. Brez težav jemljem vase, presnavljam in izločam. Ljubim svoje čudovito debelo črevo in sem mu hvaležen(a)!« Me je pa nekaj naučila, da lahko vs^ «sejie« po papirju. Spoštovani br«üci, knjige Še zdaleč niso tako svete kot debelo črevo Luise L. Hay, INTERVJU »Vec v življenju ne bi mogel dosečitf Tako o svoji plodni glasbeni karieri meni nekdanji celjski maturant» dirigent, skladatelj, pianist, violinist, tolkalist in glasbeni esejist Anton Kolar - Vrnitev pred celjsko občinstvo Po več kot tridesedh letih se mae stro medcarodnega slovesa Anton Kolar z Orkestrom Slovenske fU-hannonije vrača v Celje. Nocoj cb 19.30 bo po dolgem Času tako spet stopil na dirigentski podij v Celju, kjer se je začela njegova bogata, po Evropi razpršena glasbena pot Ta pot ga je vodila do najbolj znamenitih svetovnih orkestrov, pri čemer je zanj Še vedno nepopisno doživetje nastopiti vmcstu, kjer jepre-živel svojo mladost in kjer je leta 1960 maturiral na I. gimnaziji v Celju. Nocojšnji koncert Slovenske filharmonije v dvorani Golovec je posvečen prav celjski I. gimnaziji, ki letos slavi 200-letnico. Na koncertu bodo ob spremljavi Orkes&a Slovenske filharmonije pod vodstvom mae-stia Antona Kolaija nastopüi sopra-nistka Andreja ZakonjŠek (prav tako nekdanja dijakinja L gimnazije), Slovenski komorni zbor. zbor Consortium musicum ter Mešani mladinski pe\^ki zbor 1. gimnazije v Ce- 1)u. D nocojšniem koncertu se bo gotovo ie dolgo govorilo. Kaj pa sami pričakujete od tega večera? l\idi zame bo ta koncert velik dogodek. Ne samo zato, ker bo Orkester Slovenske filharmonije krstno izvedel mojo simibnično suito vsred-njeveškem stilu Friderik in Veronika, ki sem jo za to priložnost napisal in posvetil mestu cilju, pač pa tu- -, ^ di zato, ker bom V vnovič podoživel čase. ko sem kot celjsk} gimnazijec z dirigentsko palico prvič stopil pr^ šolski zbor. Kakšne spomine imate na gimnazijo v Celju? Zelo lepi spomini me vežejo na te čase. Bili smo posebna generacija. Hodil sem v 4. d in vsi v razredu smo izjemno radi prepevali v šolskem zboru. Ustanovil sem rudi gimnazijski oktet, s katerim smo uspešno nastopali ne samo v Celju, ampak širom po Sloveniji. Vsi člani okteta smo še vedno veliki prijatelji. Kateri anekdoti iz gimnazijskih let se Še danes nasmejete? Najbolj smešno je bilo na prvem nastopu našega okteta. Povabili so nas na občinsko proslavo v Petrov-če, kamor smo se odpravili kar z avtobusom. Na postaji nas je čakal organizator, ki nas je že od daleč ogovoril: »A vi ste torej ta gimnazijski oktet? Ja koliko vas pa }e?« Nato se je o^asil sošolec in resno odvrnil: »£h. danes nas je samo osem.« (smeh) Takratni 4. d pa ni bil pose^ samo po tem, da je rad prepeval, pač pa je izstopal še po nečem, kajne? • O, ja. Bili smo zelo uspešen razred. Imeli smo slovenskega prvaica v matemaöki. spet dni^ sošolec je postal uspešen bankir na Dunaju, sošolka je uspešna na področju kemije Nikar pri tem naštevanju ne pozabite omeniti sebe. Redko komu namreč uspe v žhijenju ustvariti tako bogato in uspešno kariero, kot jo je vam. Na ste najbolj ponosni? Zagotovo r^ to, da sem dirigiral več svetovno znanim orkestrom, kot so dresdenska, moskovska in tenln-^ajska filharmonija, berlinski simfonični oricester... Mislim, da več v življenju ne bi mogel doseči. Kdo vam je v srce vsadil ljubezen do glasih? Za to se moram zahvaliti svojemu očetu, ki sicer ni bil profesionalni glasbenik, ga je pa glasba zelo navduševala. V Dramljah, od koder je izhajaljevodiizbor. Kot majhen {an-dč sem ga pogosto spremljal na vajah In ko sem že znal malo i^ati klavir, me je oče takoj postavil za orgle. Tako sem orglal vse do mature in tu-cü po njej, pri čemer sem la inštrument dve leti tudi študiral. Od tod se je m oja glasbena pot razpršila po vsej Evropi. IVenutno živite in ustvarjate v nemškem mestu Weimar. Pravite, da je to mesto poleg Celja najlepše na svetu. Zakaj? To mesto je zit)elka nemške kulture. V njem so živeli vsi veliki možje, od Luthra, Bacha» Liszta, Goetheja ... Zelo srečen sem tam. Kljub temu me Stari grad in tri zlate zvezde v celjskem ^bu stalno spremljajo, ne glede na to, kje sem. Ste navdih za si^onično suito v srednjeveškem stiJu, ki jo boste krstno izvedli nocoj, naŠU v Wei-marju ali Celju? Id^ za suito je nastala že pred kakšnimi petimi leti. Za srednjeveško ^asbo me je pravzaprav navduŠUa moja žena, Nemka po rodu. VNem-äji je namreč izredno bogata tradicija srednjeveških prireditev. Na teh prireditvah sem večkrat sliš^ igrati izredno poskočno in zanimivo ^as-bo, ki je prej nisem poznal. Tako sem se za srednjeveško glasbo resnično navdušil v Nemčiji, seveda pa sem to takoj povezal s Celjem. Torej je bila tudi za usodna tragična ljubezen med Friderikom in Veroniko, ki Je navdihnila že mnogo slovenskih um^nikov? Na^o prekinja ljubezen z umorom prizadene vsakega bralca, gledalca ali poslušalca. T\iči mene ni pustila ravnodušnega. S suito sem želel pre- seliti simfonično ^asbo za šesisto le( nazaj, v 15. stoletje. V Čas, ko je bila cerkvena ^asba globoko poduhov-Ijena, ko so bi\e v starocerlwenih lestvicah še dovoljene vzporedne kvin-te in oktave... V čas. ko je bila posvetna glasba tako poskočno zapeljiva, da nas ob njenem poslušanju še danes zasrbijo pete. Stroga gospoda jo je zato včasih celo prepovedala. Na zač^u vsakega stavka sem vsaj delno skušal prikazati vzdušje in instrumentalne posebnosti srednjeveške glasbe. V naslednjih taktih sem seveda - pač zaradi neštetih tehničnih in barvitih možnosti današnja simfoničnega orkestra - te zamisli varii-ral na več načinov, ritmično ali melodično. Pri pisanju suite paste mislili tudi na jezik. Zbor bo prepeval v latinščini. Kdo vam je pomagal pri pisanju besedila? V srednjem veku so se vsi izobraženi Evropejci lahko sporazumevali le v latinščini, zato bo tudi zbor prepeva! v tem jeziku. Dve besedili sem vzel iz zbirke Carmina Burana, vsa ostala, ki so vezana na zgodovino Celjskih knezov, pa mi je po njenih motivih spesnil eden najboljših sodobnih slovenskih ladnistov Kozma Aha-čič, za kar sem mu neskončno hvaležen- Samo ena pesem je v slovenskem jeziku, in sicer tista Konrada L Žovneškega, ki je bil v 13. stoletju poznan pesnik trubadur. Pri iskanju teh zgodovinskih podatkov in besfr dil mi je bii v veliko pomoč prijatelj ddr. Igor Grdina [tudi bivši dijak I. ^mnazije), za kar se mu iskreno zahvaljujem. Kaj ste poleg suite še igrali za nocojšnji slavnostni koncert ob 200-letnici celjske I. ^mnazije? Na začetku bo orkester zaigral Brahmsovo Akademsko svečano uverturo, ki je kot nalašč za ta dogodek. V drugem delu pa bomo zaigraJi dve ariji iz operete Princesa Vrtoglavka Josipa Ipavca. ki jo je skladatelj končal 4. septembra 1910, Opereta je svojo krstno izvedbo dočaMa šde leta 1997 {SNG Maribor), 76 let po skladateljevi smrti, zasluge za to pa ima prof. ddr. Igor Grdina, ki je zanjo napisal novi libreto. Nocoj bomo slišali dva odlomka, in sicer arijo Pravljica in Arijo o urid. S čim ste v zadnjem času najbolj zaposleni? Zadnjega pol leta nisem diri^ral niti nisem sprejemal nobenih ponudb, saj sem bil preveč zaposlen s suito. Zanjo nisem napisal le partiture, ampak sem moral napisati tudi celoten orkestrski ma- Anton Kolar se je slovenskim staršem rodil 24. januarja 1942 v Beogradu. Družina se je leta 1945 vrnila v Celje, kjer je Anton obiskoval osnovno šolo in ^mnaajo. Po končani L gimnaziji je na ljubljanski glasbeni akademiji nadaljeval študij kompoacije, nato pa na Visoki šoli za glasbo v Hamburgu Še študij dirigiranja. V sezoni 1971/72 je bil korepetitor Nemške opere v Düsseldorfu» v letih od 1972 do 197S pa dirigent Slovenske filharmonije. V tem Času se je izpopolnjeval pri Leo-nardu Bemsteinu v Salzburgu, Los Angelesu in v Dunajski dr-žavci operi. Leta 1979 je postal Šef dirigent Beograjste filharmonije in po treh letih dirigent Beograjski opere. Istočasno je predaval dirigiranje ca tamkajšnji glasbeni akademiji ter bil imietniški vodja mladinske Blharmomje. Zaradi pol^čnih razmer v nekdanji Jugo^viji je leta 1991 zapustil Beograd in se preselil v Hambui^. Dve leti pozneje je postal prvi dirigent magdrturäke filharmonije in op&re» v obdobju 1995-99 pa je bil generalni glasbeni direktor filharmonije Max-Bruch in opere v Nordhausnu oziroma Son-dershausnu. S Slovensko in Beograjsko filharmonijo je bil na številnih turnejah po Evropi in ZDA, kot gostujoči dirigent je spoznal najznamenitejše svetovne oricestre. Anton Kolar je za nemSko založbo prvi posnel celotno opero Lepotica In zver. Je avtor dveh knjig Poem ek* staže (o umetnosti diri^ranja), glasbene pravljice Živalski karneval ter baleta za otroke Ples živali. Od leta je svobodni umetnik. terial, se pra\a za vsake^ glasbenika svoje note, kar pomeni 52 različnih knjižic. Komaj čakam, da dobim posnetke suite in da jo lahko začnem plasirati po svetu. Veliko uspeha. TUdi vam. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: KATJUSA V likovni dBlamicI so mladoletniki ustvarjali prava umetnine. Tudi sicer je življenja v domu precej aktivno. Največ £asa je namenjenega tzabralevanju. Prevzgojni dom niso počitnice Pod drobnogledom kriminalistov se tokrat niso znašli mladoletni prestopniki, pač pa zaposleni Prvi četrtek v juniju je v Prevzgojnem domu Radeče že vrsto let rezerviran za dan odprtih vrat, dan, ko zaposleni in mladoletniki javnosti predstavijo življenje in delo v tem edinem tovrstnem slovenskem prevz-gojnem zavodu. Zaradi nevšečnosti, s katerimi se v zadnjem času soočajo, pa letošnji dan odprtih vrat ni mineval v povsem sproščenem vzdušju. Sicerpestro in prijetno dogajanje v domu je imelo grenak priokus zaradi preiskave proti direktorju l^disla-vu Močivniku, ki ga sumijo zlorabe uradnega položaja, nespoSiovanja delovne zakonodaje, kršitev temeljnih pravic delavca, razžalitve in drugih kaznivih dejanj. Kot je Močivnik sam priznal, ga je ovadila ena od zaposlenih v Prevzgojnem domu Radeče, pri čemer Močivnlk vsa očitana mu kazniva dejanja odločno zanika in pravi, da so vse skupaj grde izmišljotine. Po drugi strani pa se mu zdi dobro, da je delo v zavodu pod drobnogled vzela policija. ^»Pričakujem, da bodo vse ovadbe kmalu o vržene, kajti prepričan sem, da prijava nima nobene osnove, kar dokazujejo nekateri že opravljeni nadzori v domu, ki so bili sproženi na podlagi pri- ^ . t : K > V t-ä 'v »Prijava, zaradi katere se je zavod znašel pod drobnogledom krimi* natistov, nima nobene osnove. Vse je navadna izmišljotina. Nisem pričakoval, da je možno spfesti takšne zgodbe,« ie ovadbo sodelavke komentiral direktor Prevzgoj nega doma Radeče Udrslav Močivnik. jav in anonimnih pisem. Takrat so nas obiskale številne inšpekcije in varuhinja človekovih pravic Zdenka Čeba-šek Travnik, pri čemer nihče ni ugotovil hujših in očitanih kršitev pravic zaposlenih ali mladoletnih oseb,« je ovadbo komentiral Ladislav Močivnik, ki meni, da gre pri vsem skupaj najverjetneje le za zamero sodelavke, ki se mu želi na ta način maščevati za negativno debvno oceno. Kakor koli, Ladislav Močivnik je prepričan, da ta umazana igra nikomur ne ko-risti, še najmanj mladoletnikom. A se slednji, ki so z nastalimi razmerami v zavodu sicer dobro seznanjeni, z njimi vsaj ob dnevu odprtih vrat niso preveč obremenjevali. Njihove misli so bile usmerjene v to, da bi številnim obiskovalcem Čim bolje predstavili svoje delo in bivanje v domu. O življenju v prevzgojnem domu, ki deluje pod okriljem Uprave RS za izvr-Ševanjekazenskih sankcij, so mladoletniki spregovorili brez zadržkov. Bivanje v zavodu lekcija za prihodnost Samo iz Pirana je v radeš-ki prevzgojni dom prišel pred dobrim letom in pol. Če bo sledil predpisanemu vzgojnemu programu, računa, da bo prišel ven februarja ali marca prihodnje leto, v nasprotnem primeru šele oktobra 2009. >»Ko sem prišel sem. mi je bilo težko. Prva dva meseca Še posebej. Ampak se mo- V Prevzgojnem domu Radeče trenutno biva 28 mladoletnikov» oč tega jih je 6 na begu. Eden je bil v zavod priveden zaradi umora, 2 zaradi poskusa timora. 1 zaradi grožnje z nevarnim orodjem pri pretepu oziroma prepiru, i zaradi poskusa posilstva, 1 zaradi spolnega napada na otroka» 2 zaradi neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, 1 zaradi kaznivega dejanja zoper Človekove pravice in svoboščine, 15 zaradi kaznivega dejanja zoper premoženje in 4 zaradi kaznivega dejanja zoper javni red in mir. Najmlajši ima 15 let in 8 mesecev, najstarejši pa dobrih 22 lel. raš navaditi. Treba se je prilagodili sistemu, drugače ne gre,« je dejal in obračal strani svežih Grajskih novic, internega glasila, ki prinaša utrinke življenja v prevzgojnem domu. Postaven in komunikativen mladenič je odkrito priznal, da napetosti v zavodu ne manjka, da pa stanje vseeno ni nevzdržno. »Pritiski so z vseh strani, tako da včasih pride tudi do fizičnih konfliktov,« ni olepševal Primorec, ki bivanje v zavodu ne glede na vse jemlje kot pozitivno izkušnjo oziroma iek-cijo, ki mu bo pomagala, »da ne bo spet zablodil«. Sicer mladenič dejanja, zaradi katerega je pristal vzavodu, ne obžaluje. Ža) mu je samo, da je z njim povzročil skrbi in bolečine mami in očetu, ki ga ne glede na vse podpirata in ga tudi redno obiskujeta. Tudi tokratne priložnosti, da vidita svojega sina, nista izpustila. )»Mama se sicer ne strinja najbolj z vzgojnim programom v domu. Vseeno mi daje podporo, ne pa tudi potuhe, da imam vedno le jaz prav. Zavedam se, da tu nisem na počitnicah, ampak zaradi storjenih kaznivih dejanj. Ni lahko, a sem vesel, da sem v zavodu pridobil določene delovne navade, ki jih prej nisem poznal. Resnično upam, da mi bo uspeloje pogovor zaključil Samo. Enake želje ima tudi 1&-Iet-ni Aleš. »Takoj, ko me bodo izpustili i2 zavoda, se bom zaposlil in si na pošten način služil denar,« je prepričan, medtem ko se Damir bližajočega se odpusta iz zavoda ne veseli preveč: »Po eni strani si želim oditi od tu, ker vera, da ne bom več omejen in da bom težave, ki jih imam, lažje rešil. Hkrati pa se tudi bojim, ker sem že tako dolgo v tej ustanovi, da sem že malo pozabil, kako je zunaj. Vem, da bo težko in da so tudi zunaj problemi. To pa zahteva veliko truda in potrpljenja, ki pa ga nimam ravno veliko." Edino dekle v prevzgojnem domu pa si želi družbo še kakšnega dekleta: »Zavedla me je droga, malce tudi občutek samote. Kar nekaj časa sem bila na >podaljŠku(. Ko so me dobili, so me pripeljali nazaj v zavod. Če bom pridna, lahko pridem ven Še letos. Kljub temu upam, da bo v zavod prišla še kakšna punca, saj mi fe med samimi fanti v skupini zelo dolgčas.<( BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: Grup A V Prevzgojnem domu Radeče je bilo v zadnjih letih precej manj begov iz zavoda kot pred nekaj leti. »Mislim. da je življenje v domu za mladoletnike bistveno bolj zanimivo, kot je bilo v preteklosti. Del tega pripisujem tudi ustreznemu delu v zavodu. V vsebinskem smislu smo izjemno okrepili delo na področju prosto-Časnih dejavnosti, kar miade zelo pritegne. Ra^ imajo pobodništvo. taborjenje, prav tako se radi vključujejo v naravoslovne dejavnosti in v razne krožke oziroma delavnice, kol so novinarski krožek, dramska skupina, kuharska, aranžerska, kreativna, likovna, rezbarska delavnica ...« pravi direktor Močivnik. Večina mladoletnih v prevzgojnem domu bivanje v tem zavodu razume kot pozitivno izkušnjo, ki jim bo v nadaljnjem avljenju pomagala vleči prave poteze. * 39 'nalpopi^mejših lujih in najbol) gledanih domafih TV programov - 200 FlA brezpbčnih &atetitsWO> programov * 40 Bonus progTdmov * EPG TV vodt{: opis FOmov \n oddaj do 7 dntvnapr«) Vse to prek tehnologije namenjene vsem, ki ^n^ljati bogato TV ponudbo kadarkoli in kjerkolif Oprema je za uporabo storitve na voljo brezplačno!* InfoCerxter: 080-4567 www.totaltv.tv 'Ob lamM}« CA 24 ff«Mega in plsamiskega materiala • deiosstrankaminaterenu - pridobivanje novih kupcev Pogoji: - izobrazba: najmanj V. stopnja komercialne smeri • i^usnje: najmanj 3 leta delovnih izkulenj na področju prodaje ' način dela: naterenu pri poslovnih partnerjih in na sedežu podjet^ • vozniški izprt B-k^gorije • osebnostne fastnosti: samostojnost, komunikativnost» kreativnost» urej^ost • zanimrvoinfinančnostimulatlvnodelo Vse zainteresirane vabimo« da vključno do 20.6. 2008 poäjejo podpisane pisne ponudbezdokazili na nasbv: BIRO BIT, d.Q.o., Teharska cesta 24, 3000 CEUE, »Kadrovski oddelek«. Ob 60. obletnici nase družbe smo spremeniU svojo podobo... NOVI TEDNIK ŽALEC I BBA5L0VČE | MOZIRJE | m 11 Prvo desetletje občin Ustanovitev novih občin prinaša skokovit razvoj - Proslavljanje razbitja brez argumenta Letos mineva deset let od referenduma za ustanovitev samostojnih ob^n. Ko je svoje nekaj več kot Štiriletno delovanje končal Iniciativni odbor za ustanovitev samostojnih občin v Spodnji Savinjski dolini. Ustanovitev Braslovč, Polzele, Prebolda, Tabora Vranskega in nekoč enovitega ŽaJca je julija leta 1998 iz* glasoval državni zbor. Župani novonastaiib občin po desetih letih poudarjajo večjo možnost za razvoj ter priložnost za napredek» kot ga ni bilo prej 60 let. Pred 14 leti je državni zbor na novo ustvarjal lokalno samoupravo oziroma vračal občine, ki so nekoč že delovale. Žalska občina je izpadla iz procesa razdru-ževanja id ostala enovita. Projekt ustanavljanja novih občin takrat ni dobil zelene luči, zato je uspeli poskus Miri leta kasneje, ko je državni zbor juUja 1998 izglasoval ustanovitev Šestih občin Spodnje Savinjske doline, toliko bolj pomembna in zgodovinska odločitev. S tem so občine dobile ponovno listi pomen, ki so ga nekoč že imele, poudarjajo zaslužni čiani iniciativnega odbora. Ti so ponosni, da so ostali zvesti pred desetletjem napredni ideji o ustanovitvi novih občin in so sprejeli zgodovinsko odločitev, ki jo bodo doživeli Sele zanamci. Župani navonastafih občin Spodnje Savinjske doline po desetih letiti govorijo o skokovitsm razvoju, mscttem ko je 2a župana nakoS skupne Občino Zalac Loizata Posedela za uspehe se prehitro. je bilo le slišati na ponedeljkovi slovesnosti. Združeni do sredstev 2upan Vranskega Franc Su-šnik ustanovitev ne le petih, temveč vključno z Žalcem Šestih občin enači s Šestimi razvojnimi jedri, ki so bližje ljudem in s tem kvalitetnejši javni servis, kar omogoča skokovit razvoj. Poglaviten razlog za odhod od skupne Občine Žalec je bilo premalo sredstev, ki so jih bila pred desetletjem deležna posamezna območja. Toda sode- lovanje med občinami in s tem skupni projekti so ludi po tem obdobju nujni, priznava braslovški župan Marko Balant. »Le sodelovanje nam daje možnost, da pridemo do evropskih projektov in sredstev, kar v enoviti občini ne bi bilo mogoče.« Deset let ustanovitve občin pa naj bi bilo premalo, da bi lahko povsem korektno govorili o njihovem uspešnem razvoju, meni žalski župan Lojze Posedel. »Razbitje brez argumenta ne vzdrži. Zagotovo je razvoj v vseh iestih občinah viden na vsakera kora- ku. Toda ali ni to posledica obstoječega sistema lokalne samouprave, po katerem so občine dobile bistveno več sredstev?« se spraluje. MATEJA JAZBEC Foto: TT Pestro na žalskem štadionu v Žaiski občini bodo jutri s prireditvijo 3, 2, 1 cilj zaključili letošnji projekt Razpnimo jadra, že danes pa je na vrsd (ek oziroma hoja za življenje. Tradicionalno prireditev Tek - hoja za življenje na žalskem Štadionu pripravlja Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije, Z različni delavnicami bodo obogatili dopoldansko druženje, ob 17. uri uradno začeli letošnje dogajanje, uro kasneje pa se bodo po štadionu s hojo ali tekom podali bolniki in njihovi podporniki. Vmes se bo zvrstilo obilo glasbenih točk in kulturnega programa, nekaj po 21, uri pa bodo prižgali Še sveče. l\idi za jutri napoved^ejo izjemno bogato dogajanje, saj bodo v Športnem centru Žalec ponudili obilo možnosti vsem, ki rad »športajo«. Namizni tenis, jahanje, nordijska hoja. odbojka na mivki, šah, plezalna stena... je le nekaj od različnih dejavnosti, ki jih bodo obogatili z ^o proti topu, 3. državnim prvenstvom v he-ballu, merjenju hitrosti tenisa ... Tudi tokjat so se vabilu žalskih organizatorjev, zavoda za kulturo, šport in turizem, odzvali domaČi promotorji športa. Tako bodo pripravili malce drugačne trojke z bratoma Udrih, Klemen in Primož Ferjan bosta žrebala nagrade, druženje pa bodo zaokrožili z družabnim srečanjem športnih društev. Kot je poudaril Uroš Vidmajer iz žalskega zavoda, so organizatorji zadovoljni tako s prireditvami kot tudi z odzivom obiskovalcev, težave z vremenom pa so reševali pod veäikim šotorom. Vseeno so za jutri, ko v športnem centru že ob 9.30 pričakujejo gnečo, »naročili« lepo vreme. US www.novitednik.com Gaj v otroških očeh v GaJeriji Mozirje so v ponedeljek odprli razstavo likovnih del, ki so jih ustva^ predšolski otroci celjske regije v letošnji likovni koloniji Mozirskl gaj. V koloniji, ki jo je Vrtec Mozirje pripravil tretjič, je sodelovalo 28 malčkov, med njimi tudi iz Celja. Vojnika in dru^h kr^ev. Ravnateljica Ana Rebemik je spregovorila o poslanstvu vrtcev, kjer skušajo iz otrok iz- vabiti najboljše. Kol je poudarila akademska slikarka Terezija Bastei), razstava v galeriji spet kaže, kako pomembno je likovno ustvarjanje, Še zlasti za otroke. Ti so v gaju ustvarjali ob sodelovanju vzgojiteljic, nastala so različna dela, od pastelov do risb z ogljem, druženje pa sta zaznamovala predvsem sproščenost in veselje mladih likovnikov. US PROSTOVOUNO GASILSKO DRUŠTVO ZAVRH PRI GALICIJI VABI NA DRUŽABNO SREČANJE KRAJANOV IN PREVZEM NOVE AVTOCISTERNE GVC 16/40 v soboto, 14« 6. 2008/ ob 17* uri na igrišču pri ga«lskem domu» Postavljen bo velik šotor čez celo rgrišce, tako da bo prireditev v vsakem vremenu. Odprtje razstave so obogatili malčki cz mozirskega vrtca. Progromi Pozdrav gostov Krotek kulfurni progrom Prevzem gosilske cMocisterne Družabno srečanje s pogostitvijo in živo glasbo Igrala bosta: ansambel Novihonke in Ansambel Franca Miheliča. Pregovor pravi, da je srečo Ireba deliti. In završki gasilci jo želimo na to dan deliti z Vami, zato bomo veseli, če se nam boste pri tem svečanem trenuricu pridružili tudi Vi. Lepo vabijo ni I 12 NOVI TEDNIK Gasilci in iciijige pod eno streiio V Rimskih Toplici se bo letos veliko gradilo. Po dolgoletnih obljubah in načrtih naj bi ob zdravstvenem domu luč sveta koočoo ugledal tudi nov večnamenski objekt, v katerem bosta svoje prostore dobila gasilsko društvo in knjižnica. Z omenjenim projektom Občina Laško tudi kandidira za pridobitev evropskih sredstev iz naslova Program razvoja podeželja. Obljube o i^;i«idnji novega gasilskega doma v Rimskih Toplicah se vle^jo že najmanj deset let. Zda) do uresničitve projekta ni več daleč. Občina Laško je za omenjeni objekt že pridobila gradbeno dovoljenje. v kratkem bo objavila tudi razpis za izvajalca del, pri čemer na občini računajo, da bodo lahko letos že začeli graditi. Kot Je znano, je stari gasilski dom v Rimskih Toplicah na zelo neprimernem mestu, pri Čemer je zlasti problematičen dostop do njega. Vse to otežuje delo gasilcev. Z novim objektom bi se intervencijska moč in kakovost gasilske sluÄe bistveno povečali. 'T\jdi knjižnica, ki uenutno deluje v pridičju bloka v središču Rimskih Tbplic, se sooča s prostorsko stisko. Z novimi prostori v večnamenskem objektu bi knjižnica poleg prostora za knjižnično gradivo pridobila tu so namreč ljudje začeli metati različne odpadke. T^o v notranjosti najdemo celo gasilske aparate, poleg različnih plastenk in pločevink, razbitega stekla in drugih odpadkov. Jože Pipenbaher, ki obnavlja bližnji hotel in je lastnik ledenice, nam je povedal. da želijo v prihodnosti Slavko Jerič kaže na nevarno vdrtino v ledenici. novo podobo nadeti tudi tej, a zaenkrat zanjo še ni določena namembnost. Je pa od nas prvič slišal informacijo o smeteh, zato upamo, da bo ukrepal, še preden bo prišlo do kakšne nesreče. Nad hotelom Soča je bilo nekdaj golf igrišče, ob njem pa lesene hiške, namenjene golfistom. Ker prvega že nekaj Časa ni več» tudi hiške samevajo in propadajo« zlasti nevarne pa so razbite Šipe. Kaj se s hiškami dogaja, smo preverili pri lastniku, podjetju Kreativ. »Hiške smo že velikokrat popravili, a nam van-dali vedno znova povzročajo škodo. Zadeve smo prijavili tudi policiji, a kot kaže. ta nima uspeha. Zdaj nam celo zavarovalnica noče več povrniti škode,« pojasnjuje Prokurist podjetja Franc Sajko. Doda, da že razmišljajoč odstranitvi, a Čakajo Še na sprejem prostorskega plana, ki bi jim na tem mestu omogočil L^adnjo hotelskega naselja. In ker je sprejemanje prostorskega plana v teku. se to lahko zgodi kaj kmalu. Naš sprehod smo zaključili ob zapuščeni gosülni Pri treh ribnikih, kjer si obiskovalci, v kar smo se Žejni prepričali, kljub obveščevalni tabli ob cesti, ne morejo privoščiti kozarčka soka aii vode. In kot ob koncu doda Jerič, to še zdaleč niso vse Črne točke v kraju. ANDREJ KRAJNC Pomoč Mali hiši v prostorih osnovne šole Pristava pri Mestinju so pripravili dobrodelno prireditev, ki jo je organiziral domači vrtec v pomoč otrokom, ii najdejo varno zatočišče v Mail hiši na Pilštanju. Povabili so skypino p^vk iz Prekmnrja, harmonikarja Davida Škefa, plesalca Valentino in Davida Romiha, harmonikarje Franca Rajgla in Adija Smolarja. Z zbranimi denarjem bodo otrokom omogočili enodnevno kopanje in malico v Tern^ah Čatež vsem otrokom, ki bodo poleti prihajali na Palčkove tabore v Malo hišo na PiiStanj, kakor tudi otrokom, ki že več mesecev bivajo v njej. f^JDA REZEC 1600 km do Rogaške Slatine Na pot od poljskega Gdanska do Rogaške Slatine so se danes odpravili štirje kolesarji, člani Športnega društva Mestin|e. V devetih dneh bodo prekolesarili približno 1600 kilometrov, ob koncu pa prihodnjo soboto popoldne maraton zaključili s prireditvijo na Evropski ploščadi v Rogaš ki Slatini. Že pred dvema letoma so si zadali cilj prevoziti Evropo s kolesom in tokratni maraton je tretji v nizu. Lani so kolesarili iz Rogaške Slatine v Bruselj, leto prej po republi- kah nekdanje Jugoslavije preko Albanije do Beograda. V osmih etapah bodo tokrat kolesarji dnevno prevozili okoli 200 kilometrov» zalo so bile tudi priprave dolgotrajne. »Vsak kolesar je med pripravami prevozil preko 3000 kilometrov» zato težav z vzdržljivostjo ne pričakujemo. Prav tako bomo vozili v vsakem vremenu,« pravi vodja projekta Janez ColneriČ. Po poli je predvidenih več srečanj, med njimi tudi na slovenskem veleposlaništvu v Varšavi. ANDREJ KRAJNC Pred začatkom 160Q kilometrov dolge poti so sa kalesarji z glavnim sponzorjem postavili še pred fotografski objektiv. 14 SI- KOHJiCEl VOJIlilK I DOBHWA | NOVI TEDNIK i V svetovni vrh z vrednotami Plavalni klub Slovenske Konjice uči potapljanja ljudi s posebnimi potrebami - Tretji največji v svetu, edini prostovoljno y>če bo denar> bomo delali, Če ga ne bo, bomo delaJi še bolj.« Takšno vodilo so si za svoje delo pred šestimi leti, ob ustanovitvi, iz-brali v Plavalnem klubu Slovenske Konjice. Očitno denarja nikoli niso imeli na pretek, saj so v tem Času postali vodilna sila mednarodne zveze društev lAHD Adriatic, ki izvaja lastne programe Šolanja ljudi s posebnimi potrebami v širSi jadranski regiji, marca pa so postali tudi 132. član največje in najstarejše potapljaške družine na svetu C.M.A.S., ki jo je pred petimi desetletji ustanovil Jacques Cousteau. S tem so pridobili pravico šolanja potapljačev z in brez gibalnih omejitev od začetnih rekreativnih do najvišjih inštaiktorskih kategorij. Da pot do tega ni bila lahka, najbolje ve predsednik plavalnega kluba Branko Rav-njak: »Šest let je minilo kot dan. Začeli smo popolnoma Branko Ravnjak iz nič. Na mestnem kopališču v Slovenskih Konjicah smo najprej razvili triatlon. V štirih letih smo ga pripeljali v evropski vrh in gostili najboljše evropske triatlonce. Triatlon je ugasnil, saj ljudje v njem niso videli velike zgodbe - mi jo še vedno vidimo,« opisuje začetke. Poiem so usmerili vso svojo enei^jo v delo z ljudmi s posebnimi potrebami. »Raz- vili smo tri programe, ki so v bistvu naši. Danes smo sposobni z ekipo IS ljudi s poškodbo hrbtenjače Šolati kogarkoli s podobno poškodbo.« Svoje delo pa niso usmerili le k ljudem s poškodbo hrbtenjače, torej h gibalno oviranim. Druga velika skupina so ljudje z duševnimi motnjami, ki niso zavestni po-tapljači. »Z njimi se ukvarjamo samo v bazenih in skušamo prikazati vodo kot enega od medijev, kjer se lahko sprostijo,« opisuje Branko Ravnjak. Ta program teče eksperimentalno že tri leta, v njem pa sodelujejo varovanci treh občin Dnevna varstva Čebela Karitas iz Slovenskih Konjic. Program ni primerljiv z ničemer doslej znanim. Plavalni klub Slovenske Konjice se je s temi programi uveljavil v svetovnem merilu. Po njegovi zaslugi bodo letos na generalni skupščini C.M.A.S. prvič vnjegovi Srečanje godb na pihala za 80-letnico Godba na pihala Slovenske Konjice, ki jo vodi Ivo Kacbek, letos praznuje 80-letiii-co. V počastitev jubileja bo pripravila v soboto. 14. junija, ob 16. uri na Starem trgu v Slovenskih Konjicah srečanje godb. Sodelovale bodo gasilski godbi iz Vuzenice in Spodnje Polskave, Godba na pihala Oplotni-ca ter Cradska glazba Makarska. Če bo slabo vreme, bo koncert v športni dvorani. MBP Jubilej skupine Vrajeva peč V zavetju srednjeveških zidov graščine Socka so v nedeljo popoldne obeležili 10. obletnico delovanja tamkajšnjega kulturnega društva in 25. letnico etno glasbene skupine Vrajeva peč. Posebnost osemčlanske skupine Vrajeva peč je, da i^jo na stara kmečka in doma narejena glasbila (izjema je le harmonika), določena so poiskali kar m^ gospodinjskimi pripomoč- ki. Preigravajo stare slovenske ljudske pesmi, imajo pa tudi nekaj avtorskih skladb. Člani skupine so dobro poznani v okolici, saj jim že zaradi izbire glasbil vsi radi prisluhnejo. Ob njihovem jubileju so nastopili tudi Številni gostje, večerno druženje pa se je v pristnem grajskem okolju nadaljevalo z uprizoritvijo (gre Turjaška Rozamunda. RP, foto: MATJAŽ JAMBRIŠKO 50-letnI zgodovini sodelovali tudi ljudje s poškodbo hrbtenjače. Hkrati klub sodeluje z znanstveniki in medicinsko fakulteto v Splitu pri Študiji vpliva potapljanja na potapljače s poškodbo hrbtenjače» ki jo bodo predstaviti na mednarodnem simpoziju. »Naš cilj je, da ne bo nihče več gledal gibalno ovirane kot posebneže, temveč kot potapljače, ki tako kot marsikdo med nami, potrebujejo le nekoga, da mu nese opremo do morja,poudari bistvo prizadevanj Branko Ravnjak. Pa še na nekaj opozori: »Živimo v času, ko se lahko potaplja vsak, ki ima denar. Za nas to ni dovolj. Potapljanje želimo približati vsem, ki si to želijo.« Kljub prostovoljnosti brez denarja ne gre: »Živimo tako, da >žicamo< in potem skušamo to opravičiti z rezultati.« MILENA B. POKLIČ Mikova bloka usklajena s sosedi Gradnja dveh Mikovih blokov v središču Vojnika naj bi se s prihodnjim mesecem le začela. Investitor je sprejel zahteve neposrednih sosedov po znižanju viüine ter zmanjšanju Števila stanovanj, edina skrb sedaj ostaja urejena infrastruktura. Cesta mimo bodoče gradnje je že sedaj utesnjena, vsak dan jo uporabljajo tudi starši Soloobveznüi otrok ter Šolski avtobusni prevozniki. Zalo svet krajevne skupnosti Vojnik od investitorja, podjetja Mik, zahteva, da le-ta pred začetkom gradnje pridobi ustrezna sc^asja in pogodbe o služnosti aH odkupu zemljišč, na katerih naj bi uredili pločnik. Obenem zahtevajo pisno zagotovilo, da bodo vse in&3Struk-turne spremembe zaključene pred koncem gradnje blokov. Vse prevečkrat se je že zgodilo, da so investitorji pred gradnjo nekaj obljubili, potem pa na koncu iz obljub ni bilo nič. pravijo krajani. Zadnji primer, ko nekaj ravno zaradi pridobivanja zemljišč ne gre po načrtu, je urejanje semaforizi-ranega križiSča pri uvozu v novo obrtno cono. Ta bi po prvi varianti moral delovati že pred skoraj letom dni. RP Z OBČINSKIH SVETOV Brez častnega občana in klate plakete DOBRNA - V občini, ki bo letos dočakala deseti občinski praznik, na tokratni slovesnosti ne bodo podelili laskavega naziva Častni občan, niti zlate plakete občine. Med letošnjimi nagrajenci se je kot dobitnik listine občine znašel le Ibrahim Šenazi, slaščičar, ki svojo obrt v občini opravlja že dvajset iet. Z obrazložitvijo, da je Šenazi dobro povezan s krajem in pripravljen pomagati pri raznili prireditvah, ga je predlagala stranka SDS. 1030 v f^edsvanje Sanje Lonör o teni.kdkoser«Slmo odvečnltt kilogramov, cetullia in težav s ko!o brez tveganja za zdravi©. NOVI TEDNIK v. KULTURA 15 Iris Gsrrelh j9 na sebi svojsM fiačinzzvoki in slikami mesta plastično ponazorila, kako ga doživlja. Celje v zvoku in sliki V Ga)eri}i Račka na Gosposki ulici v Celju je angleSka umetnica Iris Garrelfs, ki trenutno gostuje v Celju v okviru programa umetnik na delovnem obisku, pripravila izjemno zanimiv zvočno-vizuaini performans. Žal skromno Število občinstva je skozi umetničino svojsko raziskovanje Celja doživelo prav poseben pogled na mesto in njegovo zgodovino. Umetnica je med bivanjem v mestu posnela njegove zvoke, od prometa do zvonjenja cerkva in naključnih pogovorov na cesti. Zvoke je nadgradila s posnetki nekaterih zanjo Še posebej zanimivih detajlov mesta in njegovih pomnikov zgodovine. Delo, ki je sicer še v nastajanju, je pravi pogled te zanimive umetnice na mesto, v katerem je tokrat gostovala že drugič. Iris Garrelfs je umetnica In skladateljica s klasično glasbeno izobrazbo, uveljavila pa se je predvsem po uporabi manapuliranih in digitalno obdelanih zvokov. BS. foto: GrupA Nova doživetja celjske arhitekture VCelju se je končala 7. mednarodna grafična delavnica na temo Arhitektura Ce-Ija. Itadicionalno so bili tudi tokrat v Celje povabljeni grafiki, ki doslej še niso ustvarjali v Sloveniji. Na delavnici, ki jo je vodil ivfihailo Liša-nin, so sodelovali akademski grafiki z Madžarske; Tamus Istvan, SzUagyi Imre, Lasz-lo Janos Ln Szepessy Bela, iz Slovenije pa priznani grafik in pedagog Arpad Šalamon iz Slovenskih Konjic. Nastalo je trideset novih grafik, trideset doživeti} celjske arhitek- ture, obogatenih s kančkom madžarske arhitekturne kulture, ki so jo grafiki prinesli s seboj. Zbirka vseh grafik, nastalih v sedmih letih, pa že obsega 130 del avtorjev iz sedmih držav. Njena umetniška in izpovedna vednost se kaže (udi v tem, da so za naslednje leto že dogovorjene razstave v "Rirčiji» Bolgariji in na Madi^skem, septembra pa bodo prav z razstavo teh grafik začeli šolsko leto na beloruski Likovni akademiji v Min-sku. BA miim* MESEC JUNIJ-MESEC UGODNOSTI 2AKQNSKE SPAIIUICE ŽE OD 489 € DALJE 50 % POPUST U RAZSTAVNE EKSPONATE SPALNIC VABLJENI V RAZŠIRJEN \H PRENOVLJEN SALOM NA POLZELI A K/t lat MWwli4BBb|iaPri2ili,Niib]Ha ^dD^Kir eiiFiywÄit^wjf IVI nil www^amrUt Zatvoritveni »zur« Enookih Se danes in jutri si lahko na celjskem Starem gradu ogledate razstavo fotografij Enookih Celja. $e bolj svečano, kot je bilo odprtje razstave, bo njeno zaprtje jutri ob 20. uri. Bnooki se bodo od svoje prve razstave poslovili s koncertom skupine Stran-ci. Člani skupine bodo z novim basistom predstavili pesmi, ki jih bodo oktobra tudi posneli in konec leta izdali na svoji drugi plošči. Kot gostja bo na zaprtju razstave nastopila zasedba Detonator. V primeru dežja bo zatvoritev zaprta za javnost. Enooki so skupina fotografov, ki jo sestavljajo Andraž Purg» Aleks Stern» Nataša Müüer, Samo Lešek, Nik Jarh, Matjaž Očko, Crt Cene» Gregor Katic, Edo Einspieier, Katja DemovSek in Gašper Dom-jan. BA Do gradiva iz naslanjača Zgodovinski arhiv Celje je prvi med slovenskimi arhivi, ki se lahko pohvali s spletnim iskalnikom po arhivskem gradivu. Nova spletna programska rešitev, ki jo je izdelalo podjetje i-Rose iz Laškega, bo bistveno približala delovanje arhiva splošni javnosti ter omogočila učinkovitejše upravljanje arhivskih zbirk, so prepričani v celjskem arhivu. »To je prvi, a zelo pomemben korak k večji prepoznavnosti in večji dostopnosti do gradiv, ki Jih hranimo v našem arhivu,« je poudaril direktor Zgodovinskega arhiva Celje mag. Bojan Cvelfar. S spletno programsko novostjo so v arhivu predvsem želeli olajšati delo uporabnikom, ki bodo lahko odslej kar iz domačega naslonjača preverili, ali ima- jo v celjskem arhivu na voljo določeno gradivo. Pri Čemer bo novost precej olajšala delo tudi zaposlenim v arhivu. Arhivsko gradivo je popisano po mednarodnih standardih, pri čemer je spletno iskanje možno po tematiki, signaturi, naslovu... Spletni vodnik do arhivskega gradiva ves čas dopolnjujejo, pri čemer je dostop trenutno možen do približno 300 fondov. Sicer pa bo Zgodovinski arhiv Celje v roku enega meseca dobil tudi prenovljeno spletno stran, ki bo urejena kot portal, Fteko spletne strani www.zac.si bo možno elektronsko naročati gradivo, prav tako pa bo na njej predstavljeno najbolj zanimivo gradivo, ki ga celjski arhiv hrani v digitalizirarü obliki. BOJANA AVGUŠTINČIČ Četrt stoletja prepevanja Letos mineva četrt stoletja od ustanovitve Mešanega komornega pevskega zbora Celje. Jubilej bodo pevke in pevci obeležili z nocojšnjim koncertom v celjskem Narodnem domu (ob 19.30). Zbor, ki ga zadnjih deset let vodi Dragica Žvar, se bo predstavil s programom devetih pesmi domačih in tujih skladateljev (Gallus. Grobming, Schwab, Ipavec, Grum, Kumar, Srebotnjak), gostje, Celjski godalni orkester, pa bodo zaigrali Geminianijev Concerto grosso v D-duru ter Vivaldi j ev Koncert za štiri violine in godala v D-duni in Sinfonio Alla Rustica v G-duru. Zbor in orkester bosta skupno izvedla Se Sepetovi Brez besed in Poletna noč, BA Na konicah prstov Za mlado baletko Tamaro Divjak je prvo leto. kar je odprla baletno Šolo in eno šolsko leto, v katerem so mladi naredili prve baletne stopinje. Javnosti bodo svoje delo predstavili v ponedeljek. 16. junija ob 19. uri bodo baletke pripravnice in baletke iz I. razreda zaplesale v dvorani celjske glasbene šole. Najprej bodo ob spremljavi klavirske glasbe prikazale svojo šolsko uro, nato pa bodo sledile Zgodbe s travnika. Tako je Tamara Divjak poimenovala zasnovane krajše koreografije, gostje pa bodo lahko videli Čebeljo šolo. Mravlje in Ujetega metulja. Glasbo, ki bo v ponedeljek premiemo zaigrana, je za ta del predstavitve napisala Brina Zupančič. Na klasična tolkala jo bodo zaigrali gostje iz Glasbene šole Celje. PM H!TRO NAROČITE mmm Dvaicrat na teden, ob torkih in petkih, lanimhro branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa € i,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,90 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti; 5% pri plačilu za eno leto, 3,S% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki breiplačno prejemajo se vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. tudi letnik2008 ^TiTTiTTl i'i ii-r^ prilogo TV-OKNO! "-"-LlII Vsak petek 48 banraih straiu teterajskega sporeda NOVI TEDNIK Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ime inprim^ Kraj: Datum rojstva; USea: Nepreklicno fiaročam Novi tadnik ZB najmanj 6 mese&av podpis: NT^C d.0.0. bo podatke upcnbljal &amo a pMrebe mro^iäe shiäK Nove^ tednika spoštovani, pivovarji iz Laškega smo vas letos že seznanili z novo podobo našega najbolj prodajanega piva Laško Zlatorog. Kupci so se na spremembo dobro odzvali, zato smo prepričani» da bo tako tudi pri ostalih novostih. Tokrat vam predstavljamo ostale dane družine Laško: Laško Club, Laško Dark in Laško Light. LAŠKO CLUB in LAŠKO DARK, ki ste ga do sedaj poznali pod Laško Temno, sta stara znanca zgornjega razreda naše ponudbe. LAŠKO LIGHT je novo pivo z nižjo vsebnostjo alkohola in kalorij. Vsa tri piva predstavljajo vrhunec pivske ponudbe. Potrošnikom jih bomo ponudili v nepovratni zeleni steklenici z reliefom, kombinacijo metalizirane vratne etikete in transparentne (»no label look«) prsne etikete. Slednja še bolj poudarja bistvo laških piv, vsebino. Prenovili smo tudi izgled pločevink. Verjamemo, da Vas bo prepričala kombinacija vrhunske kakovosti in sodobnega oblikovanja. CLUB» LAŠKO CLUB NAi NAJSOUil Svetlo pivo z izraženim sladnim karakterjem in milejšo grenčico vrhunskih domorodnih ter svetovno priznanih sort hmelja. Zaradi daljšega obdobja zorenja, minimalne uporabe nesla j enih vrst žita in večjega odstotka slada v osnovni sladici se uvršča v vrsto premium piva. )e pivo bogatega okusa, primemo za posebne priložnosti: ve^erjo's prijatelji, zaključek poslovn^a sestanka... ali zabavo s prijatelji v najljubšem lokalu. [AŠKO DARK LAŠKO DARK za poznavalce Spedalno temno pivo s posebno aromo in okusom, visok odstotek ekstrakta v osnovni sladici daje pivu poln, harmoničen okus z izrazito aromatično grenčico. Predstavlja vrhunec pivovarske umetnosti.V njem uživamo ob posebnih trenutkih... ob izbrani družbi. h S 333 ^ LIGHT LAŠKO LIGHT tako lahko Svetlo pivo polnega okusa. T^e alkoholne in kalorične vrednosti. Tipični predstavnik evropskih vrst lahkega piva predstavlja dobitno kombinacijo za vse, ki si svojo najljubšo pijačo trgajo od ust zaradi narave dela. predanosti aktivnemu športu, ČujeČnosti nad nihanjem telesne teže. Hladnega si brez kančka slabe vesti privoščimo v močno ohlajenem kozarcu ... ali pa kar iz steklenice. V/WW.LASKO.EU MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU! REPORTAŽA Nov kanjenüki center - odprtje je predvideno ze konec avguste • je ze israjen. Manjkajo le še podrobnosti. Kriva je hči Hugo Bosio gradi v Medlogu najsodobnejši konjeniški center - Odprtje bo konec poletja v Medlogu, le 200 metrov od avtocestnega počivališča na LO' pati, rasle nov sodoben konjeniS-ki center. Gradi ga celjski pod-jetnik Hugo Bosio. ki je prav zaradi gradnje lega centra ustano* vil novo podjetje Celesta. Center v tlorisni izmeri 80 krat 50 me-trov je že skoraj končan. V krat-kern bodo vanj pripeljali prve ko* nje in preizkusili sodoben pai^ kur, staje, manežo in ostale prostore, namenjene reji, negi, vzre-ji» ocenjevanju in ježi konj, pa tudi udobnemu pochitju bodočih uporabnikov. »Vsega je kriva moja hči,« pravi Hugo Bosio. »Navdušila se je za konje in ježo. I2 tega je zrasel družinski hobi, zdaj pa nastaja še novo podjetje.« Čeprav sam ne jezdi (»Poskusil sem kakšnih dvajsetkrat, od lega sem vsaj desetkrat pade) s konja.«), je nad konji in vsem, kar je povezano z njimi, navdušen. Ob tem seveda razmišlja tudi podjetniško in racionalno. »Imamo Sest konj» ki so trenutno na različnih koncih. Nujno se mi je zdelo, da sami zgradimo nekaj zanje. Kupili smo kmetijo in lUr sama po sebi se je razvila zamisel o konjeniškem centru za naše in tudi tuje konje. Za prireditveni center. Za standard ponudbe, ki je v tujini že znan (n uveljavljen. Za rejo lastne Črede konj z upanjem, da bomo s skrbno vzrejo, z razplo-jevanjem, s treningom prišli do večje vrednosti pri posameznih konjih...« z žarečimi očmi in vidno zadovoljen, ker se dela končujejo, razlaga Bosio. Ko so se odločili, da bodo skupno domovanje za svoje obstoječe konje in za nove, ki jih bodo še kupili ali vzredili, gradili sa* mi, je bila do še pogumnejše odločitve razmeroma kratka pot. »Želimo zgraditi center, ki bo prijazen konjem in Jezdecem, ki bo omogočal najrazličnejše Športne in tudi rekreativne prireditve in ki bo na nek način tudi samoo-skrben.a pravi Bosio. Na zemljišču. ki so ga kupili^ je sedem hektarov travnikov. Na šestih hektarih bodo gojili oves in tako pridelali osnovno hrano za svojo Čre- Ogromen parfcur čaka na pne konje, da ga preizku^jo. stu ' takoj za nogometom, (n nič nismo delali s kompromisi ali napol. Želimo, da imajo tako konji kot ljudje, ki bodo prihajali jezdit ali tekmovat, vse pogoje za dobro počutje in dobro delo s konji,« pojasnjuje Bosio. Vtem objektu načrtuje lastno čredo sprva kaikšnih dvajsetih konj, kasneje morda Šestdesetih. Ostale zmoglj ivosti bodo na razpolago drugim uporabnikom. »Fama, da je ko-njeništvo le šport za bogate, ne drži več. Res je najhuje na začetku, ko je treba kupiti svojega konja. To danes stane kakšnih tri tisoč evrov, a toliko ali Se več stanejo tudi vrhunska kolesa, da o kakšnih dražjih konjičkih niti ne govorim ...« pravi Bosio. In pripoveduje o dobrih plateh tega Športa, pa naj gre za tekmovaine ambicije ali ^olj za rekreativno jahanje. »Konji te povsem okupirajo. Zahtevajo izjemno delovno disciplino in zlasti mladim privzgajajo odlične delovne navade. Vsak dan je treba poskrbeti zanje, jih vsaj Šestkrat tedensko tudi jezditi, čistiti... Vso skrb in ljubezen konj na čudovit način vrača. In še nekaj je na tem. Konji so tudi odlično sredstvo za izsiljevanje otrok. Ponujajo jim korenček in palico. Če je otrok priden, se sme tik-varjati in družiti s konjem. Če zataji ...« dOs »Zaenkrat bomo morali kupovati le še seno, a razmišljamo tudi o odkupu novih zemljišč, ki bi jih uporabili za pašnike in lastno proizvodnjo sena.« Iz zamisli o novem domovanju za lastne konje je zrasla ideja o odprtem konjeniškem centru, »Osnovno gonilo pri tem je, ob ljubezni do konj, želja, da privabimo v konjeniški Šport in rekreacijo mlade. Če mi bo uspelo, da jih vsaj pet vsako leto potegnem iz parka in od brezciljnega pijančevanja, sem naredil vse,« glasno razmišlja Hugo Bosio. Dvorana v lesu Osrednji del s pretežno stekleno streho pokrite dvorane je namenjen parkurju za dresumo ali tekmovalno jahanje. Ob stranicah objekta sloji 46 boksov, pripravljenih za sprejem konj. Začetni del štirih sektorjev boksov je namenjen umivaJ-nici za konje, drugi sedlamici. Vhod v objekt je namenjen uporabnikom - z garderobami in s tuši. '>Pri gradnji smo se zgledovali po podobnih objektih v tujini, v Avstriji, Nemčiji in zlasti na Nizozemskem, kjer je konjeniški šport po množičnosti in priljubljenosd na drugem me- V novem centru je 46 sodobnih boksov u konje. Hugo Bosio Pričakovanja velika, načrti se pod mito Kugo Bosio od svojega novega konjeniškega centra pričakuje veliko. Ne le i^)oljšanja mestne športne infrastrukture, ki je že tako ali tako med najbogatejšimi v Sloveruji. Pričakuje zlasti rast zanimanja za vzre-jokonj in za njihovo uporabo za šport in rekreacijo. Pričakuje več športnih prireditev, saj bo to najsodobnejša dvorana za konjeniški šport v Sloveniji z idealno lokacijo, vsega 200 metrov od avtoceste. l^Čakuje zanimanje šoi in obljublja organizacijo delavnic na temo konj in tudi izvedbo strokovnih seminarj ev in ocenjevanj. Nenazadnje bo odprtje tega centra močno popestrilo turisdčno ponudbo območja. Seveda z leti pričakuje tudi povrnitev nemajhnega finančnega vložka. Projekt je za zdaj ocenjen na slaba dva milijona evrov. »Po-kurili pa smo že vse kredite,« med smehom pove Bosio. »Zavedam se, da je zaradi velikega vložka in stroškov pri nabavi osnovne črede začetek problematičen, a trdno verjamem, da bo z delovanjem tega centra vse steklo in se postavilo na svoje mesto.« Opisana pričakovanja imajo svoje mesto in o njih Bosio rad kakšno reče. Mnogo bolj je treba vrtati vanj, ko mu povemo, da poznamo tudi načrte za bližnjo Širitev dejavnosti. Čeprav center Se ni odprt, je v načrtih namreč tudi gradnja zunanjega parkurja s tribunami za gledalce. Za ta del projekta razmišlja o javno-zasebnem partnerstvu. »Če bi Še naprej delal sam, bi trajalo preveč let. Zato se odločam za partnerje in na prvem mestu je Mestna občina Celje. Mnogo raje jo imam kot kakšnega poslovnega partnerja iz tujine. V mnogočem gre pri razvoju konjeniške dejavnosti za javni interes in tega najbolj zastopa občina.« TUdi na zadnji seji mestnega sveta je projekt dobil vso podporo mestnih svetnikov. A Hugo Bosio je, kar zadeva kandidaturo na različnih državnih razpisih, vraževeren. »Več kot govoriš o tem, prej se vse >sfi-ži<. Zato naj ostane za zdaj le pri obstoječem centru. Če bomo skupaj uspeli doseči Še kaj več, pa se spet sUŠimo zaključi. Medtem v Mestni občini Celje že sestavljajo prijavo za bližnji razpis ministrstva za šolstvo in Sport. In upajo, da bo partnerstvo z druäx) Celesta poslalo vzoren primer javno-zaseb-nega partnerstva pri projektih, ki so v korist mestu, državi in zlasti ljudem. BRANKO STAMEJČIČ Foto: Grup A STROGI OBJEKTIV Stane Rozman Tina Jurcak Paradni disciplini iciadivo in sprint Mednarodna atletska liga za VN Vzajemne se bo nadaljevala v Celju z Mitingom celjskih knezov (sreda, 18.30). Prireditelji Se nimajo natančnega umika tekmovanja, ki bo lokrai zelo zgoščeno in bolj zanimivo za gledalce. Privlačno« ker bo jedrnato Sprotne slavnostne podelitve najboljšim po disciplinah bodo namreč odpadle, zalo naj bi program trajal le poldrugo uro. Direktor mitinga Stane Rozman je izpostavil najbolj zanimive dogodke: »Pričakujemo dokaj dobro udeležbo s prisotnostjo večine naših najboljših atletov in atletinj. To bo prvi vrhunec sezone» zato upamo, da bomo priča vrhunskim bojem in obenem tudi dosežkom. Poudarek bo na memoriainih disciplinah. V teku na 100 metrov, ki ga posvečamo spominu na Ferda Skoka, bo nastopil Matic Osovr^ikar, sodeč po zadnjem svetovnem prvenstvu, najhitrejši belec na planetu. Ob njemu bo njegov ostri tekmec Jan Žumer, pa Američan Tyree Gailes z osebnim rekordom 10,11. V memorialni disciplini Fe-dorja Gradišnika, v teku na 100 metrov z ovirami, bo naša atletinja Marina Tomič lovila olimpijsko normo. Paradna disciplina bo met kladiva, k|er se bosta udarila najboljša s svetovnega prvenstva^ Madžar Krisztian Pars in Primož Kozmus. Našemu vabilu pa se je prvič odzvala prva dama svetovne atletike- Marlene Ottey se bo v teku na 100 metrov potegovala za olimpijsko normo in s tem za svoj osmi nastop na olimpijskih igrah. Prvič se jih je udeležila leta 1980. Tedaj je naš as Rok Kopitar postavil jugoslovanski rekord na 400 metrov z ovirami, tokrat bo na mitingu skrbel za kontakte s tekmovalci.« Brigita lovi Jolando Nagradni sklad mitinga znaša 9.200 evrov, celotna tribuna na celjskem Štadionu je prekrita s sedeži. Zaradi preutrujenosti je nastop odpovedala Marija Šestak. Brigita Langerbolc bo tekla na 600 m, da bi zrušila slovenski rekord. »Trenutno je v lasti Jolande Čeplak» znaša 1:29,72, postavila ga je pred enajstimi led v Celju,« je s podatkom postregla Tina Jurčak, trenerka in tudi občasno še tekmovalka Kla- divarja, s katerim je osvojila prvo mesto na zadnjem ekipnem državnem prvenstvu. Dodajmo še, da je olimpijska norma 6 za tek na 100 m z ovirami 13,11 sek - to bo cilj Marine IbmiČ, katere forma je po besedah njenega trenerja Mateja Juhar-ta v vzponu. DEAN SUSTER Foto: DrugA Avtor fotografije je Gregor Katič, nastala je med povratno tekmo kvalifikacij za nastop na evropskem prvenstvu med rokometašicami Slovenije in Belorusije. Saj veste, našim dekletom ni Šlo po željah, upamo, da bo vsaj fantom, Id bodo jutri gostovali na Slovaškem, že najnižja zmaga pa bi jih popeljala na svetovno prvenstvo na Hrvaškem. DŠ V^TllIlkTf MALI NOGOMET NA UMETNI TRAVI Gama tesno dobila derbi Naslednji teden bodo odigrane zadnje tekme »spomladanskega« dela 1. lige. Prvak tega dela je Že Gama z lepim naskokom pred Co-mo, ki so se ji že približali Pelikani. Miku gre še slabše kot v 1. SNL. Izidi 9. kroga: Maček tisk - Kalimero 1:3, ŠND Velenje - Pelikani 1:4, Marlnero - Tristar 2:4, KMN Frangros - MV Mobil 5:4, Ga- U«tvica Ü9« NOVEGA TEDNIKA »ffPTIif C KNgWV MEDNARODNA ATLETSKA UCA 2008 Vabimo vas na Miting celjskih knezov - Mednarodno atletsko ligo 2008» ki bo v $r#do. 18. Junifa 2008. ob 18.30. na dtadlonu AO Kladivar Cetis celie. Na tem mednarodnem mitingu bodo nastopili mnogi najboljši atletinje in atleti Slovenije m tujine: Matic Osovnfkar v teku na 100 m, Primož Kozmus, srebrnf tz 0s2ke, metu kladiva, Brigita Langertiofc na 600 m, Jeremy Scott (ZOA) in Jure liovan v skoku ob pailcl Marija Šestak, Miran Vodovnik, Mariene ottey ter $e mnogi drugi, iz tujine: ZDA, Nigertia, Zimöabve, mpini, italija. Madžarska, Hrvaška. BIH, Moldavija... želimo si. da s svojo prisotnostjo počastite naSo največjo atletsko prireditev v Celju. Glavni sponzorji, Jcl nam bodo prireditev omogočili so: CUFitNO PODJETJE CETIS, BANKA CEUE IN SPAft SLOVENUA. ♦1 A Medijski pokrovitelj: NOVI TEDNIK IN RADIO CEUE 1.GAMAUNntD 26 2.CQMAINGRAD6. 2D 3. PELIKANI 19 «.miSTAR IS 5.KAUMERO n 6.RELAXAVTOŠOU 13 7.KMNFRANGR0S 11 8.C0nTAlN£R 10 9.IVTV-M08IL 9 10.MAČEKTISK (ITI d 11.MARINEnO 6 12. MIK CEUE (-271 -1 ma united - Coma Ingrad g. 5:4» Mik Celje • Container 1:6. Pari 10. kroga (16. 6.): Kalimero • Maiinero (17.30), Pelikani - Mik Celje (18,20), MV Mobil • ŠND Velenje (19.10), Tristar • Fraagros (20), Coma Ingrad gramat - Container (20.50), Gama united • Maček tisk (21-40). Izidi 8. kroga veteranske lige: Veflon - Sipro-Cecis 1:1, U-8 A2S • ŠD Cinkarna 3:17, Klateži-T^verna - Crieki 3:2, Azzuri CC - SB prestavljeno, Klateži-Taverna imajo 10 točk prednosti pred Cinkarno, Vef-lonom, Si pro-C et is em in Črički. Z domaČim jedrom Pogovor s trenerjem košarkarjev Rogaške Borisom Zrinskim Analize o prvi sezoni KK Rogaška v 1. B SKL so že narejene. zato smo na pogovor povabili trenerja moštva. Zrinski je med najzaslužnej-šimi za osmo mesto v prvi sezoni v višji ravni tekmovanja. Kako bi oceniJi sezooo? l^hko rečem, da smo porodne težave z lahkoto rešili, saj smo zelo dobro funkcionirali v začeti^u sezone. Značilno je bilo, da smo odlično igrali doma na začetku, po zma^ v Jan-Čah pa smo zaigrali bolje tudi v gosteh, kjer smo v dmgem delu bili celo boljši kot v svoji dvorani. Žal nam je pred drugim delom zaradi odsotnosti nekaterih igralcev in študijskih obveznosti padla raven Treninga, kar se nam je seveda poznalo na igri. Kljub temu menim, da moramo osmo mesto vzeti kot velik uspeh, kajti v zadnjih šestih sezonah, razen Celjskega KK, noben novinec ni obstal v prvi sezoni igranja v B ligi. Obenem je to dokaz, da je bila usmeritev na domače igralce povsem pravilna in da ima Rogaška še vedno, kij ub krizi konec minulega in v začetku lega tisočletja, dovolj kvalitetnega kadra za dobro košarko. DomaČi igralci so torej nosili največje breme. To je tisti motiv, ki si ga kot trener najbolj želim in me najbolj veseli. Vedno dajem pred- nost domačinom, to je nenazadnje spoznalo tudi naše občinstvo. Identificiralo se jez ekipo in pridno polnilo dvorano. Naše domaČe tekme so bile med najbolj obiskanimi ne le v 1.6, temveč tudi v 1. A ligi! Navijači so nas nekajkrat spremljali na gostovanjih in tudi njim gre zasluga za končni rezultat. Tega najbrž ne bi bilo, če ne bi za Rogaško i^ali večinoma domaČi in fantje iz okolice. Težava je v tem, ker smo oddaljeni od prestolnice, od višjih in viso-kili šol, kar se pozna na treningih. Zato smo si z upravo že zadali cilj, da se z igr^d temeljito pogovorimo. Skušali bomo uskladiti obveznosti Študija in treningov, saj morajo pogosteje vaditi, če želijo kaj doseči v svoje in dobro kluba. Si po vsem sodeč Rogaška Slatina želi Še boljše, vrhunske košarke? To je izziv za vse nas, saj zelo dobro pozna košarko in na splošno šport, zato stopicanja na mestu ne bo spremljala z navdušenjem. Uprava ima zato pred sabo precej nalog; poskušati mora zagotoviti vse potrebno, predvsem finančna sredstva, da najprej postanemo stabilenB ^ig-^^ in v dogled-nem času morda skušamo priti tja, kjer je slatinska košarka do leta 1996 že bila. Še vadite? Seveda, delamo individual- no in tudi taktično, v juliju bodo fantje imeli prosto, medtem ko bomo v avgustu začeli priprave. Zdaj je namreč idealen čas za odpravljanje predvsem posameznih napak igralcev in za pripravo predvsem mlajših na naporne priprave. Do avgusta naj bi bila urejena tudi naša dvorana pri IL OS, imeli bomo nov parket, kar je seveda zelo dobrodošlo, pričakujem tudi npkaj ekip iz tujine, ki se bodo tukaj pripravljale in s katerimi bomo zagotovo igrali prijateljskasr€čanja,karjenov zagon ne samo za košarko, temveč tudi za Športni turizem, ki ga v Rogaški Slatini že poznajo in obvladajo. Na katerih mestih želite okrepiti ekipo? Zdaj potekajo razgovori z igralci, il so doslej branili barve našega kluba, in želja je, da vsaj veČina ostane v klubu. Jasno je, da imamo največ težav na mestu organizatorja igi^. Več bo znano in jasno konec meseca, ko bodo opravljeni vsi pogovori s sedanjimi igralci in z morebitnimi okrepitvami. Pri tem moram reči, da »čez zmožnosti« nikakor ne bomo Šli, saj so se iz napak v preteklosti tukajšnji ljudje marsikaj naučili. Vodstvo kluba ima povsem realna razmišljanja, temu primerna so tudi pričakovanja, zato kakšnih zvenečih imen ne pričakujte. Boris Zrinski Ostajate trener Rogaške, s kom ste se okrepili? Nekaj klubov se je res zanimalo za moje usluge, po premisleku sem se odloČil, da bom ostal na klopi Rogaške. Moj osnovni pogoj je, da imam možnost dela skozi ves proces treninga in to v celotni sezoni. Zato smo tudi igralce prepričali, da redneje obiskujejo treninge, tudi tisti, ki so v Ljubljani, Intenzivnost mora biti razporejena skozi ves teden. To je pogoj za napredek. Uprava je bila zelo aktivna, potem ko sem izrazil želje po okrepitvah. Po odhodu Mihe Iva-nuše in Draga Brčine smo namreč že podpisali pogodbe z lani prvim igralcem Celjskega KK Domnom Ambrožem, s Še enim bivšim igralcem tega kluba Miroslavom Petrovičem, ki je igral zadnjo sezono v Zre-Čah, in z Benom Pungartnikom, ki prihaja iz polzelskih Hop-sov- Vse tri igralce sem si v ekipi želel, vodstvo kluba je reagiralo hitro in odločno. Ali se s tem ambicije višajo? Domen /^brožza obiskuje treninge v Rogaški Slatini. Na krilih vetra do SP Ajda Njegovec iz IbpolŠi-ce» Članica Šmarskega Jadralnega kluba Wild Wind, se bo udeležila mladinskega svetovnega prvenstva v razredu Laser 4.7, ki bo avgusta v hrvaškem TVogirju. V tem razredu je začela jadrati šele jeseni, a se je na SP uvrstila s povabilom medna- rodne zveze razreda Laser. Tk-ner Stanko Užmah poudarja, da bo Ajda tako kot prva iz naše regije nastopila na omenjenem tekmovanju, sicer pa iz Slovenije tja potuje pet tekmovalk. Pred pomembno tekmo, ki bo zagotovo pomenila veliko prelomnico v njeni karieri, jo čakajo števil- ne priprave. Po končanem Šolskem letu odhaja na intenzivne klubske priprave na Mur-ter. »Tam so v tem letnem Času zelo dobri pogoji za treninge, mlade jadralce spoznamo z regatnimi pravili, jim pokažemo simulacije in jadralne ftlme, jih opozarjamo na napake,« pravi Užmah. Potem ko bo nekaj časa preživela v Angliji, kjer bo izpopolnjevala znanje angleščine, jo leden dni pred tekmovanjem čakajo Še reprezentančne priprave na lokaciji svetovnega prvenstva v Trogirju. Konkurenca bo huda, se zaveda 15-Ietna Ajda, saj se bo SP udeležilo okoli 400 jadralcev: »To je moje prvo svetovno prvenstvo, zato pričakujem, da se bom naučila kaj novega. Dala bom vse od sebe.« V klubu ne skrivajo navdušenja nad Ajdinimi uspehi, želijo si celo njeno uvrstitev na 01. »Kolikor poznam Ajdo, vem, da se bo uvrstila zelo visoko, ker je tehnično dobro podkovana, a je veliko odvisno od športne sreče in tega, kako bo znala razbrati regat-no polje,« še dodaja Užmah. V Tro^ju bo hkrati tudi mladinsko EP. ANDREJ KRAJNC Foto: GREGOR KATIČ Stai>eUzn>ah Ajda Njegovec Adi podira reicorde Veteran Atletskega kluba Žalec Adl Vidmajer je dosegel državni rekord. V Slovenski Bistrici je na odprtem prvenstvu Slovenije za veterane v metalskem peteroboju dosegel odlične rezultate v kategoriji nad 65 let. Z osvojenimi 4.108 točkami je premočno zmagal. Kladivo je zalučal do 44,14 metra, kroglo do 11,48, disk do 33,96, kopje do 27,17 in giro do 15,03. 23- julija bo nastopil na veteranskem EP v Ljubljani. TONE TAVČAR Ostajamo na realnih tleh, a je res. da naj bi bila ekipa kar precej močnejša, tako zaradi okrepitev kol omenjenega intenzivnejšega dela. Vsekakor si želimo v zgornjo polovico lestvice, višje, kjer smo končali. Če se nam ponudi priložnost za kaj več, bomo ustrez- IPlKRATKO Ostajajo osmi Cel|e: Dlsdplinskš sodnik NZS Jernej Klarič je v zvezi s primerom Haiis Vučkič Domžalam naložil 2.500 evm kazni. glede točk pa jih je kaznoval ^olj pogojno. Če bodo Domžale p^obKi napako storile v naslednji sezoni, bodo izgubile Sest točk. Ob tem so prikrajšani pri MIK CM Celju, kjer so računali, da bodo do'^ bili iri točke za zel^o mizo in s tem z osmega mesta na lestvici skočili na sedmo. Dosedanji trener celjskih nogometašev Pavel Pinni je podpisal pc^odbo z ajdovskim Pri-moijem, v Areni Petrol pa še iščejo nove^ stratega Članskega moSrva. fe včeraj je bil prvi kandidat Slaviša Stojano-vič ... Nemški Cottbus, ki ga vodi Bojan I^nikar iz Šmartno ob Paki, kljub prvotnemu dogovoru ne bo gostoval v Areni Petrol. Zato mnoiicen judo Cd}e: Celjski judo klubSan-kaku bo le četrtič pripravil tekmo svetovnega B pokala. TUr-nir bo v dvorani Golovec 21. in 22- junija. Wjavljenih je kar 480 tekmovalcev iz 26 držav. Prišlo bo več kot 20 Športnic in športnikov, ki so že stali na zmagovalnih stopničkah na velikih tekmovanjih (01, SP» EPI. Celjska tekma bo eno zadnjih kontrolnih dogajanj pripravljenosti pred potjo v Pe-king. Še v prvem bobnu Dunaj: 4. julija bo v Cöte-borgu žreb skupin Üge rokometnih prvakov. Celje Pivovarna Laško bo v prvem bobnu, skupaj s Cmdad KeaJom, Kielom, Veszpremom {v njegove vrste je prestopil Celjan David Koražija), Montpel-lierjem, Köbenhavnom. Ce- no reagirali. Apustimo to.pred nami so priprave v avgustu, ko bo marsikaj bolj jasno tudi glede ambicij kluba. Zagotovo ne bodo šle iz okvirjev, ki so za klub in mesto sprejemljivi in dosegljivi. JANEZ TERBOVC bovškimi medvedi in Zagrebom. V drugem bobnu bodo prav tako zelo kakovostne ekipe, v tretjem pa tudi Vugrinčev Portland iz Pam-plone s posebnim povabilom EHF. Vse kaže, da v Zlato-rogu čakajo na prihod trenerja Irfana Smajlagiča, trenerja Egipta, ki bo tekmoval na 01. Z dvema »faraonoma« naj bi slednji okrepil celjsko zasedbo. Karnerja presenetila favorite Tacai: Na reki Savi je bila tretja tekma za slovenski pokal za mlajše kategorije. Velik uspeh sla dosegla brata Vid (mlajši dečki) in Teo Karner (cicibani) iz KKK Nivo Celje, ki sta osvojila prvi mesti v svo-jih kategorijah. Martin Sra-botnik je bil drugi pri stax^-Hh dečkih, Nejc Konda pa četrti pri mlajših dečkih. Dirka tudi skosi Celje Ce]je: 5 štartom na ljubljanskem Tromostovju se je v sredo začela 15. kolesarska dirka Po Sloveniji. Zadnja, četrta etapa (157 km) se bo danes začela v Celju. Štart bo opoldne na T^gu celjskih knezov. Po 25-niinutni voŽnjL po celjskih ulicah t>o karavana s Čopove ulice krenila proti mostu preko Savinje in vozila'mi-mo Mesenega parka, nato pa se usmerila proti Laškem. Cü j bo v Novem mestu. Vpis za nove samplone Celje: Celjski Nogometni klub Simer Sampion bo svojo doslej najuspešnejšo sezono zaključil v nedeljo dopoldne z zabavo, ki jo bo popestril 6Pack Čukur. V pe-tek (18.00) in soboto (9.00) pa bo vpisoval nove člane, fante letnikov 1999-2003- (DŠ) 20 PNSMÄ bralcev - šport NOVI TEDNIK Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skJadu z uredniško politiko, razen ko ^e za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne piesega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter $ telefonsko §te\11ko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter kra- jem, od koder je doma. PREJELI SMO Bosta smagala sdrav razum in stroka? Zdi se, kot da se je prah okrog tretje razvojne osi in predlaganih najustreznejših variant polegel, vendar še zdaleč ni tako. Načrtovalci so se zavili v molk. Občani in civilne iniciative, povezane v zvezo civilnih iniciativpa aktivno delujemo, da preprečimo izgradnjo škodljivih in slabo načrtovanih tras, ki bodo bre-menile davkoplačevalce še ve5 generacij vnaprej. Naše zavzemanje leče predvsem v smeri izgradnje optimalne trase hitre ceste, ki naj poteka tam, kjer se res potrebuje (povezava Celja in Velenja) in po trasi, ki bo čim manj obremenjevala okolje. V CIB smo izdali brošuro 3- razvojna os -analiza vrednotenja tras, kjer opozarjamo na napake in z argumenti, mnenji strokovnjakov, recenzen- UREDNIŠTVO tov in revizoijev, ki so jih najele državne institucije, doka-zujemo, da je napačr^a predlagana trasa F2 (Braslovče-šentrupert), ki je samo za 2 točki bolje ocenjena kot trasa 16 (direktne Velenje-Arja vas). Z načrtovalci želimo na okrogli mizi soočiti mnenja, a zaenkrat še samo čakamo. V medijih čedalje pogosteje beremo izjave in pozive za ohranitev rodovitne zemlje in pridelavo zdrave hrane. Odbor DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano opozarja, da so najboljša kmetijska zemljišča še vedno brez zaščite. Poslanci sestrinjajo, da je treba ohraniti kmetijska zemljišča, Na MOP opozarjajo na zmanjšan potencial domaČe pridelave in samooskrbe zaradi spremembe namembnosti kmetijske zemlje. Glas dviga KGZS, ministri, veliko govora o zemlji in hrani je bQo tudi na neformalnem zasedanju kmetijskih ministrov EU na Brdu pri Kranju. So nas vseh samo polna usta besed? Razvoj in ceste - da, vendar tam, kjer bo, če se že mora, narejena čim manjša škoda. Kmetijska zemljišča so ne- iiadomestijiv in neobnovljiv naravni vir, so dobrina nacionalnega pomena in osnova za zagotovitev prehranske varnosti. Jih bomo znali očuva-ti? Bo zmagal zdrav razum in stroka, ali nas bo politika in moč kapitala pahnila v čase lakote, saj ne bo kje sejati in žeti, hrana pa ne raste v hladilniku ali na policah super-marketov. CIB BRASLOVČE p.p. 23 3314 Braslovče ^SUIVALA Nordijska hoja v mesecu maju se je pod okriljem Zdravstvenega doma Celje končala trimesečna delavnica nordijske hoje. Udeležilo se je je deset udeležencev. Delavnico je vodila fizioterapevtkaoz. inštruk-torica nordijske hoje Petra Žagar. Sestajali smo se vsak Četrtek. Prve ure so bile namenjene spoznavanju osnov nordijske hoje in prvim korakom. Zelo hitro smo po nordijsko zakorakali ob Savinji. Elemente hoje v hrib in navzdol pa smo spoznavali v gričkih celjskega gozda. Vodja delavnice - naša Petra - je bila zelo uspešna in potrpežljiva učiteljica. Moto delavnice je bil: Ne vozi vlakca. Sredi najlepšega meseca maja pa smo sklenili naša potepanja na Miklavšekm hribu z obljubo, da se vsak mesec enkrat dobimo in utrjujemo naše znanje. Na koncu smo si bili vsi enotni, da nam je nordijska hoja koristila, počutje je bilo veliko boljše, pa tudi tehtnica je manj pokazala. Vse to pa smo lahko dosegli z našo vztfajnost-jo in seveda brez naše super Petre ne bi bilo nič. Petri Žagar Izrekamo javno pohvalo in ji želimo Se veliko tako uspešnih delavnic. HELENA BREŽNJK v imenu vseh udeležencev delavnice Hvala za pomoč V petek, 30. maja 2008, smo pri Amonu v Olimju organizirati 11. dobrodelni golf turnir in prireditev, s katero smo želeli javnost seznaniti z boleznijo bulozna epider-moliza in zbirali sredstva za nujne medicinske pripomočke za osebe s to boleznijo. Dogodek so s prijazno pod-poro omogočili gostitelja in pokrovitelja Amon d.o.o, Olimje in A golf d.o.o. ter pokrovitelji TUŠ d.o.o., Bayer Consumer Care. Brušenje in graviranje stekla d.esign Dragica Štuss.p., DomaČa pekama Resnik Kozje Marija Resnik s.p., Društvo Lepe strune, Gra-viart Tanja Valenčak s.p., Haler Hohnjec Martin s.p., Harvey d.o.o., ježovnik Borut s.p. Jelenov greben, Jože Kunst s.p.. Kozjanski park, Kozmetika Afrodita d.o.o.. Motel Ribnik Miran Švajger s.p., občine Bistrica ob Sotli. Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Rogatec in Šmarje pri Jelšah, osnovni šoli Lesično in Podčetrtek, Plusbiro d.o.o., Radio Štajerski val. Strojno ve- zenje, programiranje in svetovanje EP Ervin Perčič s.p., Iferme Otimia d.d., Tift d.o.o. in TD Pilštanj. Za popestritev družabnega dela dogodka so poskrbeti Adam Bicskey, Nuša Drenda, Maja SlatinŠek, Osti Jarej In Tja^ Šuc ter Tamara Grobin. Prisrčno hvala vsem prijateljem, ki so nesebično prispevali svoje delo, hvala dr. Mateji Dolenc Voljč in nenazadnje bi se rada zahvalila tudi Zdenki Ivačič, ki je že drugo leto prispevala levji delež k pripravi in izvedbi programa. Hvala golfistom za njihov prispevek k dogodku, brez njih ga ne bi bilo. in seveda hvala tudi gostom, da so priš-ti prisluhfdt besedam o bu-lozni epidermolizi. Dnaštvo DEBRA Slovenija predsednica POLONA ZAKOŠEK raiTOZNA KNJIGA Pogreb pri firmi Veking Ko mi je umrla mama, sem stopil v stik s pogrebno službo Veking v Celju. Takoj so mi Izstavili račun za pogreb in spomenik. To me je motilo, saj se storitev plača po opravljenem delu. Se pravi račun za pogreb sem dobil 6 dni pred pogrebom- Najbolj sporno, nemoralno in poslovno neetično pa je, da me je na dan pogreba pokticala njihova uslužbenka in hotela« da pridem pred pogrebom plačat račtm za pogreb. Ona pač dela v skladu s tem, kar ji rečejo delodajalci, to pa je nemorala, brez krščanskega občutka pietete do pokojnika in slab odnos do žalujočih. Račun za pogreb sem Že plačal. Nikoli nisem nič dolžan. Družini Kelhar, ki vodi pogrebno službo Veking. pa predlagam, naj vsem Celjanom že kar vnaprej izstavi ra-čun za pogreb, saj nas to vse Čaka, oni pa bodo že v naprej dobili denar. Razmišljam tudi o tožbi zoper firmo Veking, ker poznam več ljudi, ki se jim je podobno zgodilo. ŽARKO PREZEU, pravnik iz Celja Zakaj groinja s tožbo? Komunala Šentjur in Ba-rica Zidar, Ozka ulica 3, Ce Ije mi grozijo s tožbo, ker nisem takoj poravnala zneska, ko sem prejela položnico za 6,88 evra za odpadne vode. Plačala sem, ko sem imeta denar. Po vrhu tega pa nisem nič kupila, nič naročila, da bi bila komu kaj dolžna. Sramota je, da plačaš, potem ti pa grozijo s tožbo in z velikimi stroški, nobeden pa ne vpraša, ali imaš prevoz do zdravnika ali denar za doplačilo dragih zdravil. Če ne bomo takoj pomrli, nas bodo tožili za obresti, Če bomo predolgo živeti. Sramota pa taka. Ali je to pravical JUUANA PUNGERŠEK, Gorica pri Slivnici ARENA PETROL ÄreKO/ ztHA^otnUcev PORTRETTEDNA MILOŠ RUS -UAiry^ ^ ff i. • KARIERA JAZ IN KLUB n DRUŽABNO ZdčeHtt X^jpro pfofniomhif^j noQOfneuiai^mziklju^il 1990 V Uiti ^ 1996 korKäl fdkult^tou šport. letd pa opnvd iKmo 2i ir^nerj». Itu ^S stm opravil u£fA PflO dipkmo. Oo let« 1991 d& 1993 am bil plavut tifnet v f{ irfftkapetf» Ava. v $eiDr>l 1995^96 wmo^jk ^lavnsga ifenefjj v HK Oli997 v fC na id^on^tofiv leta m v M Vrv;W r»pre^nianc» in im v prv^h lrvcüifikacpsii> prvenstvu ibrali i0(l(0 ivoU ro^ko{dkDp(^ti PortugilsirikcnSvfd^ki, lii(slifik«i)ih Stoike» nw^o pfo» Utvi^j hi v ifetnifi 7 tort tet ^alif^kac«^ v Tallmu P/vi igratec laktainegd TwttWajebiillroi Kwun •-V.J« Oa bi Ijud^, ki delajo v slove^sKetn no^ameiu 6ni prei di strokovnega n^cirnega dela i cim manj improv>2»(ije nuTwno nobenimi možnosii nili \ srednjeevropskimi ni>9omeininii deletamc. Publika k liUru kor povsod dniqwl. Od rai rrewtiev ei ig^aUev prKaku(e v»j oetMj • iH b^o igt^ lekli, ^nli, odarlli m poka?dh pofien m spi^štljiv odnos do dstifr, ki rras pridejo gledal, pa ^prav se nam lo ludt ponesreči. Ne prenesejo pa bre^riinri^ «n podt^n^eviifr^ udrKisa, k( jim ga vse pcepognto Ita^emo na i^fHcu. vse um u ceno renjli hu, I \ ps n^ na koncu Ukoali tako ne ptinab t\it ne viekmovalnem u} a leiVo pieäiietno skozi pred^fog);<>Uie9a<:oh ev/ops^;^ tekniovania, ne v ^nauneii vtnsIu, saj ^^iiadioni prami, p^i nem tem pa ugubliamo se Ttue rectt? obiskovalce na naiih tekmaK Sianovanje Oiu/ina ti^i v lo^auu.sarn p^iwim h naierrw!^ uaiv^anju vC"lju Omilna Iman oifoka, oba st> dobrv ^rtniU Jaka je repr^zeniani v imu^arsbh ^ok^n, fva v imuUr^ih tekih, (^ro$ti in Ptostf td\ i;komriir a tek aJi koleurje Opravim {itä\ kakšen turno smučarski ouroma spuu ^jair-nlm pa noOihW), TIAO lujnrf.AnasUcio. Aled 5M pa iist* t Alom Pacinofn, Robertom de Kirom In Se^nom Cocinerjiem v glavnih v[o9ah. VnfKi rwrayxnffii' m Vroče-hladna Islandija Islandija je kar petkrat večja od Slovenije, a ima manj kot 300 tisoč pr^ival-cev. Dežela ledu, kot so jo poimenovali prvotni prišle-ki, pa $e zdaleč ni ledena. Že res> da je na otoku več ledenikov, med katerimi največji Vatnajokull meri skoraj za pol Slovenije. Pod njim se v veliki laguni zbirajo kosi ledu. Zaradi slikovite pokrajine so prav tu snemali enega izmed filmov o Jamesu Bondu. Zaradi toplega morskega toka, ki sega daleč v severne predele Atlantika, se povprečna zimska temperatura ob obali giblje okoli O stopinj Celzija. Zato pa je poleti v povprečju le l^kšnih deset stopinj topleje. Prava vročina pa se skriva pod zemeljskim površjem. Otok so v preteklosti dobro preoblikovali vulkani, zadnji veliki izbruh v preteklem stoletju pa je botroval celo nastanku novega otočka. Nepredvidljive gejzi rje je res težko fotografirati. Podzemlje tople vode Ne tako zelo globoko pod zemeljsko skorjo se še vedno kaj dogajain tako na številnih kondh na dan prihajajo vrelci vroče vode. Te imajo v izobilju tako, da z njo ogrevajo večino hiš in stanovanj, pa Še skoraj vsaka vas si lahko privošči bazen s toplo termalno vodo. Z njeno pomočjo pridobivajo tudi elektriko ter ogrevajo velike rastlinjake. V njih gojijo zelenjavo in rože, pa tudi najbolj eksotične rastline, od orhidej do banan. Za prodajo pride v poštev ie gojenje bolj običajne zelenjave, kot je paradižnik, solata, paprika in še kaj. Večino sadja morajo zato na otok pripeljati od drugod, saj v negostoljub-nem podnebju uspevajo le borovnice, brusnice in morda še kaj podobnega. Vulkanska aktivnost je hkrati tudi največja vaba za turiste. Na Islandiji je pred leli bruhal vodo Geysir, po katerem so tovrstne pojave poimenovali po celem svetu. Geysir je prenehal delovati, zato pa v bližini vsakih nekaj minut izbruhne vodo nekoliko manjši gejzir Strok-kur. Občasno bruhanje vode nastane, kjer vročo paro iz podzemlja prekriva hladna voda. Ko se v votlini pod vodo nabere dovolj pare» ta pod pritiskom dvigne vodo visoko v zrak. Gejzirji bruhajo v različnih Časovnih presledkih. Najbolj slikoviti ledenik je služil za kuliso pri snemanju filma o Jamesu Bondu. Pogled na otoško prestolnico z naivüjega cerkvenega zvonika. Z avtom po širnih prostranstvih v glavnem mestu Reykjavik in bližnji okolici živi večina Islandcev. V pristaniškem mestu namesto visokih stolpnic prevladujejo nizke barvite hiše in stanovanjski bloki- Večina obiskovalcev začne Tslandijo raziskovati prav tu» saj je v bližini mednarodno letališče- Tisti, ki pridejo na otok s trajektom, pa pristanejo Čisto na drugem koncu. V mestecu Seydisfjor-dur, ki leži ob globokem morskem zalivu. Od tod enkrat tedensko pluje edina potniška ladja» ki otok povezuje z Norveško in Dansko. Mestece je kar nekam osamljeno na tem koncu Islandije. Do Rey kjavika je več kot sedemsto kilometrov daJeČ. Cesta preko redko naseljene pokrajine prečka gorske prelaze in dolge peščene obale polne Čr-nega vulkanskega peska. Ponekod pa se skoraj dotakne velikanskega ledenika. Glavna cesta, ki obkroži otok, je dolga kakšnih 1500 kilometrov in ni v celoti asfaltirana. Marsikje je speljana skozi samomo vulkansko pokra-jino, kjer le redko vidiš kakšno hišo ali naselje. Nič čudnega, da se domačini na dolgo pot preko otoka pogosto podajo kar z letalom. Zato na cesti vsaj v poletnem Času srečuješ največ turistov. Ti radi zahajajo tudi v hribovito notranjost otoka. Toda tja vodijo res slabe ceste, ki ne premorejo niti mostov. Zato se je po njih dovoljeno vozili samo s terenskimi vozi H in še to le v poletnih mesecih. Kljub temu se po njih vsako leto zapodi kar nekaj drznih turistov z običajnimi osebnimi vozili. Svojo lahkomiselnost pa nekateri končajo s prevmjenim avtomobilom v rečni strugi. Spoznavanje Islandije najbolj otežuje spremenljivo vreme. V kratkem času se lahko izmenja prav vse, od sonca, oblakov, dežja, z maJo smole tudi snega pa do močnega vetra. Slednji piha zelo pogosto in včasih zagreni življenje tudi voznikom. Še posel>no v pokrajini na jugovzhodu, ki je na debelo prekrita z drobnim vulkanslüm peskom. Ta se dviguje skupaj z vetrom in povzroča prave peščene viharje. Včasih je veter tako mo- Can, da lahko prevrne tudi kamion ali kakšen aviodom! Zato je pametno spremljati vremensko napov^. IGOR FABJAN ii& ^BnocfaiBCi IZLCTMIKJ^VA ACtiJOJA ASSartM 2fl. aOM C^; lil.: 03/428 75 06. »foiti: na.aiit^iOtV^.si «rwwBletiijlL»;po - odhodi vsako soboto ZUGSPITSa & INNSBRIfCK 14.6. U60DN0 V JUNIJU: hti Adriatic UMAG, 3 dni polp 74,40 EUR/os •TERMESONČNIPARKV1VATdo30.6.«Nn6vncir3ZV9M174.0D m/ti • ugodniSdr«vnipaketivM€DUUNUinPUU VEDMO UGODNI PAKETI POČITNIC NA MORJU iN V ZDRAVlLliČIHI RgtujtejDo^recno zvezdo _ SMJSKi POÖTHia PAÖAX) Z N£BA( d i^ttaW« u tfct T UllttiU KSdIT S* «ll^ndJ^ T firlrjUHprT'iii>1n|g3Jg,tiii>ini ii^fnitritm fiJfilrilr'f ^«(«falAkbuvMh^a iMiii ^ üAaMtaftcMBi) wuvKzAVAioefiM-PMenizu ranRSSS» HoMfi^UBKUa«)* MzuontiteptiAMpUe TIB^SIHK HaMSUirU MMt 4* odKmluMHpttžt rf^KMn mi uo» tkiV^mmi^manS* »■mlftii I Ki »«MP MMIMVMM •liKMR l^brt oinjfUbUf f ifli ČUDOVITE POČITNICE KA HRVAŠKI OeAu]H|2E o^ v^ www.palma H KLUB VeOCMOU W U» < f LJRI&TlCtr^A AC^r/OtiA DmfuAiin 15,CoM UŠI 03 746 46 66, fn 03 746 46 72, gsm: 051696 600 e-mall; bdracuda.camien#äot.net, baracuda.litoV^sol.net jo leseno hiSico, skrito za zelenjem in krošnjami dreves v mirnem in senčnem zavetju reke Ljubnice. Skromna lesena hišica je bila zavetje in dom pokojnega Napotni-ka kar 15 ]et, čeprav v mej ni imel ne vode ne elektrike. Živel je od skromne socialne podpore in bil med sosedi vedno lepo in toplo spre-jet. »Bil je samotar. V hiški in na klopci poleg nje mu je bilo najlepše. Ni mogel več dosti delati, saj ga je bolezen zelo izčrpala,« prizadeto ob izgubi svojega brata pove Ivanka Cajner iz Grušovelj. »Še fotografija ni ostala za njim, vse je vzel ogenj,« Desetletna bitka z rakom ga je izčrpala, zato si je bridke dneve, ko le ni želel biti sam s sabo. rad popestril v družbi sosedov s kapljico rujnega in še rajši na dušek pokadil cigareto. Da je bil strasten kadilec, pritrdijo njegovi sosedje. Prav cigareta bi ga zato na torkov večer znala stali življenja. »Hitro se lahko zgodi, malce nepazljivosti in vsega je v hipu konec»« še pretreseno ugotavlja sestra Ivanka. Da bi mu kdo hotel storiti kaj slabega ali nasilnega, domačini ne verjamejo. To potrjujejo tudi prve ugotovitve preiskave njegove smrti, kjer so kriminalisti znake požiga ali druge oblike nasilne smrti izključili. MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA g e o • o e v S ® e o Vleseni baraki seje le v pičlih mmutah ustavilo svljenje SB-lotnega Franca Napotnika. Ožgano truplo ob Ljubnici Je za smrt 58-letnega Franca Napotnika z Ljubnega ob Savinji kriva cigareta? v torek zvečer je na Ljubnem ob Savinji zagorel manjši lesen bivalni vikend, v katerem so na postelji našli ožgano truplo 58-letnega domačina Franca Napotnika. Prežeč ogenj, katerega vzrok še ni pojasnjen, ga je pahnil v smrt. Znake za nasilno smrt so kriminalisti izključili. 58-let-nega Napotnika so na postelji našli domači gasilci. Za pokojnim, ki je v majhni hišici ob žuboreči reki Ljubnici zadnja leta živel $am, ni ostalo nič uporabnega. Plamen na Gmajni» kol domačini imenujejo predel ob reki Ljubnici, je sprva opazil Napotnikov sosed. Ogenj se je hitro razširil po približno 25 kvadratnih metrov velikem objektu in se nevarno dvigoval proti krošnjam dreves. Hi- tremu posredovanju domačih gasilcev sla se pridružili še dve okoliški gasilski društvi, toda njihovo gašenje je bilo za Franca Napotnika žal prepozno. »V objekt, poln gostega dima, da bi ga lahko s škarjami rezal, smo odšli z dihalnimi aparati in na postelji zagledali povsem ožganega Napotnika. 25 gasilcev je požar hitro po-gasüb, saj objekt ni bil velik,« dan po tragediji pove poveljnik prostovoljnih ljubenskih gasilcev Tomaž Vrečar. »Niti fotografija ni ostaia za njim« Napotnik ;e v leseni hišici živel sam. Stalno prebivališče je imel prijavljeno pri svoji mami v centru Ljubnega, kamor je vsak dan od- hajal na kosilo in klepet. Nič drugače ni bilo v torek zvečer. Toda kaj, ko seje vedno rad vračal v svo- Brata je nazadnje videla mama. pove sestra hranka. IWloril v »bistveno zmanjšani prištevnostiff? Ni ga želel ubiti, čeprav mu je s 14 zamahi s sekiro skoraj zdrobil glavo? Ožgano tniplo domačina so našli Ijubenski gasilci. uOganj se je nevarno stri! na krošnje bližnjih dreves, toda v nekaj minutah smo ga uspeii zaustaviti,« pravi poveljnik prostovoljnih gasilcev z Ljubnega ob Savinji Tomaž Vrečar. Na Okrožnem sodišču v Celju se jevčeraj nadaljevalo sojen|e35-l^* nemu Zlatu FarČniku. Ta je, kot smo pisali že maja ob takratni sod-ni obravnavi, decembra lani na nov^m Hribu nad Sedražem umoril 7d-letnega Karla Koritnika. Ta je umrl v strašanskih mukah, saj naj bi Parčnik s sekiro zamahriil kar 14-kiat in mu s tem skoraj zdrobil glavo. Kljub temu sodni izvedenci menijo, da je FarČnik moril v »bistveno zman j^ni prištevnosd«. Maja $0 na sodišču zaslišali osem prič. svoje mnenje sta takrat podali tudi sodni izvedenki medicinske in psihiatrične stroke. Psihiatrinja dr. Maja Rus Makovec je defala, da ima obloženi Inielektuaine sposobnosti pod povprečjem, da nikakor ni primeren niti za prostost niti za bolj kompleksne prijeme zdravljenja. Umora po njenem mnenju Farčnik ni zavestno načrtoval. Verjetno se pač v nekem trenutku ni mogel ustaviti, saj naj bi se h Koritniku odpravil le »obračunat z njim na drugačen način.« Koritnik je umrl zaradi udarcev z ostrim delom sekire. Vsa} en udarec je zarezal rano od obraza do Ga rns ni žalni umoriti? vratnega dela hrbtenice. Farčnik naj bi Koritnika presenetil, saj pokojni ni imel poškodb, ki bi kazale, da se je pred smrtjo branil. Ostale poškodbe na truplu so kazale, daje Farčnik mahal 5 sekiro po Koritnücu tudi, ko je ta že padel po tleh, truplo naj bi nato §e premikal. Glede na to, da je zagovornica obloženega Maksirnilijana Kind Mlakar maja predlagala dodamo mnenje kliničnega psihologa o obdolžencu, sodni senat pa je predlog sprejel, je Farčnika pregledal še klinični psiholog Emil Benedik, Ta je povedal, da gre pri Farčniku za dolgoletno odvisnost od alkohola in da je bila njegova zmožnost razumevanja kaznivega dejanja v tistem trenutku bistveno zmanjšana. Farčnik naj bi bil manj zrela osebnost z naidsoidni-mi značilnostmi z rahlo depresivno motnjo, Benedik še meni, da ima obtoženi majhno spominsko sposobnost in možnost pozornosti. Vse to je v povezavi z alkoholom lahko pri-vedio do nekontrolirane agresivnosti. Na naslednji obravnavi naj bi v zvezi zagotavljanjem njegove (ne)pri-števnosti spet zaslišali psihiatrinjo Majo Rus Makovec. Naslednjo obravnavo so razpisali za 20. junij. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA NOVI TEDNIK f^ informacije 23 Denaija še ni Bralec (posredoval je osebne podatke) je zadnji petek decembra poklical na TV Paprika ter v igri Poišči razliko dobil za nagrado 35 evrov. Tega denarja kljub trem klicem v uredništvo še ni prejel. Odgovorni urednik TV Paprika Mark Žitnik odgovarja: »Pri več kot 350 nagrajencih v posameznem mesecu se lahko zgodi, da smo koga ne-hote spr^iedali. Gospoda zato prosim, da me pokliče na telefon 01/280-80-03, takoj ko bo mogoče. Nesporazum bomo odpravili takoj.« Po domaČe? Bralec je poklical v ime-nu več lastnikov zemljišč z območja Dobovca ler 0&-trožnega, vasi pri Ponikvi pri Grobelnem. Zaradi ukinitve železniškega preho- da so jim namreč vzeli dosedanjo cesto, nato so občani podpisali pogodbe, s katerimi so proti plačilu do-volüi po svojih zemljiščih gradnjo nadomestne ceste. Na njihovi zemlji novo cesto že gradijo, kljub temu. da niso lastniki prejeli niti izvoda pogodbe niti denarja za zemljo. Olga Žvanut iz službe Odnosi 2 javnostmi v Slovenskih železnicah, odgovarja: '»Slovenske železnice so že začele postopek za plačilo davka na promet nepremičnin in predale pogodbe v potrditev Davčni upravi RS - izpostavi Šentjur. Po plačilu davka, potem ko bodo pogodbe potrjene s strani davčne uprave, bodo overjene pri notarju, kjer bodo lastniki zemljišč tudi prevzeli en izvod podpisane pogodbe. Po notarski overovitvi pogodbe bodo do- EHERGSTIKA CELJE, javno podjetje, d.o.o.> Celje, Smrekarjeva 1 Razpisuje naslednja prostati^: - za delo v Razvojno tehničnem sektorju temiične obdelave odpadkov (Toplarna): 1. STROJNIKKOTLAIN PARNE TURBINE (m/ž) - 2 delavca 2. VZDRŽEVALEC ELBCTRONAMIAV (m/ž) - 1 delavec • za delo v Razvojno tehničnem sektorju: d. RAZVOJNI IN SISTEMSKI INŽENIR (m/Ž) - 1 delavec Od kandidatov pričakujemo: pod 1. točko: - IV. aJi v. stopnja strojne ali elektro smeri • republiški energetski izpit za strojnika pame turbine, stfOh nika kotiov^h naprav - najmanj 3 feta delovnih i2ie - Izpit 8 kategorije • Izpä za viličarja - enomesečno poskusno delo Delovno razmerje se sklepa za določen čas enega leta z možnostjo podaljšanja v nedoločen Čas. Ponujamo vam zanimivo in razgibano delo. Ponudbe z žMjenjepisom in ustreznimi dokazili pošlji^ te v osmit) dnet) na naslov: Meja Šentjur, d.d., Cesta Leona DobrofinŠka 3, Šentjur Seznam izžrebanih potniicov za izlet na Bizeijsko Srečni potniki bodo v petek, 20. junija, skupaj s Tu^m in Novim tednikom potovali na Bizeijsko. kjer bodo uživali v lepotah pokrajine. si ogledali Šumije-vo tovarno sladkih dobn^t in se spet imeli tako lepo. kot je to mogoče ie na tovrstnih izletih. Zato čes^ke vsem< ki ste imeli srečo pri žrebu, za ostale pa ostaja upanje do prihodnji. O vseh podrobnostih boste izvedeli iz dopisa, ki ga boste prejeli na dom. šumi s K Li p I N A tusklub 1 B»leerZvoflinun 0|iektfräfca12 2000 Ca^ 2 ČeTBoSaSilvB SnB«kan8VB2 3000 Da^ 3 Čold Jofica 6robe)ce7 3264 Svsti Štefan 4 ČokleJohfa Velike Orahovla 46 3270 L^ 6 Oobfliii Tanja Dolga l3ora 46 3232 Pvikn 6 Dolar Frtnc Konjsko 9 3212 VoM( 7 Drame Cvetka Zg.Hudirq8 3Sa 3000 Celja GalofMitanka Lisce 10 a 3X0 Ce«e 9 Gotdnikar Dragica S{i RB6U167 3270 L^ KI ErlihNadd li)kovina3 32D4 Odvna il GraiakPav»! Sp.Refica106 3270 L^ \2 Hramec Mania Sp.Gniiovljed 3311 šem^arvS.D. 13 Hribersek Ada^a ^.Gmlcvljel 3311 Šempeter v $.0. 14 Jagar Urška Straža na 8(m7 3222 ß Jazfl^k Helena Kfajr^34 323Q Šentjur 16 KoiwiarVsnja Rcävul3 3311 ŠafflpsarvSJ). 17 Konnjak Majda lapata?! 3009 CaJja 18 Uporeifc Anica f^strol 3271 lafto 19 UstakMai^ Ck)brina15 3223 IfiiapriŽiami 20 InkovHfi Anton Čaplela 330S Vransb 21 Lasek Uidvik Tren)erje8a 30D0 Cdje 22 Lw^ Danita R(mksdce8t9 26 3240 Šmarja prfJallah 23 MaHfič^Aior 3230 Šantiur 24 Mars fvan Pohoti 4 3000 Manj Sonfa Petrov£a83 3301 PetrovCe 26 PilkeHUd« KrBinč[ca33 3230 Šan^ 27 PinttfViktoc^ Upa 22 32)3 FranhsloiAi 28 RajkoviS Hermina Stansuva26 3000 Cefie 29 RabariakSIsvica Patrovie 182 330f Pe&avfa 30 Romin Frand Pot»la211 3313 PoM 31 Roiman Rudi 0rBB932 3220 Štore 32 Stopar Irana Ceijsliat4 3270 Ulko 33 Satfovnik Ana Na»lema3 3D00 Ca^a 34 Sall6Jo2e 8p. Rečica 123 3270 laiko ZS Stanko Marija DolBni8V3sS4 3312 PreboM 36 ŠifduveeŠtafta PefsQava9 3000 Celje 37 ŠkatViki Čopova4 3311 Žalec 38 $taat»C»69il« Rodga)e24 3212 Raniiolovo 39 Tumšah Cveta LazeS 3222 Dramlji 40 Dmuvm Bamvicall 3212 Vt^ 41 Vasla Jankfl Ponikva 33 3310 Ž^ 42 VardwAoka Aftdr^63d 3313 Pobtia 42 Žalaznrk Ksmlifie Šmartno v Ri).3& 3201 ŠmaflnovRafaud^ Podjetje NT&RC, d.o.o. Direkic»r: Srečko Šrot » Podjetje opravlja Sasopisoo-založnilko. radijsko in agen* cijsko-rržno dejavnost Naslov. PrHemovi 19.3000Celje, tekfon {03] 4225190, (ax: (03) S4 41032, Novi tednik vsak lor^in petek, cena torkovega izvoda je G.fil lüUR pnkovega pa 1.25 EUR. Täjnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klan&ek. Mesečna naročnina ]e 7.90 EUR. Za tujino je le(na naročnina 189.60 liUR. Številka transakdjsk^ računa; 06000 0026781320. NendfoČenJh rokopisov In fcno* gra£j ne vračamo. Tl^ Delo. d.d.. Tiskarsko srediSČe. Dunajska 5. direktor. Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,59b davek na dodano vrednost. WOVI TlDPilK Odgovorna urednica: Tatjaua Cvirn Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič Računalniški prelom: fgorSarlah. Andreja Izlakaf OhUkovanje: www.min^adesign.com E«maU urednlšrva; (edjilk^nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik$n(*rcJi MDID CELJE Odgovorna urednica: Stmona Brglez Urednica informativnega programa; Janja Intihar E-mai): radio^S^nt-rc.si. E-mait v studiu: info@>radiocelje.co!n UREDNIŠTVO Müena Brečko-Poklič. Brane Jeranko, Špela KuraJl, Ro^TTiari Petek. UrSKa SeliSnik. Branko Stam^čič. Simona Solinič» Dean Suster, ^5ka Teržan Ocvirk ACENCtJA Opravlja trženje oglasne^ prostora v Novem tedni* ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobirtac, Viktor KlenovSek. Alenka ZapuSek, Rok Založnik l^eion: {03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (05)54 45 S\1 SprejoD oglasov po elekt. poŠti: agend}d^ni*a.si m ^ 24 UPOIO, Kl GA BERETE NOVI TEDNIK TEDENSKI SPORED RADIA CELJE mni 5.00 Začetek judanjega programa, 5.B0 NZ melodija (edna, 6-00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna. 6.15 Ča-soplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. S.00 Poročila, 9.05 javljanje iz Cityientr^ Celje ob zaključku akcije Hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje« 9.20 Otročki radio, 10.00 No\ace. U.OO Kulturni mozaik; 11.15 Maraton glasbenih želja, 12.00 Novice, 13.00 Rit* mi, 14.00 Regijske novice. 15.00 Sport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Lestvica • 20 Vročih EUdia Celje. 19.00 Movice» 19.15 Zabavni program z Mojco in Remijem. 24.00 SNOP (Murski val) NEDELJA, 15. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.50 NZ melodija tedna, 6s00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija ledna, 6.15 Ča-soplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 5.45 Jack pot. 9.15 Luč sved v lemL 10.00 Novice. 10.10 Znanci pred mikrofonom • Milja Horvat iz Pr^lda. 11.00 Kulturni mozaik, 11.05 Domačih 5,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po čestitkah - Nedeljski glasbeni veter s Slavico Pa-dežnik. 19.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores. 20.00 Katrca s Klavdijo Winder • Brigita Šuier, T\irbo Angels, Katica. 24.00 SNOP (Murski val) PONEDELJEK. 16. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna. 6.15 Ča-soplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSio, S.OO Poročila,.8.45 Jack pot. 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10-00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne. II.OO Kulturni mozaik, 12.15 Blngo jack • izbiramo skladbi tedna, 13.00 Znanci pred mikrofonom • ponovitev, 14.00 Rajske novice, H.30 Poudarja, 15.30 Dogodki in odmevi KaSlo, 16.20 Ni vsak za vse in ni vsak poklic za vsakogar!. (7,00 Kronika. 17.45 Jack pot. 18.00 Mala dežeU - velik korak, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov - Ciu Galič bo pred9td>iU festival v Marija Reki, 24.00 SNOP (Radio Kranj) TOREIC 17. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6-20 Aforizem, 6-45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo P(J Celje. 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice. 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Mala dežela • velik korak (ponovitev), 14.00 Regijske novice, 14,15 Po kom se imenuje?, 14-30 Poudarjeno. 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Župan na zvezi - župan občine Slovenske Konjice Miran Gorinšek. 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice. 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.30 Radio Balkan, 23.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Radio Kranj) SREDA. 18. junij 5.00 Začetek jutranjega programa • jutranja nostalgija. 5.01 2inganje (narodnožabavna nostalgija), 5.30 Narodnozabav-na mel(^ja tedna, 5.45 Nostalgija, razvada, kaj pa Šega in navada?, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija (ä-na, 6.15 Časoplov, 6.10 Nagradna igra, 6J0 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika fUSIo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje. 8.45 Jack pot, 8.59 Po domače, 10.00 Novice. 11.00 Kulturni mozaik, U.lSZel^ val, 12.00 Novice, 13.20 Mali O • pošta, 13.30 Mali O • klici, 14.00 Regijske novice. 15.00Športdanes,1530DogodkiUiodmeviRaSlo,16.20Filmsko platno, 17.00 Krmiika, 17.30 HujŠajmo z Novim tednikom in Radiem Celje, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Ponovitev oddaje Zeteni val, 20.00 Mal drugač s 6Pack Čukurjem, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP [Radio Ptuj) ČETRTEK, 19. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna. 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6-15 Časoplov, 6<20 Aforizem, 6.45 Horoskop. 7-00 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot. 9.15 Bonbon za bolj$i bonton, 10.00 Novice. 10.15 Najbolj nore podjetniške ideje, U.OO Kuhurni mozaik. U.15 Na-gradna igra - Kdo Mercatorjevo ceno ulovi?, 12.00 Novice, 12.15 ^dmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 kviz Glasbeni trojček, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Odmev -ponovitev, 19.00 Novice. 19.15 Kalejdoskop- ponovitev, 20.00 PREPLFTanja, 23.00 M.I.C. club, 24-00 SNOP (Radio Ptuj) PETEK. 20. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.05 Avsen^ova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pol, 10.00 Novice, 11.00 Kiüturni mozaik, 11.15 Sedem dni nazaj • sveže z domače eslrade, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do pdka. 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 14.30 Poudarjeno, 14.45 Petkova skri-vanka, 15.00 Sport danes^ 15.30 Dogodki in odmevi RaSIo, 16.20 Strokovnjak svetuje, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot. 18.00 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 20.00 Vroče z Anžejem Dežanom, 23.00 YT Label, 24.00 SNOP {Radio Robin) Povabilo, ko ga najbolj potrebuješ Uh, kakšne travme in kakien pritisk! Le kako naj se človek primemo >>maSČu-je« avtorici »zaščitenih kalobšklb rožic» mičnih jezičnih gospodičen, jutranjih zvezdic« in Še mnogih drugih naslovov, ob katerih smo opisani v uredništvu le nemočno zardevali. No, pa smo prišli Še do tretjega lističa mlade novinarske detelje. Ali tretje gracije, kot je Polona sama že nekajkrat opisala zgodbo treh novinarskih zelenčic, ki smo pred tremi leti stopile v medijsko hišo NT&RC. Ne bom se preveč zmotila. Če rečem, da je Polona v našem uredništvu gotovo med največjimi svetovljani. Saj je kar naprej nekje na poti. Ali z Ušesi po zemljevidu • prekri-ŽariJa je že skoraj celo Evropo in jo bo vsak čas mahnila kam čez lužo - aii pa svet prihaja malodane k njej domov. Malo deželo z velikimi koraki najpogosteje meri prav Polona. Pri tem pa zna iz ljudi vedno potegniti najbolj zabavno, duhovito in nenavadno plat, Minute, ko se skozi njene pogovore z zanimivimi sogovorniki mimogrede sprehodimo od Amerike do Brazilije, so na valovih Radia Celje gotovo med najbolj prijetnimi. Pa da ne boste mislili, da je sicer kakšna zapečkarica. Zadnja destinacija je bila TXir-čija, naslednja baje ... (je prišla ravnokar mimo in mi zabičala, da ne smem povedati). Ko zares grdo pogleda, se Človek res noče kregali z njo. Če jo na eni strani odlikuje akcija in na drugi rahločutnost, je glavna sestavina - ne-prekosljiv ciničen humor. Z njim ne priza-naSa nikomur. Veste, kaj je najbolj zabavno slišali ali še bolje prebrati? Polono po kakšni prenapihnjeni vaški veselici, brezplod- Polona Mastnak nem političnem zborovanju ali krona vsega - izboru za naslov lepotice ali lepotca »naj-lepSa vaška roža«. Sicer pa, brez Šale. Polona poleg marsičesa drugega, najbolj obvlada šolstvo na Celjskem, Natančno ve. kakšen rok trajanja ima kateri ravnatelj, kaj kje malicajo in v kateri vrtec niti slučajno ne morete več vpisati svojega malčka. Ko vas prvič ošvrkne z ledenim pogledom, hitro pogledate v tla, ko vas drugič, se odločite, da ji ne boste hodili blizu. A Polona ima poleg tega nekakšen radar, ki ji natanko pove, kdaj človek potrebuje njen najbolj zlat nasmeh in povabilo na klepet. Potem pa pozabite na vse ostalo. Če je zelo dobre volje, vi pa zelo na tleh. dobite morda Se košček njenega božanskega zavitka. Ja, naša Polona je res dekJe mnogih talentov. Le kaj bo še iz nje, ko bo velika .-. Sto, foto: GrupA Strokovnjak svetuje še zadnje vabilo na piknik Katrce 22. junija v uredništvu Radia Celje pripravljamo piknik Katrce, Od 14. ure do poznih večernih ur bo tokrat trajala zabava v Vojniku, zanjo pa bodo skrbeli Golte, Iskrice, Veseli svatje, ansambel Rosa, ansambel Lipovšek. Polka pim-ce, Igor in Zlati zvoki, Spidi, Yo-Zo, Dani Gregore, Turbo Angels, Manca S pik. Foxy Teens, David, Boštjan Koneč-nik, Tanja Žagar, Brigita Šu-ler. Zlato Dobrič, Katrca, Potepuhi, Rebeka Dremelj. Zabave, za katero vstopnine ne bo, vsekakor ne smete zamuditi. Dru^ piknik Katrce bo ob vsakem vremenu. Še zadnjič vas bo Klavdija Winder na piknik Katrce povabila to nedeljo z gosli v studiu Britto šuler, skupino 1\irbo Angels in Katrco, Potem ko je psihoterapevt Drago Jerebic v petkovih popoldnevih postal že nepogrešljiv, da posueže2 nasveti za lepši vsakdan, pa se ob omenjenem terminu izmenično na 14 dni ponuja novost. Oddajo Strokovnjak svetuje, ki ji torej lahko prislulinete ob petkih po 16.20 uri. na 14 dni zdaj pripravlja in vodi ivlaja Gorjup. O različnih teniah bo kramljala s strokovnjaki z različnih področji. V drugi oddaji, ko je beseda tekJa o vplivu izbire oblačil na uspehe v življenju, sta se nadvse ujeli s svetovalko za osebni izgled Nežo Gregorič ŽgombiČ in se dogovorili, da pogovor ob naslednji priložnosti vsekakor nadaljujeta- Foto: GrupA Peš po Sloveniji Tokratni znanec pred mikrofonom je gotovo najbolj znan mladim. Pa ne le zato, ker še ni dopolnil niti trideset let, temveč zato, ker se že nekaj let ukvaija prav z mladimi. Mitja Horvat iz Prebolda pripravlja indijanske tabore za otroke, na katerih jim poskuša naravo čim bolj približati. V stik z njo pa je še bolj poglobljeno želel stopiti s popotovanjem po Sloveniji. Peš in ^olj z osnovnimi potrebšhnami se je skupaj z dekletom Majo ter domačimi živalcami odpravil na pot ravno na dan Zemlje. Prve vtise s popotovanja bo deüi s poslušalci radia. Pred mikrofon ga Je povabila Rozmari Petek. 20 VROČIH P- . RADIA CELJE ' TUJAi£SlVICA swm'ASOuritiE-&96RGlAaLMI (4| BlACKANDGOtB-SAMSPARRO (4| MAROONSFEAT.RKUmA {Z) 4. NINE AFTERNOON- PANICATTKEOlSCO {3| 6. FASCNATm-ALPH/^T {7| 6. HEAHTBREAKB-WIU.IAMFT.(HRYIC01£ (1) 7. VK)UTHIU..COU)ftAY (5) 6. COLDSHOUli)ER-ADa£ (2) 9. WEARIN6MYR0l£X-WU£Y {2| ta0FBClAU.YY0UflS-C»AIGDAV10 {1» DOMAČA LfSTVKA I PRVAPOMOČ-aiVATinS {S} 1 NADMESTGM-GLAM 12} 3. CVnNIPRAMüüBEZNI-NElSHA (4) 4. 'rnOPIKANAKLÜB-IONGSTim (4) 5. NE^ZANAPRČJ- MESTNI POSTOPAČI (1) 6. ABaiNKAJN- VUDG KR£SUN&^VBA6JURn(5} 7. NIV^TXÜ'TBKAi {3| t WmA-msJNW {31 9. K0SIMIV2EASRCE-CARPE0BA(2) m DoeADJinRONOč- SUVKOlVANfi^ (1) PREDLOGA ZATIUOUSTVICO: SAY NEQ))0ND%PU6UC WHENIGROWUP-PUSSYCATOOU^ PREDLOGA ZA DCMAČO 1£STVIC0: POKAŽlMXMAJ.-STER£aT^ SHNISHSVA Ntgr^aoci: Koočar. Jenkova 4Sb, CeQs Iviea Korsdej. PotzM 23c, Polzele Ndfifajsflca dvigneta afburt ki jopod^a2KPRTVS^ na ogiesnem cxUsIku Radia Celje, lestvico 20vro6h lahko posiuatB vsako soboto ob }8. url VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2008 CEUSKlHSphn I GASa£C-NAWiA5M nekoliko bolj napetih položajev planetov, svetujemo ukvarjanje z že obstoječimi zadevami. ne uvajajte novosti in ne izsiljujte ničesar, to velja za vsa življenjska področja. Merkur ob 16.32 nastopi direktno gibanje. Bistveno bolj prijazen bo večer, zlasti za vse, ki ste rojeni v zemeljskih in zračnih znamenjih. čas je lahko zelo ustvarjalen, saj boste polni pozitivne energije. Astrologinji CORDANA in DOLORES ASTROLOGfNJA CORDANA gsm 041404 935 090142443 napove<}l, bloter^ije. regres^je astrologjnia.9OTl3na@siol.net www.gordana.si ASTROLOGINJA DOLORES 090 43 61 090 142627 9sni: 041 519 265 napovedi, prime/jalna anales aslrok>9inja@ijo^re$.sf www.dolore5.si OI*TIICA J^uIoJjlr PE CELJE, Stanetova ulica13, tel.: 03/428 56 50 ponedeljek - četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI Podjei)e ZQ proizvo<]njo In trgovino 2 optičnimi pilpomočM, d.0.0. OPTIKA 3301 PETROVČE. Leveč 3S l^iefon: 0S/42d 55 80. (ox: 03/420 55 03 ZA AVTOMOBILISTE - MALI OGLASI Accord je limuzina in tourer Honda s svojim accordom ne potrebujeposebnepredsta-vitve niti pri evropski mti slovenski avtomd>ilski publiki. japonska hi§a se j z novo generacijo acconia tako v limuzinski kot karavanski (tourer) izvedbi vozi v lako rekoč tipičen srednji razred. Ibdi za accorda velja, da se je dimenzijsko precej poteg-niJ (limuzina 472, tourer 474 centimetre). medosnerazdaije Je za 270 centimetrov, kar nekako usu'eza temu razredu. Zanimivo je (vendar ne nekaj L^emno novega), da je prt* I jažnik v osnovni postavitvi se-dežev pri limuzini večji kot pri lourerju (460 oaroma 395 litrov volumna). Motorji so trije, prvič pa se v accordu predstavlja Hondin dizelski motor druge generacije. To je 2,2-litrski DTEC, ki zmore nbkW/lSOKMpri 4000 vn-Ijajih v minuti (212 km/hnaj- TEAM HONJ^iV <13 790 00 48 mob.: on 913 001 www.C9pln.ii Nov9 henda äeconS 9 reAnofog^, UUltt tn vst ofrotf vu Popravek V časopisu Novi tednik Celje je 6. jimija 2008 na strani 26 nekdo izmed novinarjev napisal Članek o avtomobilizmu z naslovom Prihaja novi C5. V tem članku je nekaj napak, in sicer citirani tekst: »kot pravijo, se novi CS pojavi na slovenskem irgu poleti« - konec citata'- Pravilno je: Novi CS prihaja aa slovensko tržišče 13, junija 2008. in še citiram tekst: »pri čemer naj bi bila najcenejša izvedenka 37.800 evrov« • konec citata. Pravilno je: najcenejša izvedenka j e 21.700 evrov. SADKO MEZGEC Odnosi z javnostmi CiU'oön Slovenija d.o.o. Cene goriva letijo v nebo ... Zanimivo statistiko so izdelali pri Volkswagnu. Pri prvi generaciji golfa, ki so ga izdelovali od leta 1974 do leta 1983 in je imel 45-litrski rezervoar za bencin (1,5-litrski bencinski motor), je bQo treba za polno posodo goriva odšteli 19,6 evra. Sedanji golf oziroma goif V ima SS-litrski rezervoar (pri motorju 1,4), lastnik pa mora za polno posodo za gorivo odšteti nič manj kot 82,50 evra. Vse to seveda velja za Nemčijo. višje hitrosti, 9>6 sekunde do 100 km/h, povprečna poraba po tovarniških podatkih naj bi bila 5,6 liua goriva). .com Honda accord limuzina Oba bencinska motorja sta doživela nekaj sprememb: 2.0-litr$ki štirivaljnik ima 115 kW/156 KM, nekaj zmogljivejši je 2,4-litrski agregat, saj razvije 14S kW/ 201 KM- Vsi trije motorji so na voljo s ö-stopenjskim ročnim menjalnikom, oba bencinska pa tudi 5 5-stopenjskim samodejnim. Znane so tudi cene, pri Čemer stane ac-cord v najcenejši varianti 25-280 evrov. Himamm Gob«neh MMon ßm^rrjun mdAnjm »imjWM/WlfÖÖilMS^ nm IZBIRA PNCVMATIK PO UGODNIH CCNAH AVTOCENTER KOSAK d.o.o. Celi«, e^hgr^jska K^U i 7 telefon: 03 426 44 04. ^26 10 Slovonsk« Konjic, Uptov^a uUoa 32/a tvkifon: 03 7S9 2100 TESTNE VOŽNJE! Berllngo privlačno PRAKTIČEN 'IjCfrnoeM p MV»M « U mm M ■ 1«? tt Vil AifMcg • " ' «mM » mp0i I «MB« ruaONM* MHI*"» «<•««* oMa*« N3DV1AI«d 0UDß>iejd oßufjj£>g Hsoainrn MN0 iarNZOA 3N1S31 00 IZ eo M^^Td) eMjrt 'd^jfuo)! di]soaAO(S 01 W 9ZP >0 VP 9Z9 €0 o o p )iVSO>l 03iN3D01AV wDtednik Naročnfid Novega tednika boste lahko ntf očniSke ugodnosti • ä mole ogHfse v Novem tedniku 0010 besed m čestitko m Rodlu Celje - IzkoristKI Izkllučno s sv^fo naroCnttko kartico. naročnBIra potožnlco ozifoma z osebntm dokumentom naročnika Movega tednika. HeUroHMene U0odnostl se ne prenesejo v naslednje leto! motorna vozila PROPAJB POL01.0. letnik 1999/2000. firevoronih 78.000 km, S vrul, l&po ohranjen, pro-domio 2.600 EUü. Telefon 031 805- 8W. 2775 mm 190 i letnik 1993, zu 2.51» EUR inCl80J996,prodom za4.800 EUR. Vozili sto rvo novo tehnično piegledoni. Telefon 03092^00. Š290 ŠnRIKOlESN)KSuzukl250^M2007. piodom.Tdefon031872-495. L224 mvo V40. lem^ 1996, Mimo, ono metol-. nobQrva,»veliko(»loleopre{ne,regi-^riron, pruiom zo 3.700 EUfL Telefon 040248-966. Š293 VWgolfflll I9t(jd letnik 1996, lehnični pregled IB. 6.2009, prodom. Telefon 041 783-217. 2963 PEUGEOT 106, merolic, 1998/99, reg. mo-w 2009, v» 7S.OOO km, pivo lostnico, zelo u^no prodom. Telefon 031 738-762. sasa PEUGEOT 206 2,0 htTi, letnik 2001, črno bon'o, vsa opremo, prodam. Uklon 040 542-040, popeldon. 2996 KUPIM AVTOMOBtI, od kA 2000 noprej, nujno kupim. Telefon041 361-304. 2m stroji PRODAM 2GRASUAL)ilKSp 280, snno 2,8 m, strnj je popolnoma op^oven, prodam zo 700 EU8.Telefon040248-9i6. Š298 MOTORNO zago HusquGHQ 266 SVS6,3,2 Kw, niab rabt|eno, prodam za SOO EUR. Telehn051 84S404. 2937 PAIEK Sip Spider 400, kot nov, prodom. Tekifon031 483-220. 29d2 XOSIIKICO Gorenje Mulo in pvholnikToj-fun prodom. Telefon 041 511-304. HIORAVUOII otmdei a pobimlno noprovo pn umonoklodolni prikolici in htdro-v^mi cilinder zo odpiranje zosuno pri cHtsmi, za gnojevko znomke Cr^o Kroni, prodom. Telefon 041 999-906, 040455-990. &2S4 TRAICTORSKO kosilni»&npardo 175, zelo dobro ohranjeno in nove kose, prodom, (ene po dogovoru. Telefon 041 794-272. 2982 TRAKTOR Untverzal 445 dl, pogon no štiri kolesa, letnik 1989,1.400 delovnih ur, zelo dobro ohranjen, prodon^zo 8.900 EUR.Telefon04T 791-293. 2998 SliOKOMSAJN Sip sk 80 S in puliolnik Tojfun ugodno prodom. Telefon (03) 547 U32. 3009 PRODAM VOJNIK, center. Dvostortovanjsko hBo, letnik 1972, podkletenoin dvokiot neto 90 m' stonovonje, pfodom. Ceno po dogovoru. Telefon 040 250-733,04J 311-878. 2543 OVOSrMOVAMJSKO hišo, vCe^u na Hudinji, prodam. Telefon 040 213-518. PMCELO ZD giodnio monjie stonovan jske h}» (gospodonko bivolni o^ekt), z gradbenim dovoljenjem, 2.500 m', no lepi, n^i in sončni {okaof, v Nove Cerkve, prodam. Telefon 031314-616. 2771 ■•«I" TCLD3 Mfil-OOa 041 WWW. pgt^-hdpKrnferiEM.Goni I aa/' M*o CSL^ PARCELO, 729 m^ z montio hišo in go$po-dorsklm poslopiem, v Zocretu, piodom. Cena po dogovoru. Telefon 041 688-710,(03)545-3088. aeor GRADBENO parcelo, 1.350 m^zo gradnjo poslovno stonovonjskego objekta, prodam zo 125 EUR/m^ Porcdase nohojo v Kulturniški uliti v Celju. Telefon 030 924^00. S290 STAREJŠO hio s 147 m^ stanovanjske po«-Šine,zgorazo in podstre^em, no porceli 580 m^ prodom. relsfQn031814463, 041 706-980. 2932 ^QBG oapEQGaDQSDta üoliertovi 22. Calje jnfcebflTžantofamicnin.eom 034924222 vsdk)940, prenov* lteflo2004-200S.{o72.0Q0n}ILTele-fon041 708 l96.$velovonie, IvonAn-dr^ Krbovoc, i. p., Gorico pri Smortnem 57 C, Celje; hnp://sv6lovon{e.gQj* bo.net. n KOGATEC Dolsko Gora. Prodomoiemlilf paju96.0(K)EURJelelon041 70B>198.SYe1ovonje, IvonAm^r^Krbo* voc, s. p., GofHD priSmartnsm S7 c, tiie; http://mfovQnje.gojba.not. n FRMKOLOVO, önnfice. Prodamo poslovno stonovonjski c^jekt, 330 dvornče 388 tn'. zgrajen 1902jrizidek 1968, 20 65.000 EUft.Tekfon 041 708-196. Svetovonje, Ivon Andrej Krbovoc, s. p., Gorico pri Smartnem 57<, Celfe; http:// svelovo nje.gojbc.net. n JURKIOŠTER, Blotni Vrh. Prodamo kmeBu) hKo, 118 m', z gospo<{arskimi poslop^* (41 m^ in 87 m^) ta 58.859 m^ kmetijskih zemljišč, zgrajeno 1910,9renovlj^ no 1980, elektrika, vodo, I^on, osloft-ni dostop, Z0 7S.OOO EUR. Telefon 041 70^198. Svelovonje, Ivan Andr^ Krba-voc, s. p., Gomo pri Smor^m 57 c, Ce^ie; http://sYetovonie.gojbo.n6t. n liiimo NAFrekvantni lokodpv Celju Bcemopodovni prostor zo trgovino, nojem ali odkup, v velikosti») do 100 fliMdefon 04U2)-420. Venera shop, d. o. o., Zg.iezenko B2,4206Zg.iezer^o. n stanovanje PRODAM SlANOVAHJEznomembnostio, no Maribvski cesti v Ce^, pri Gfycerttii, 96 m^ * 50 m'* vefikatvQ»,prDclvno. Telefon 051 262-523,040268-992, po )5.uri. 2742 Jim ilMfti^ifcftnAvfsiM. KUPIM KMEfUSKO zemlji«e ali kmetijo, v Cei[u in okolici, kupim. Telefon 041 839 919, 031 705480. 2495 VIKEND oli hiso, lohkotudi porcelo, v okolici Celja, do 20 km, kupim. Gotovino: 80.000 EUR. TdefonOSl 232-597. 29IS MMM SA^MUA. 250 m od morja oddano istr^ \m. 65 m^, z dvoriščem, tudi zo doljse obdobje.Telefon041 311-878. 2644 BUKGAL0VvPuli,pložaoddaljenal50m, ugn^nooddom. Telefon 041 4984)46. 293& www.racliocelje.com 031342118 in 031360072 PROMETZ NEPHCMtCN WIMI NAKUP. PRODAJA. KAJEM,CEN{TVE P1R2ELA • tri gtadbnra pcrccla, DMieniMS a tndividijilDD slanovMisko pT^dnjo jm zfr ndstnm ciiirlii obSii^i Petnte, v vtfiVMit vt» lia cu. 1100 v btihni vu nistns inhfr slnifctura in rtorilv«. U obsu)»Jo v urbanHi sreijäfjli. uiaSQEUR/n'. ttUE* Uvi. prodano dvodritüntko liiio. L 1 Sdl, {iini1i v vehkuri 491 2S0 m' s^ nevuij^ povria», CXi»olje,v8i pnkfjs&M.V sldopu hiU je poslovni prostor v veltkosli 30 ftt'2 loisfiitnvtioARn. c«na 200.000 lUR. (iradaiate alj hupuiete na premičnine, vom gredinio «so poltebno is v«ren in ;akQnii pre dps le&ininslie pravic« CELJE, Otok. Obnov^, lepo dvosobno do-novonje, 53 m', 5. nodstro^e, prodam za 77.500 fUR. Telefon 031 668-700, pol7.iM. p fU Otoku 17 prodom dvosobM5lonovanje z balkonom, drugo nodstropje, opremljeno in obnovljeno, ceno 95.000 EUR. Telefon031321-946. 2S64 ^-sobnostwovan«, 63 m, potrebno obnove. Lwd.vliiS (1936 in mans^v Lasimn btoiZdfaviikaa4$,0IKit www.teps.si I Tep»d. o o. Uta Xfy. OlvaW K. 30CO C<» I GA(t50HJER0,28 m^ v Brodorjevi aU. obnovljeno, prodom za 48.900 EUR. Telefon041 727430. 23S3 STANOVANJE, dvoinpolsobno, Celje, Pc^or-sko uKcd, 72 m^, 4. nodstraqe, obnov^|^ no, prodom 20 99.000 EUR. Telefon 041 352-267. 28B3 SFANOVAMIE. Zolec, tGdrim u&ca, 39 m', 4. nodstropje, popolnomo renovirano, prodom za 65.000 EUS. Telefon 051 61M14. 2SS3 SLADA Trgovsko podjeQe d.0.0. Plinarniška ul. 4, 3000 Celje Tel.: 03/490 47 70 Fax: 03/490 47 71 GSM: 051 626 793 Vse za OGREVANJE in VODOVOD. VNEPOSREDNI Umni 4. DgHnrieš(^,Oea(i>' vo noselje, prodam obnovljeno stanovanje, 81 ml Tdebn 041 78M66,pof6. uri 2881 ENOSOBHO stonovanje, Otok, Celje, 40 fli^ prenovljeno, no novo opremljeno, možno tokolinja vselitev, prodam zo 70.000 EUR. Telefon 041 73^278. 2826 DVOINPOLSOBNO stonovonje m Hudinji, letnik 1983, prodflm.Telefonf)41 BOS-118. 2931 NA novo odoptirono trisobno sh3 novo nje, vflRkosI 78 m^, lokocijo Nazorje, prodom. T^n 051 64(H)58. 3941 DVOSOBNO momardno stonovonjevCelju, Oedunv cesto, 64 m^ v vectcnovonjski hHi, vsi prikijudü, ^rdtnljeno, goroh, klet in vrl, uQodno prodam. Telefon 041 238.713, 2971 STiUtOVjWJE, 57 m^ delno opremlj»o, u8odnoprodam.T^onD41 605-786. 2994 HRVAŠKA, otok Rab. Apartmo, 43 m^ kompletno opremljen, 80 m do morjo, pro-dcm,TelefQn031 737-667. ž CELJE. Prodamo dvosobno stanovonje v Okrogorjevi ulio, v 2. nadstr^u stano> vonjskego bloka z dvigoiom, 48,70 m\ zgrajeno 1982, prenovljeno 2003, zo 73.500 EDR. Telefon 041 /OB^m.Sve-tovanje, Ivor^ Andrej Krbovoc, s. 9., Godca pn črtnem 57 c, Glje;littp:// svetovonje.gojba.nei. n CEUE. Prodamo dvo^pols^ stonovanje v Okrogorjevi ulki, v 6. nadstropju sto-novonjskego bloka z dvigalom, 72,19 m^,zgrojeno 1980, prer>ovljeno 1990, za 89.800 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivon Andrej Krbovoc, s. p., Gorico pri Sortnem 57 c, Celje; http:// svetovonje.gojbo.net. n OBDAM V SAVUDRLJI oddomo oportmo zo 3 ($0 4 osebe. Pred sezono in po sezoni 30 % ceneje. Telefon 041424086. 2di CEUE, Otok. Enosobno o^Miljono slono-vonje, no lepi in mirni lokociji oddom za daljši čos urejeni osebi ali por^, od l7.noprei.Teiefon041 515447. 2930 BIOGRAD no Morv. U^no oddom oparv moje, izlet z borio. Telefon 00385 2338-3497,003859816-21048. p V PtRANU oddojofli po ugodni ceni popol- nomo opremljeno gor^onjerozo poGt* nikovonje. Telefon 040 245454. 2991 APARTMAJE vokobciTadra. 70 m od moio, klimo, hir, parkirni prostor, ugodno cddomo. Telefon D4144(V99B. p STANOVANJE, veliko 60 m^ no Zelenici v Celju, oddom. Telefon 041 743-728. X04 NAJAMEM ENOS08NO stanovanje oli garunjero, kjer koli, vzorrw v nojem stoisjso osebo. Telefon 031 305-277. 28se CELJE, okolico. No'iomem inoinpol ali dvosobno stonovonje, zoželeno neopr^m-Ijeno, zo dalj» obdobje. Telefon 031 60^40. 2070 PRODAM HUDILNIK, tilnik, prolni stroj, zamrzo-volnik, kuhinjo, mizo, stole, regol, TV, kotno »dežno, posteljo, 150*195, kol novo, jogi, kuhinjske elemente, ^nje m spodnje, prodam. Telefon 051 424-303. n ■■^■lliJJM ODDAM V NQV^ vosi v Celju, UHca mesla Gteven* broich, oddam gorazo. Telefon 031 720-551. 29id Celje: 031 508326 delovni čas: 1 vsak dan non-stop 1 imrmrt TAKOJ!!! POTREBUJETE DENAR IZPLAČILO TAKO JI 03/ 490 03 36 Znidet's Cefje» Gospostva ut. 7 BOVINSKI INHIPOTEKARNIl UPO^AMOVSEVA^mDKE. POPLIČAMD Bulioue im^ oum. ftUBÖE. UNCKt IMtmilMifl DAVČNi STf6UN! tN DRU6E GMEZNOStl. TMKU4n Zlt KI »951 MMnSfZM llDllliA. ZirAib tt, Ms NVMERO UNO KREPITI DoioinumuposiDiE, raDlUDOLOONiASiiUraOJElKt 00 50 % obremertitve, $tare obveznosti mso oviro. Krediti no osnovt vozijo in loosing i. Možnost odploalo no položnice. Pridemo tudi no aom. h4umeao uno kobert klaov«c ».p. MJintka uT 23. Maribor leL: 02/252-48-26, 041/750-560 GOTOVINSKA POSOJIU IN ODKUPI POSOJIL DO 3400 EUR. Do 36 mesecev na osDon OD, |Mkotntnomvaseogr>etofDn in konwa, 6 m. prodam. Telefon (03) S770414. 2990 MJCOVOSTMO domon vino, modra fronki-njo in hroslov sod, prodom. Telefon 546-1643,031 789-148. 3C05 KUPIM TWTOK. prikflIkD in ikugi stroj, mol^ltv vator in tovorno vozilo, tudi v okvari, kupim. Telefon04140M30. 2386 ZENITKA posredovD^ico Zaupanje, ki je uponje v ljubezen povmiki že w kol 10.000 osebem, posreduje za vso slo-roslno obdajo, brezploöio za mlajše ženske. Telefon (03) 5726^19. 031 505^95. Grešnik s. p., Dolenja vos85,Pt«bold.n MUD flK^ z mnimi nomeni želi spoznat» hijeno pcrtnerko, skoten bo delil pn-fminosl. Telefon 041 959-192. Ž9g 30.000 DoeredovanJ. 11.000 novih poznanstev Je bilo v pceteklAfn letu tklenj«nlh z nHo pomočjo. Letos kar da Jih t» že ved ŽenKna p08redi>< vain^ca vse gerveocije. Zaupanjei Dolenia va& 65. Prebold. 03/57 26 319. 031 505 495, 031 $39 378 PKEPVOSTFonl isce »Kto, isfcim dekle za trajno rozmerje. Telefon 031 807-376. Ž99 UPOKOJEN) ni^ tsce žert^o 20 skupno uvljenje. Če bi katera imelo veselfe do delo na monjsi kmeriji, noj se javi. V najem o^om tuli ^ore^ hHo. Oslolo podogovon. Telefon [03)5024611. 3021 USPE^ modo s podeželja b M spoznoti sebi primerno skromno žensko. Teiefon 041229449. 299 Islirml fvitie Sio^o propro«ta« zy^ sU cl«Klet8. MnoQo ph je. zalo pur^ ce, pozabAenafazo6Šan>aterjn)tvez 8tro4tov spoznajte. Tel.; 03/57 26 319, gsm: 031/836 376. lšH9C\4 Ol« Hb. 19, OefvfiM «B HMt IS^ portrm^, st« osoml jeni in si želile prijotelfs^i) in ljubezni? Na» ogeniiio vom bo pomo^lo nojti srräin pristan, saj deiomo s snem. Zo ženske brezplačno. Telefon 070 814^81. Uho uponje, s. p., Goto^je 189 d, 3310 Žolec. Zdenko-T]houpanje<9hotmail.(om. n 41 -letni bMI športnik, potnik, iz Ljubljane, 173, otietske postove, prijetnego videzo in kpego nosmeha le vobt no prijetno srečanja v dvoje. Pošlji opis na 031695-370. d ZA dobro opravljeno delo v lokolu vžobu ponujomo odlično ploclo. Morion Sta-ni, s. p., Slondn» trg 26, Žolet, telefon 04075«20. Ž97 ZAPOSUMO voriko zo delo v delovnici in no terenu, iolo ni obvezno, samo zno-n je vorjenjo. Gregor Gobec, s. p., Gio-belno del 111, Grobelno, telefon 041 708-973. $295 t^äMO delovno in sbtino dekle za strežbo i dnevnem boru. Plaälo4,50 tüR/uro ali po dogovoru. Možnost zoposlitve. Informodje po tel^nu 041 602-434. Roman Ber^o^ik, s. p., C no Ostrozno 82,3000 C^. 2940 Pekama SFP« d«o«o.r zaposli PEKE in DELAVCE z vesel jerp do c^ela v pelcani. Nudimo fTxänostpriu&tve poklica. Detö je pre(ezrx) popoldansko in nočno. . Vsi, kistezaintere&rani. pokličite na tel. 041/393-002 ali pošljite prošnjo na naslov: SPD, d.o.o., Podlog 59, 3311 Šempeter. üiERGlÖlE osebe, iovrte se zo poTitnisko delo. Ploolo 1.000 EUR mesečno. Kontaktno številka ie 041 352-697, kon-takhic osebo, Monoeio. Posredništvo Doniel Mlokor, l p., Kidričeva ulico 30, 3000a4e. n HHorafM Ali redflo iprejmimo 4 eitbeze dilevkeawccHli. Po^oj: vo^ izpfL M. od pfrfiBdeljka do pedie od B do 15. ure. TilafoH 03/429-61 «M. Mmnš dko, hbrbortti c. 44.3000 IZDQIÜEMO projekte stonovonjskib le, gos-podor^ in ponovnih objekjov ki pod(^ no.TeWon (03] 0104-182.031 393-560. AR^fn^ror^, Anton Strniša, s. p., Gobfovecio,324IPodplol. n IZPOSOJA strojev za ruznovntno delo obrti, gradbenih, vftnorstva in rožnih vzdrževalnih del omogoča izpos^evol-nka strojev in nepniv SAM v C^ (Hudi-njo), Ul. brctovOobrotinäov 13, telehn 041 629^,5414-311. n SRELOVODII Izdelavo, montažo tn meritve strelovodov. Jože Kline, v p., Cledotiski trg 1. yje, tMtn 041 736-229.17% MODI dimniki, sonodja ftnnkov z nerjov» Sni cevni. Branko Koreni, s. p.. Pongroc 3,3302Griže,1elefon{03)571-8000, (M1 736-M žei POUTNI jezikovni tobor onglešSne za o^ novnoklcev Logorski dolini. Jezikovno dru^ Oonre jezika, Trubarjeva 53 b, (elje, telefon 031 79}430;borve.iezi-ka^md.(om. 2708 BEE PCeslecijak. s. p.. Phmino 144, Ptanina. Adoptocije, barvanje stanovanj, oken, vrot, hiš, Fosod, nopuscev in zidarja delo. vC^u m okolil Telefon 041OID-717. n KARMONUA, gM)enoizobrožmir^, Mojca Kojbo, 1 p., Sv. lüvrenc 26, Prebold (^ivešca, da vpisi zo rzobiužmnje syntfiesizer, kkrvirin i^oro potekajo do 15. 7.2008. Telefon (03) 572^166, 040555-167. ž96 OPRAVUAMO kenaniorda delo in poId^o-nje knoufa. Marjon StoriČ, s. p., ^n-dravtrg 26, Zi^, telefon 040 75IM20. Ž97 NEKA NEGA BOLNIKA NA DOMU feJ.: 070 844 660 •moa-ta^hucä foiamk. i emtt t/*, tatot UKIKATNA, cDcno tzdekma umetniäa hen-mika, lestenri in dorilni program po noro5fu. Telefon 031341-707.Ve9ro,s. p., Spodi^jo f^mo 141 6,3270 Lo^. 2992 ISCEMO pome V gospodinjsivu V Šempetru. Informadje po telefonu 041624-060. 3002 Svetel dan seje prelil v lepoto ve^ega življenja... ZAHVALA Ob boleči izgubi diagega oče-td> starega dtd> pradeda» brata, tasta in svaka SLAVKA KOVAČA iz Gmajne pri VojDiku se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poli. Hvala vsem za darovano cvetje in sveče ter podporo, ki ste nam jo nudili v težkih trenutkih. Posebna zahvala g. župniku Tonetu Pergerju za opravljen cerkveni obred, govornici Ivici Kos in moškemu pevskemu zboru KUD France Prešeren iz Vojnika. Žalujoči: MUeoa, Manica, Matjaž in Veronika z družinami ?946 Bolečino dü se skritU solze moč je zatajiti, le praznine, ki je ostala, ne da se zapoinitl ZAHVALA Ob slovesu našega dobr^ brata, strica in svaka ALOJZA ŠTARKIA izTevč2. Uško se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom» znancem, posebej njegovim sosedom in prijateljem iz Tevč. ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče in sv. ma§e. Zahvala tudi kolektivu Pivovarne Laško za darovano cvetje in lepo izrečene besede slovesa. HvaJa govorniku g. Leskovšku, pevcem, pogrebni službi Žalujka in g. župniku za lepo opravljen obred. Prav posebej pa se zahvaljujemo dnižini Rajh-S)emenšek za vso skrb in pomoč v času njegovega življenja. Vsi njegovi Celje V celjski porodnišnici so rodile: 28. 5.: Saša VRAČKO iz Prebolda • dečka, Mateja KU-GONIČ iz Celja • deklico, Renata STIBLIK iz Laškega - dečka, Urška TOPLAK iz PodplaU - dekiico, Petra STEGNE KOROŠEC iz Zreč • dečka. Bri-gita VILTUŽNIK iz Žalca • deklico, Veronika TAVČAR iz Šempetra - deklico. 29.5.: Beroarda ZALAR iz Slovenskih Konjic - deklico, Mateja GRAČNAR iz Dobja pri Planini - deklico, Tatjana LEJIČ iz Celja - deklico, Tina LEBAN - DREŠČEK iz Šentjurja - dečka, Verica VEFRJH tz Zreč - dečka. 30.5.:MajaMANCEK3PO-RIN iz Celja - dečka, Tanja GOBEC iz Rogaške Slatine -dečka, Nataša POŽEK iz Šmarja pri Jelšah - deklico, Lidija DIVJAK MIRNIK iz Maribora - dečka, Helena VUČENOVIČ iz Smarinega v Rožni dolini • deklico. 31. 5.: Martina DOVNIK iz Dobja pri Planini - dečka, Alenka HOČEVAR iz Šentjurja - dečka. Barbika PODSE- DENŠEK iz Prebolda - deklico. L 6.: Natalija POKLAČ iz Dobrne - dečka. Jelka GODEC iz Ponikve - dečka. 2. 6.: Tanja POLAK iz Celja - deklico. Leonida PEVEC iz Ceija - dečka, Urška KO-LAREC iz ŠentruperU • dečka, Natalija ARZENŠEK iz Ka-lob j a - deklico. 3.6.: Mojca SENICA iz Šentjurja - dečka, Monika FINKŠT z Rečice ob Savinji - dečka, Aljoška MASTNAK iz Radeč - dečka, Anja GAJŠEK iz Štor - deklico. Sladjana SAVTČ iz Laškega - dečka. 4. 6.: Nusreta MURTIČ iz Celja - dečka. Marjanca KOZJAK iz Gorice pri Slivnici - deklico, Andreja OŠLAK iz Celja - dečka, Barbara KRAJNC iz Celja - deklico. 5. 6.: Antigona BOBAJ iz Šentjurja - dečka, Nevenka BOBEK 5 Planine pri Sevnici - deklico. 6.6.: Ksenija VERZDOVNIK Lz Slovenskih Konjic - dečka, Danijela PLEVNIK iz Podčetrtka - dečka, SaneJa REKIČ iz Celja - dečka, Žana POVŠE iz Celja - deklico, Katja BLAZINŠEK iz Velenja - deklico, Nina ČURČI iz Velenja ZAHVALA Zapustil nas je dragi brat in stric PETER KOŠTOMAJ S Frankolovega nazadnje je bival v Itnovljah pri Socki Ob boleči izgubi se za izraženo sožalje zahvaljujemo prijateljem in sorodnikom, za nesebično pomoč se iskreno zahvaljujemo podjetju Gradnje Žveplan. hvala tudi podjetju Klasje Celje za izrečeno soŽaJje. Iskrena hvala sodelavkam travmatološkega oddelka bolnišnice Celje in gospodu patru Branku Cestniku za opravljen obred in tolažilne besede. Žalujoči vsi njegovi 2960 ZAHVALA Ob zadnjem slovesu drage mame KATARINE KOVAČ iz Prožinske vasi 100 (26.10.1914-30.5.2008) se zahvaljujemo sosedu Ivanu Stojanu za izrečene besede slovesa, oktetu Kompolčani za odpete pesmi, gospodu župniku za opravljen obred in sveto mašo, trobentačema Mešičku in Vidcu, Konjeniškemu društvu Štore, prijateljem z Resevne, sodelavcem oddelka za ledvične bolezrü bolnišnice Celje in zaposlenim iz Krpice Celje. Zahvala velja tudi vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem. Hvala vsem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče Ln svete maše ter vsem, ki ste jo v tako lepem Številu pospremili na pot v večnost. Žalujoči: sin Alojz z ženo, hčerka Jožica z družino ter vnuka Damjan in Mitja 3036 Ločiiev od dragih težko nns zadane, je teija Se bolj. kadar smn mm jih vzame. Učitelj - življenje - Tioy bridko uči, brez solz in trpljenja nihče ne živi ZAHVALA Ob boleä izgubi dragega sina. brata. moža, očija in ljubega dedija KARLA MALGAJA iz Gorice pri Slivnici 69 (20.9.1944-1.6.2008) se iskreno zahvaljujemo dr. Čoloviču in sestram za lajšanje bolečin v Času bolezni, sorodnikom, sosedom, dobrim prijateljem, gasilcem, urbanskim pevcem in g. župniku Marku šramlu za lepo slovo na njegovi zadnji poti. Hvala za vse darovano, izražena pisna in ustna sožalja. Hvala pogrebni službi Zagajšek. Hvaležni smo vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na njegovo zadnjo pot in se ga boste spominjali z lepimi mislimi. Njegovi najdražji 2972 • dečka. Dragica GODLER z Vranskega - deklico. 7.6.: Simona VREČKO s Ponikve - deklico, Sabina BUSER iz Šentjurja • dečka, Natalija ŠKORC iz Celja - dečka, Nina ČOPER iz Celja - dečka. 8. 6.: Iza REPE iz Celja -deklico. Barbara BRGLEZ tz Štor - deklico, Mojca JERŠIČ iz Loke pri Žusmu - dečka, Lidija DOLER LES iz Pelrovč - deklico, Lenka NOVAK iz Šentjurja - deklico. 9. 6.: Alenka PŠENIČNIK iz Zreč - deklico, Magdalena PALČNIK s Ponikve - dekiico, Marjetka ŠAVU iz Prebolda-dečka. Saška GROBlNiz Štor - deklico» Monika HERODEŽ iz Prebolda - deklico, Anita POPIČ iz Šmarja pri Jelšah • dekiico, Maruša FRAS iz Celja • dečka. NOVI TEDNIK INFORMACIJE 29 Vi$e življerife (rdo si gania, vse za dom. dmžifv) 52 dajala, sl£di za tabo ostale so povsod od fi^ff tvojih pridnih rok. Bolečine t^ke si prestala, a v srdh mnogih za vedno boš ostala. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in slare mame IRENE VREČKO iz Dobja se iz srca zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljicam, prijateljem, sos^om, druSrvu invalidov, gasilcem» Kulturnemu društvu občine Dobje, PoŠti Dobje in vsem znancem» ki ste io v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje» sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku iz cerkve sv. Jožefa v Celju za ]epo opravljen obred, pevcem za zapete Žalostinke in hvala g. Francu Leskovšku za poslovilne besede. Posebna zahvala je namenjena sestram, bratu, ožjim sosedom, prijateljicam, pevcem iz Dobja, podjetju Acer furnirnica Šentjur in Profagus Celje. Se enkrat hvala vsakemu posebej. Žalujoča: Matjaž z družino in Beti z družino 3C03 Me jokajte ob mojem groba, le tiho k njema pristopite. Spomnile se. kako trpel sem. in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob smrti dragega moža, ata, starega ata in pradedka JOŽETA GAJSKA iz Dobrioe 59» Loka pri Žusmu (31.1.1955-3.6.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za spremstvo na njegovi zadnji poti. HvaJa za darovano cvetje, sveče in svete male. Posebna zahvala pogrebni službi Gekott za lepo opravljen pogrebni obred. Lepa bvala gospe govornici iz Šmarja in gospodu govorniku iz podjetja Al-pos- Hvala cerkvenim pevcem iz 2usma in pevcem za zapete žalostinke ob grobu. Hvala trobentačema za oi^grano Tišino. Zahvaia tudi gospodu župniku Martinu iz Žusma. Prisrčna hvala sosedi, gospodični Zlatki Lipovšek. Žalujoči: žena Anica in otroci z družinami 2dd3 Luč je izginila v temi in z njo je ugasnilo življenje, ki smo ga spoSiovali in imeli radi... ZAHVALA Ob boleči izgubi najdražje mame. tašče, babice in prababice MARIJE FERLEZ iz Lutrja 8, Ponikva (1.1.1924*6.6.200S) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem» ki ste nam v teh težkih U'enutkJh stali ob strani, nas bodrili, nam pomapll in jo v tako velikem Steblu pospremili k večnemu počitku. Hvala vsem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in darove za cerkey. Prisrčna hvala g. župniku za opravljen obred, gasilcem PCD Ponikva, govornici, pogrebni službi, pevskemu zboru in trobentačema za odigrane žalostinke. Zahvala ludl ZD Šentjur, Reševalni postaji Celje, kolektivoma bolnišnice Celje in Alposa ter LD Ponikva. Draga mama, hvala vam za vso vaSo skrb in ljubezen. Za vedno boste ostali v naših srdh. Vaši najdražji: sinovi Milan, Mihi iß Roman z družinami Š3D4 ZAHVALA Ob bole^ izgubi drage mame, babice in prababice MARIJE MARKOŠEK iz Zlaleč pri Šentjurju (6.11.1921-18.5.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, posebej družini Gologranc-Voga in gospe Alojziji Polak za pomoč v težkih trenutkih. Hvala za darovano cvetje, sveče, sv. maše, izražena pisna in ustna sožalja ter vsem, ki so jo pospremili na njeru zadnji poti. Vsem in vsakemu Še enkrat hvala. Vsi njeni: sio Dani z ženo Hedviko, vnuka Bo4t>an in Nika z družinama V SPOMIN Boleč je spomin na 10. junij, ko je minilo žalostno leto, kar smo tragično ostali brez tebe, brez tvoje ljubezni (n skrbi za nas, ki si nas imel tako rad. Kako boli. vemo le mi, ki te pogrešamo, dragi mož BRANKO ZAJC (21.6.1959-10.6.2007) S swvj'm vedrim nasmehom vsakega osreäci si znal. pred usodo neizprosno sam nemočen si osulL Spomin naie nikdar ne izbriie čas. z nami vedjio hodU bo tvoj nasmejani obraz. ATA MAMA FRANC PANIKA OSET OSET (28.11.1924-30.6.2005) (21.9.1925-22.5.2004) Hvala vsem, ki z lepo mislijo počastite spomin nanje. Pogrešamo vas! Vaši najdražji 2922 Na svetu si» da gl^daS sonce. Na sveta si, da greš za soncem. Na svetu si, da sam si sonce in da s sveta odganjaš sence. (T. Pavček) Odšel je naš ljubi dedi MIRKO VIDEČNIK (1951*2008) iz Celja, Muzejski trg 6 Kljub velikemu optimizmu si izgubil težko bilko z boleznijo. Pokopali smo ga v sredo, 4. junija 2008, v družinskem krogu. Hvala vsem, ki ste in še čutite bolečino z nami. Njegova žena Sanda, sin Mirko io njegov sooček, vnukinja Nika 2W7 V SPOMIN 12. junija je minilo 10 let, kar med nami ni več naše drage mame, ome, tašče in sestre AGICE PODVEZ (1955-1998] Hvala vsem, ki jo ohranjale v spominu in na njenem grobu prižgete svečko. SiD Bojan z ženo Alenko« vnuki Staš, Andraž in Maša ter vsi ostali, ki jo imajo radi 3017 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, tasta, praded-ka in strica ALEKSANDRA LONČAREVIČA IzSkvarčeveT, Celje se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijatelj em in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi 3010 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta STANKA BOGATAJA iz Dol 20 pri Šentjurju (IS. 10.1959-51.5.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sv. maše, darove za cerkvene potrebe in sveče, iskrena hvala g. župniku Vinku Čonču za lepo opravljen cerkveni obred, cerkvenemu pevskemu zboru, g. Janezu Čoklu za besede slovesa in g. Mateju Mastnaku za odigrano melodijo. Vsem irv vsakemu Se enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi XII Zdaj se spočij. izmučeno srce, zdaj se spočijte, atnijene roke, zaprte so utrujene oä. le FTioja drobna lučka še gori. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, sina, brata in ljubega dedija MARJANA TOMŠIČA iz Ložnice pri Žalcu (1951-2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, bivšim sodelavcem in sosedom za izraženo sožalje. darovane svete maše, sveče in denarno po-muč. Hvala vsem, ki ste ga pospremi)! na njegovi zadnji pod. Neutolažljivi vsi njegovi z 100 m ^ 30 I VODNIK NOVI TEDNIK KINO PLANET TUŠ KiMfflBtDgrtf ti pndiaijejo pnvieo tfo tprtttitmbt progrtma. Horton« afirmirani film 111D 132Q IB.DO Doktor naju jichpot no Mi. romantiiM komodfja 18.ia 20^0. ^2.30 Indiana ionoa IV, akcijska pusfolovitina near, dm&uka pustoloviäns 15.40 Soli* v m9xto. rofnamtina homtd^ 11.50. i4iß. 15.30,174D, 18.30, 20.45, 21.30, 23.4S MotnraiiBU pits, grojjfivlia mler NovarietDi Hulh, akajsM fantuija imi62D.ie.5a 21.10.25.45 DoB^dak. drama 1?&0 16.40 19.30 21.3S 21SS l£6E74DA; predstavo so vsdi dan fiftdJtavB so ^pet9kgiso6ofo prežslavasDvsoboloinnBdBltti METROPOL PPEK 13.00 Povratno sUMonico 21.00 ^ domovini krompirja t »prvenim« SOBOTA 19,00 Po pradomovini krompirja a nprafonim« 21.00 Povnui« steUanieo NEOEUA 19.00 pradomorad linmpir)B s "praionipnM 21.00 Povratna staklaibca SREOA 19.00 Prod«! u iiagoava 21.0B TtBtojabftifm SLOVENSKE KONJICE 19.DQ 19.00 21.00 20.00 PCTH Pczabi Saro SOBtJTA ^cvdan t« stagnava Saro NEKÜA ProdoD so atognava PRIREDITVE pmici3.e. 16.00 Športni center Žalec_ ACS - hoja za življenje 2a preživele z rakom 19.00 Kulturni dom Zreče_ Regijsko Luifadrtovo srečanje odraslih gledaliških skupm cd)-skeregjie2008 19.00 Dom SvobodeGriŽe_ Razstava Karia Zeliča odpnje razstave ob 90-toma 19.30 Narodni dom Cel|>_ Mešani komorni pevski zbor Cdje končen ob 25-lerma dehvania 19.30 Slovensko lludsko gledališke Celje__ Štoij abonma po posebnem razpore-diiinizuen 19.30 Dom krajanov Galicija_ 14. galiSki dnevi prtdijvanjeo aieroskleiozi in pred' siaviive kulinniičmhdobrot 20.00KuInjnudom Rečica ob Savinji Su§ka banda promocijski končen^ izdi^^goS-čenke 21.00 Savinova hiSa Žalec_ Savinovl večeri: SongI za dva groša Groblerinšimai SOBOTA« 14.6. 8.00 Pred Krajevno skupnostjo Ttnov^je Celje_ Paznik KS Trnovi je Celje tradidonaiiii pohod 9.00-U.00 Parkirišče KS v Migojin-cah_ Kmečka tržnica 9.30-14.00 Športni čemer Ždec Razpnimo fadra 2008,3,2. 1 dlj zaključna prireditev $ podelitvijo nagrad 11.00 Kmeüja Tratnik Pongrac, Žalec 4. (ekmovanje v kuhanju golaža 17.00 I^ŠCevZavrhu 14. gališki dnevi slavnosmi prevzem nüve dsreme tnvrmaveselica 18.00 CradPodsreda Celjski godalni orkfster fconcerr 18.00 Prireditveni pfogtor v Sraslovčah Grajski bicikJ (ekmovanje na najbolj adrena-linski dirki 19.X Slovensko ljudsko gledališče Celje_ Opus 1 - plesna miniatura2008 J6. dfžaunotekmnvanje mladih plesnih ustvarjakev 19.00 Dom kulture Velenje_ Kaj d u kolu predstaviiev ljudske umanosä dm-gihnarodov 20.00 Stari gt^d Celje Foiografska razstava Enookih Celja zapnje razstave in nastop skupin Sirana in Detonaior 20.00 Dom 11. slovenskega tabora Žalec_ CaJ za dve komedija Toneta Partljiča Plin m fi 9.00 Lovski dom Rinka_ Lovsko strelsko lekiDovaDje 16.00 Kulturni dom Zreče_ Regijsko Linhartovo srečanje odia^ gledaiiäkih sku|w cclj-ske regije 2008 F0»ED«LJEK,16»6, 8.00-18.00 Sejmišče pred mostom čez Savinjo. Mozirje__ Sejem suhe robe. tekstila» sad-{a..._ 19.00 Muzej Lažko___ Razvoj pivovarstva m zdraviliškega turizma v Laškem in Rimskih Toplicah odpnje razstave (' «. PIKWK oritlame VOJNIK. 22.6.2008 OD 14. URE DALJE RAZSTAVE Muzej novejše zgodovine Celje: Pan-krti-30 let, fotoretrospektiva ob 30. obleinici začetka delovanja, do 17.6. Pokrajinski miEzej Celje: Od Škofije do Škofije. Opredmetena cerkvena dediščina celjske škofije v počastitev novoustanovljene Škofije Celje, dö 30. 9.: Svet bogov, domaČa in rimska bo-žarutva, vraževerje inma^ja, predstavljeni z reliefi in kipi. do septembra 2008; Zlata doba Karni ja, arheološka razstava do septembra 200S. MNZC - Stekleru fotop-afski atelje Jospa Pelikana: Fotografskaobčasna razstavaJosipPelikan(l885-1977) kronist, do 30.6. Zgodovinski arhiv Celje: Boj proti cerk^ in veri> razstava Tamare Criesser Pečar, do 12,9. Mercator center Cel je. galerija: Slikarska skupina IMjatelji. razstava slik, do 16.6. Knjižnica Vojnik: Se knežja kri po žilah Celjanom žubori, slikarska razstava Marije Gaber, do 15.6. Galerija Železarskega muzeja Store: Hefajstova delavnica, fotografska razstava fotosekcije Store Steel, do 20. 6. Torek ob 16.30; Retorika -pred kamero: V okvini mladinske pobude Ozvezdje, kjer se bo ustvarjala mladinska TV-od da ja, bodo mladi spoznavali osnove retorike in dela napovedovalca/povezovalca programa. Delavnico bo vodila Mojca Krajnc. Sreda ob 16.00: Snemanje - za kamero: V okviru mladinske pobude Ozvezdje, kjer se bo ustvarjala mladinska TV-oddaja. bodo mladi spoz-navali osnove snemanja kadrov, postavitve kamere, sledenja kadrom in zajema posnete vsebine. Delavnico bo vodil Alen PavSar. Kreativno v parku 2008: Projekt je vsakpetekmed U. in 15. uro v mestnem parku. Vsklopuprojekta Kreativno vparku je razpisan natečaj Bodi odpadrük s fim manj odpadki. Naogledrazstava Matjaža Štefana: Moje stopinje. www.radiocelje.Goni PLANINSKI L KOTIČEK Planinsko društvo Celje Matica vabi: v soboto, 14. junija, na 6. Kocbekov pohod v LuČe, Podvolovljek, na Šibje, Lastovec, Tolsti vrh in na Koc^kov dom na Korošici. Odhod ob 6. uri s postajališča ped parkirno stavbo ob Ljubljanski cesti. Prijave v društveni pisarni v Stane-lovi ulici 20, vplačilo za avtobusni prevoz lievrov. Planinsko društvo Podpeč-Preserje vabi: v nedeljo. 15. junija, v spomin na Franca Mlinarja na spominski pohod na Krim. Odhod ob 5. uri s postajališča na Glaziji. Prijave v društveni pisarni. Cena izleta jelSevrov. mm, 20. JiMi, iiu: mvM) VIILIHi www. vst op (1 ice .com. www.kon ce r Ii. net. KONCERT BO OB VSAKEM VREMENU • POKRIT PROSTOR!.. m ■ iffr i:at www.novitednik.coin Medijski poicrovitelj: NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE 5t»46-13.jyiiij2008 NOVI TEDNIK ZA RAZVEDRILO 31 Nagradna križanka POMOČ: KANARČEK*sQbni pevec, KNA-4cana, OKAJAMA-mesto na Hanitiju, $AMARtTAN-$očuten. usmiljen tlovek. TAKTOM ET ER-tasomer, taktomer Nagradni razpis 1. nagrada: dva bona za obisk Titanium fitnes centra v dvorani Zlatorag v Celju in dve vsiopnici za triurni obisk Term Olimia 2. nagrada: dve vsiopnici za kopanje na Rogalki Rivieri 3.' 5. nagrada: dve vstopnici za obisk celjskega bazena Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Pre-lernova 19, 5000 Celje do četrtka. 19. juniia. Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 6, junija. Rešitev nagradne križanke iz st. 44 Vodoravno: SKLAD, PREMA. UVAR, ATENE, VIC, AK, RK, HARAKIRI, OŠLAK, RASTNOST. KVARTA, DB. DEKLA, REPRIZA, AKI, RAB, ŠD, IVICA, RASTKO, EROS, LISTINA, AT, KASON, ARMATURA, ANEMONA, JIM, AS. FRAZAČ, OREL, GADOVKE, ANNAKIN» AMOR, IMENJE, BA, DONDA, LT, OSEČEK, ITO. MEJNIK, GOU, RAS, IDEAL. OPAT. Geslo: Štirikrat je bil nosilec glavne vloge. Izid žrebanja 1. nagrado - darilni bon podjetja Bio Vital in kopanje v celjskem letnem bazenu za 2 osebi, prejme: Tomaž Č^e» Ponikva pri Žalcu 36, 3310 Žalec. 2. nagrada: dve karti za kopanje v bazenu na Rogaški Rivieri, prejme: Marija Krajnc. Koroška c. 31, 3520 Vele-nje. 3. - 5. nagrado • bon za obisk Titanium fitnes centra v dvorani Zlalorog v Celju, prejmejo: Marija Pirš, Aškerčeva 11, SODO Celje, Jožica Keblič, Rove 13, 3213 Frankolo-vo in Adi Gorišek, Podvrh 26, 3330 Mozirje. Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po poŠti. 1 2 3-- 4 S 6 7 6 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 Ime in priimek: Naslov: - - HOROSKOP m OVEN Ona: Sprejdi boste povobih na izlet, ki bo prinesel nepričakovano presenečenje na ljubezenskem področja, kar vas bo zelo razvesetib. Uživajte dokler lahko, saj se boste zavedali, da to ni trajna zveza. On: O ljubezni boste razmišljali nekoliko drugače, kot ste bili navajeni. Prav to vam bo prineslo uspek, ki si ga že dolgo telite, vendar ste biU doslej vse preveč sramežljivi, da bt ga (udi dosegli. Ona: Pri delu ne boste kdo ve kako zbrani, saj vam bodo misli uhajale k prijetnemu neznancu, ki ste ga srečali pred nekaj dnevi. In ramo ko liyste najbolj zasanjani, se vam bo pri-pettio izjemno presenečenje. On: Zaradi neposlušanja nasvetov se boste znašli v težavah. Nikar ne bodite trmasti, raje sprejmite ponujeno pomoč. Prijateljska pOTTioČje vedno dobrodošla, $e posebno, če imate možnost za to. Ona: Prijateljstvo s prijetno osebo bo začelo počasi prerül-čaii v nekaj več. zato boste morali spr^eti pomembno odločitev. Ne omahujte, raje naredile potezo, ki vam bo temeljito spremenila ljubezensko življenje. On: Prijetna neznanka vas bo več kot oätno osvajala, kar vam bo zelo všeč. Kmalu se bo spogledovanje sprevrgb v konkretnejše zadeve. takodanino-benega strahu, da bi vikendpre-živeli sami. Ona: Ne bo prvič, da se boste morali jeziti nase in na svojo neumnost. Ali že ni Čas. da se začnete počasi zavedati svojih neodgovornih dejanj, ki vam vselej prinašajo cel kup problemov in le malo lepih trenutkov? On: Bili ste preveč izzivalni Kdor se igra z ognjem, se lahko opeče, fn vi niste pri tem nikakršna izjema, vse prej. v izzivanju ste resnično pravi mojster, zato bodo tadi posledice izredno neprijetne. DVOJČKA ^ I STRELEC Ona: Nekdo vam bo pomagal v neprijetni sžfuaaji, kar vaju bo zbližalo, tako da boste morali spremeniti svoje načrte. 7b vam splofi ne bo težko, saj se boste prav imenitno zabavali. On: Prijateljica vam bo sicer nekoliko nagajala, vendar boste na konca u^tovili. da si želi predvsem vaše bližine, a si ne upa povedati naravnost. Stopite ji naproti in videli boste. da bo velüco lažje. Ona: Pri odločitvah na poslovnem podro§u boste imeli vef kol srečno roko. saj boste realizirali že dolgo zastavljen ciQ. Nikar v zmagoslavju ne pozabite na prijatelje, ki so vam v preteklosti obilo pomagali Oni Na potepfl7i;u po trgovinah boste spoznaä prijetno neznanko, ki vas bo očarala z izvirnim pristopom. Ne skrivajte svojega zanimanja. saj se vam lahko preärana sramežljivost kar precej negativno obrestuje. OruL Pnvoščili si boste manj-šo ljubezensko avanturo, a se vam lahko hitro zgodi, da se boste na koncu celo resno zaljubili. Dobro premislite, ali ste v tem trenutku res sposobni za resno in odgovorno zvezo. On: Se vedno vam ne bo uspete urediti zmedenih misli, kar je posledica nedavne avanture, ki se je končala drugače od pričakovanj. Potrpite Še malo, saj trenutno stanje ne more trajati na vekomaj. KOZOROG Ona: Uspeli se boste pobotati s partnerjem, saj bosta oba spoznala, da sta se prepirala zaradi povsem neumnih zadev. Na nek način bo ta teden prelomen za vafino bodoče partnerstvo. On: Srečanje z bivšo ljubeznijo bo oba iztirilo. Ne sprejemajte hitrih odločitev, ki se vam lahko maŠČuji^. zato dobro premislite, preden storite nasled-nß korak. Lahko se vam pripeti proi/a katastrofi!. LEV I VODNAR Ona: Ko boste spoznali, da je sonce sreče začelo sijati tudi na vaše Življenje v dvoje, se bo ljubezen le Še okrepila. Obeta se vam povsem noro obdobje, ko boste počeli tudi stvari, ki ste jih nekoč samo sanjali. On: Kmalu boste spoznali, da ste bili v zmoti, nakar se boste morali še dolgo časa zagovarjati zaradi storjene napake. Le zakaj rinete z glavo v zid, ko pa vendar obstajajo tako lepe in elegantne rešitve? DEVICA Ona: ^ola ljubezenska zveza bo na hudi preizkušnji, vendar se bo vse skupaj končalo na najboljši možen način. Preživeli boste prijeten konec tedna, ki vam bo ostal Še dolgo v spominu. On: Obdobje zabav bo počasi minilo, zato je čas. da se malo resneje posvetite poslovnemu življenju. Pnjetna družba vas bo zvabila rui potep, od katerega ne boste veliko pričakovali. a se boste pošteno zmotili. Ona: Iz težav, v katere ste zabredli, vas lahko reši le dober mehanik, zalo ne odlašajte z obiskom pri njem. Res je. da je vaš problem precej specifične narave, vendar se za vsako napako najde pravo orodje. On: Doživeli boste izredno prijeten konec tedna. Oseba, ki jožedaljčasaopazujete. bo predlagala nekaj povsem konkretnega. Toda kaj bo na to rekla vaša dosedanja partnerka, je že druga zgodba ... Ona: Preveč zanerruirjate poslovno stranživljenja. Ljubezen je sicer lepa reČ. a tudi želodec zahteva sw?/ delež. Trenutno si še privoščite lenobno poležavanje. za naprej pa bo Mje. če se vsaj malo spremenite. On: Nesporazumi, fei so v zadnjem Času nastali po kriv-,, dt obeh, se bodo na vaše zadovoljstvo poravnali. Pomiritev bo prinesla še druge stranske učinke, ki jih boste nadvse veseli. Predvsem nekega predloga... ® ^ ^ ^ ŽalsU nagomfliaii. Jelko Pesjak, Grega Jolt Roman Kww. Sašo Sarlah. Tomo DniškoviS, Boro Simič, Dani Kotnik, Matjaž Omladič in Dejan Naprudnik, in Zvozde, vodja Primož Gliha, Qoran Sankovič, MiloŠ.Ru$. Tone HrovatiS, Zoran Ubavič In Sašo Gajsor zdomačo okrepitvijo Stanetom OobriČem. Sodil je Gojko Kusič. Po četrt stoletja je spet zabijal gole za Žalec. Celjan Boro Simie • Šabac, znan po »edini ftnti v levo« pa nato v desno», je šokiral in izenačil po strelu z levice, potem ko je varal v desno. Pišite, lazite, na mojo sliko ne pozabite, je ie naroČil zbranim poročevalcem. Kariert» Celjana Gorana Sankovlča (desno) je zgodaj prekinila hujša poškodba. Igrat je zadnje pol ure na sfovhem obračunu v Bukarešti in s slovensko reprezerrtanco odpotoval na SP leta 2002. Kot menedzerju mu je zadnji podvig uspel s prodajo >tkoprskega« /bnu&ana v Carigrad. Levo je neutrudni Grega Jošt, ki se v mladosti ni odločil za odhod v NK Maribor. Z goli za denarno pomoč Na dobrodelni nogometni reviji» ki jo je pripravil NK Žalec, je bi)o odigranih pet tekem. V zadnji so Ve-lerani Žalca z 9:3 premagali ekipo Zvezd. Pri zmagovalcih je Boro Si-mič dosegel štiri gole. Zbrana denarna sredstva bo žalski klub namenil Centru za socialno delo Žalec za projekt Podmornica ter rehabilitaciji bivšemu žalskemu nogometašu in športnemu delavcu Cirilu Naprudniku. Predstavili sta se domači se-lekciji U-8 in U-10 (na travi proti MIK CM Celju), pa kadeti in članice ŽNK Inter Žalec. Po daljšem času pa jezai-giala tudi kogica bivših nogometašev iz Zaica. »Naslednjo sezono bomo začeli z vsemi selekcijami, tekmovala bo tudi članska,« napovedujedi-rektor NK Žalec Samo Ver-slovšek. DEAN SUSTER Foto: SHERPA Ciril Napnidnik-Luka je za člansko eldpo NK Žalec prvič zaigral im 16 letdi, zadnjic pa pri 36. Vmes je M sedem sezon San celega Kladivaija. Po iani^ možganski kapi se njegovo zdravstveno stanje bistveno izboljsute. Levo je njegov sin Dejan. Član celjskega Šampiona. desno pa predsedn^ NK Žalec Ma^ OmlacfiČ. Na evropskem pn^enstvu županov v Avstiiji so v nogometei ekipi iz Slovenije Igrali trije župani s Celjskega. Na »žuru« zmagala Slovenija Evropa |e v tem času tako navdu^na nadnogomelom, da so v Avstriji izvedli tudi evropsko nogometno prvras-tvo županov. Pomerilo se je blizu 150 županov iz sedmih držav, slovenske barve pa so zastopali tudi trije župani s Celjskega. Slovenska ekipa županov se je pred odhodom na evropsko prvenstvo pomerila s Člansko žensko ekipo s Ptuja ter pomurskimi novinarji» z obakrat-no trdno zmago na županski strani. V Si. Johannu v Ponga-uu, kjer je bilo evropsko prvenstvo, so imeli Slovenci hudo nalogo» saj so morali odigrati v Štirih urah kar tri tekme. Tako so Slovence premagale ekipe Italije, Avstrije in Albanije, Poljake pa so pre- magali naši. S celjskega območja so igrali župan Štor Miran JurkoSek (predsednik NK Kovinar Štore), župan Podčetrtka Peter Mišja ter župan šmartnega ob Paki Alojz Podgoršek, sosed trenerja Bojana PraSnikarja. Zanimivo je, da je Podgoršek na evropskem prvenstvu županov po naključju sreča) celo župana nemške^ mesta, kjer trenira Prašnikar. Če je naslov evropskega nogometnega prvaka osvojila ekipa županov Nemčije, biga lahko v zabavnem delu Slovenija. Štorsid župan, ki je med drugim predsednik kiuba prijateljev ansambla Zupan z Vranskega, jepovabil omenjene glasbenike. ki so tam navdulili. Tako navdušili» da so slovenske župane drugi nato ves čas častili, prireditelji pa so se za zabavni večer Slovencem posebej uradno zahvalili. Pa še (o: slovenska nogometna županska ekipa z iskanjem hotela ni imeJa posebnih težav, saj je bila na njem izobešene velika slovenska troboj-nica. S Slovaki jih ni tokrat nihče zamenjal, BJ PLESKARSTVO FASADERSXVO i^KUGLER Kosovelovg 16 3000 CEUe GSM 041 m OS* Tel 03 490 0X22 tr^