II 35686 UTO 18/3 PRIČETEK PERIODI (NEGA ČEBELARSKEGA TISKA NA SLOVENSKEM sfff | -j {// ) SLÖVEIMI H SLOVENSKI CCbfLflP 'TM A» St. 4 1. april 2000 glasilo čebelarskih organizacij Slovenije contents Janez Mihelič: Spet rekordna udeležba čebelarjev na XXIII. čebelarskem seminarju v Celju 97 Franc Šivic: Čebelarska uniforma 100 ČEBELARJEVA MESEČNA OPRAVILA Ivan Bračko: Čebelarjeva opravila v aprilu - za AŽ in veliki Kirarjev panj 100 Janez Poklukar: Čebelarjeva opravila v nakladnem panju v aprilu 102 Anita Vraničar: Veterinarski nasveti za april 104 IZKUŠNJE NAŠIH ČEBELARJEV Janez Gregori: Ohranimo pasemsko čistost naše čebele 105 Ivan Jurkovič: Z mladimi družinami proti varozi 106 Slavko Rot (Nadaljevanje): Prednosti in slabosti čebelarjenja v AŽ in LR panjih 111 Franc Gosar: Moje izkušnje pri zimskem zdravljenju z oksialno kislino 111 Marjan Debelak: Čebelje družine na vrhuncu razvoja 112 MNENJA IN PREDLOGI ČEBELARJEV Milan Meglič: Dražilno krmljenje 116 DEJAVNOST STROKOVNIH KOMISIJ ZVEZE Pavle Zdešar (Nadaljevanje): Poročilo o delu opazovalno-napovedovalne službe medenja pri M KG P, KIS in ČZS v letu 1999 117 IZ TUJE LITERATURE Janez Hočevar: Rotacijsko čebelarjenje - nov evropski izziv 118 IZ DRUŠTVENEGA ŽIVLJENJA France Jeras: Moč in nemoč čebelarske organizacije 119 KRATKE NOVICE V SPOMIN MALI OGLASI 122 122 125 Janez Mihelič: Again, Record Attendance of Our Beekeepers at the XXIII th Beekeepers Fair in Celje Franc Šivic: Beekeepers Overalls THIS MONTH S WORK FOR BEEKEEPERS Ivan Bračko: Beekeepers Jobs in April - in AŽ and Large Kirer's Hive Janez Poklukar: Beekeepers Jobs in LR Hive in April Anita Vraničar: Veterinary Advice for April OUR BEEKEEPERS' EXPERIENCES Janez Gregori: Trying to Preserve the Purity of Our Carniolan Honey-Bee Breeding Lines Ivan Jurkovič: Marching Against Varroasis With Young Colonies Slavko Rot (Continuation): The Bright and the Seamy Side of Beekeeping on AŽ and LR Hives Franc Gosar: My Experiences with Oxalic Acid Treatment in Winter Marjan Debelak: Bee Colonies at the Summit of Development VIEWS AND OPINIONS Milan Meglič: Stimulative Feeding ACTIVITIES OF THE SOCIETY’S PROFESSIONAL COMMITTEES Pavle Zdešar (Continuation): Report on the Activity of Nectar Flow Observation and Forecasting Service at MKGP, KIS and Slovenia Beekeepers Association FROM FOREIGN LITERATURE Janez Hočevar: Rotation in Beekeeping - a New European Challenge FROM THE SOCIETY LIFE France Jeras: The Potential and Inefficiency of the Beekeepers' Association NEWS IN MEMORIAM SMALL ADVERTISMENTS Slika na naslovni strani: Na čebelarski razstavi v Celju je svojo dejavnost prvič predstavila zelo uspešna Sekcija za medovite rastline Čebelarske zveze Maribor, ki jo vodi g. Ivan Bračko. - Foto: J. Mihelič SPET REKORDNA UDELEŽBA ČEBELARJEV NA XXIII. ČEBELARSKEM SEMINARJU V CELJU Janez Mihelič Že triindvajseti državni čebelarski seminar 4. marca 2000 v Celju je spet presegel vsa pričakovanja, predvsem glede obiska čebelarjev. Razveseljivo je, da prihaja v Celje vedno več čebelarjev tudi iz Gorenjske in Primorske ter iz sosednje Hrvaške. Le-te predvsem privlačita razstava in vsako leto večja ponudba čebelarske opreme. Prostori na Celjskem sejmu so bili že kar nekoliko pretesni za več kot tisoč petsto čebelarjev, ki so se pripeljali tudi iz nekaterih bolj oddaljenih krajev. Razveseljivo je, da se iz leta v leto povečuje število razstavljalcev, predvsem inovatorjev, da je izbira čebelarske opreme vedno večja in da se izboljšuje tudi kakovost. To je zelo spodbudno za ČZS kot organizatorja, seveda pa bo treba poskrbeti in izboljšati še vse tisto, kar moti obiskovalce seminarja, da bi bilo njihovo počutje čim boljše. Kot vsako leto je tudi letošnji seminar odprl predsednik Čebelarske zveze Slovenije g. Lojze Peterle. Najprej je pozdravil domače in tuje predavatelje in goste, čebelarje, predstavnike veterinarjev z Veterinarske uprave Republike Slovenije in veterinarje specialiste. Škoda pa je, da se že nekaj let zapored te najpomembnejše čebelarske prireditve v Sloveniji ne udeležujejo predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, saj bi tako bolje spoznali probleme slovenskih čebelarjev in se laže odločali o ukrepih. Letošnjega posvetovanja so se udeležili tudi čebelarji iz obmejnih krajev Italije in Avstrije. Avstrijske čebelarje iz Borovelj in Roža sta vodila g. inž. Jakobič in g. Fuks. S seboj sta prinesla mape z vabili na Avstrijske dneve carnice in slovenske čebelarje povabila na veliko čebelarsko prireditev štirih dežel Alpe-Jadran od 8. do 10. septembra letos v Borovljah. Pričakujejo udeležbo naših razstavljalcev, predavateljev, predstavnikov ČZS, ki naj bi tudi pripravili razstavo in predstavitev slovenskega čebe- Čebelarje je prvi pozdravil predsednik ČZS g. Lojze Peterle. larstva ter kulturni program. Med čebelarji, ki so se udeležili seminarja v Celju, je bil za to prireditev velik interes, saj je map z vabili in programom zelo hitro zmanjkalo. Strokovni del seminarja je bil razdeljen na dva dela, in sicer na čebelarsko zakonodajo in čebelje bolezni. V prvem delu so predstavniki nekaterih ministrstev osvetlili nove predpise, ki zadevajo tudi čebelarstvo, zlasti na davčnem, tržnem in veterinarskem področju. Teh predpisov je kar precej, predvsem zaradi prilagajanja naše zakonodaje evropski. Z njimi pa so se zahteve zakonodajalcev do čebelarjev precej povečale in zaostrile. Čebelarji bi potrebovali dolgotrajnejše prehodno obdobje, tega pa zakonodajalci niso predvideli. Poleg tega bi potrebovali tudi finančno pomoč. Za številne čebelarje je tudi nerazumljivo, da država dohodkov iz čebelarstva ni izvzela iz sistema dohodnine in čebelarjev ni oprostila plačevanja dohodnine iz te dejavnosti. V razpravi so čebelarji opozorili tudi na napake in nedorečenosti v veterinarskih pravilnikih. Tako je g. Kolbl iz Maribora pojasnil, da nov veterinarski pravilnik vsebuje člen, po katerem med iz čebelnjakov, v katerih je ugotovljena ena izmed kužnih bolezni (vključno z varozo), ni primeren za prehrano ljudi, tako da čebelarji ne morejo legalno prodati niti kilograma medu več. Na to je nekdo, verjetno v jezi pripomnil, da naj ČZS na prihodnje posvetovanje povabi predavatelje iz Palerma na Siciliji, saj bodo ti čebelarje znali poučiti o nezakoniti prodaji medu. Takšen odziv nas ne čudi, saj se čebelarji počutijo nemočne, ker se nihče od tistih, ki sprejemajo pred-lise, ne posvetuje s čebelarsko stroko in čebelarsko organizacijo, ki ima dovolj znanja, da bi lahko pomagala najti najustreznejše rešitve. Nejasne so tudi zahteve glede prostorov za točenje in pakiranje v malih čebelarskih obratih. Po neuradnih podatkih je Republiška veterinarska uprava doslej registrirala prostore za točenje in pakiranje medu le zelo majhnemu številu čebelarjev. Mag. Gorazd Urbanija, predstavnik Republiške veterinarske uprave, ki je pojasnjeval nove veterinarske predpise, je čebelarjem obljubil popravke pravilnikov. Država in zakonodajalec bosta morala biti objektivnejša, upoštevati bosta morala našo razvitost, saj celo v Avstriji, ki je že članica Evropske unije, za male čebelarje nimajo tako zahtevne zakonodaje za to področje, na pogajanjih pa so dosegli tudi prehodno obdobje prilagajanja. Spet se, žal, dogaja, da smo Slovenci bolj papeški od papeža ali pa so v ozadju drugi interesi. Upamo lahko, da stvari niso tako črne, to pa bo postalo jasno šele, ko bomo videli pripravljenost zakonodajal- Ziožijiv ometalnik je kot novost razstavil g. Henrik Omahna iz Lukovice. cev na popravek prestrogih in neživljenjskih predpisov za male čebelarje, kakršnih je pri nas največ. Seveda pa mora ČZS Ministrstvu za kmetij-stvo pisno utemeljiti vse spremembe predpisov, ki so nujne, da bi ti postali bolj življenjski. Nato je dr. Janez Poklukar predstavil novo strategijo razvoja slovenskega čebelarstva, ki jo pripravlja posebna komisija Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V luči problemov, ki so nastali z novo zakonodajo, pa strategija v tem trenutku izgublja svojo težo in pomen, ki bi ga lahko imela. Po prvem delu seminarja je predsednik komisije za tehnologijo čebelarjenja na ČZS, g. Marjan Debelak seznanil navzoče čebelarje s sklepi komisije o tem, da enainštiridesetim čebelarjem podeli priznanja Antona Žnideršiča za inovacije in izboljšave v čebelarstvu. Seznam nagrajenih čebelarjev je bil objavljen v zborniku posvetovanja. Vzrejevalec matic g. Vozel iz Litije je ob pomoči svoje hčerke Sonje, ki je oblikovala uniformo, predstavil predlog nove čebelarske uniforme, kije izvala kar precejšnje zanimanje. Za uspešen izdelek ji čestitamo. V drugem delu seminarja pa je najprej predaval inž. Vesely iz Češke. Zelo zanimivi so bili podatki o sredstvih, ki jih uporabljajo za zatiranje varoe na Češkem, ter o raziskavah ostankov zdravilnih sredstev v medu pri različnih načinih dodajanja zdravil. Daleč najmanj ostankov v medu so ugotovili pri dimljenju, uporabi ploščic in zamegljevanju, največ pa pri škropljenju in ka-panju čebel. Tudi pri selekciji čebel so dosegli spodbudne uspehe, zlasti pri vzreji linijskih hibridov, ki pridelajo več kot dvajset odstotkov več medu. Postopki pa nujno zahtevajo umetno osemenjevanje matic, tega pa, žal, v Sloveniji še ne izvajamo. Upamo lahko, da bodo letos na Kmetijskem inštitutu Slovenije začeli umetno osemenjevati matice, saj je Ministrstvo za kmetijstvo za ta namen predvidelo sredstva, pa tudi kadrovsko bo to izvedljivo, saj se je s študija v Kanadi vrnila mag. Jasna Kralj, ki je za to delo usposobljena. Potem je dr. Jurij Senegačnik predstavil najnovejše poglede znanosti na pojav odpornosti varoj na aktivne substance v sredstvih za zatiranje, mag. Mira Jenko Rogelj pa je spregovorila o potrebi po enotnem izvajanju zdravstvenega varstva čebel. Žal nekateri čebelarji premalo upoštevajo nasvete veterinarjev svetovalcev. Milan Meglič iz ČD Kranjska Gora je predstavil ze- lo spodbudne rezultate zatiranja varoze z mravljinč-no kislino v zgornjem delu Savske doline. K njihovim uspehom verjetno precej pripomore tudi to, da v te kraje skoraj ne vozijo čebel na pašo, zato je problem reinvazije ali vnovične okužbe z varoo neznaten. Zanimivo bi bilo primerjati te rezultate zdravljenja z uspešnostjo v kakšnem čebelarskem društvu, na območje katerega množično dovažajo čebele na pašo. Čebelarska razstava postaja iz leta v leto zanimivejša in bolj kakovostna. Na razstavi je bil zelo opazen tudi nastop treh novih čebelarskih mojstrov, to je Matjaža Vehovca, Franca Prezlja in Janka Božnar-ja, ki so prikazali in propagirali čebelarjenje v nakladnih panjih svoje izdelave po avstrijskih izkušnjah in rotacijsko čebelarjenje z narejenci ometenci. F. Prezelj je prikazal ometalnik s plastičnimi folijami, M. Vehovec pa čebelarjenje v FV panju. Veliko pozornosti so poleg tradicionalno obleganega prostora podjetja Apis Marka Debevca in Logarja iz Šenčurja - ta je kot novost razstavil strojček za pakiranje medu - izzvali tudi mlinček za mletje sladkorja Jožeta Lameža, ponudba podjetja Jožeta Riharja, ponudba podjetja Verna iz Maribora, Čebelarsko zvezo Maribor pa je je predstavljala sekcija za medovite rastline, ki jo vodi g. Bračko. Veliko obiskovalcev so pritegnili tudi trietažni panji različnih izvedb in ometalniki čebel. Prav tako pa si zasluži čestitke tudi razstava znane mizarske delavnice Krže in dipl. inž arh. Marjana Debelaka, ki sta skupaj predstavila možnosti uporabe AŽ panjev v stolpu in z izpopolnjeno izvedbo zaklade. Brez dvoma bo to pri številnih spodbudilo nadaljnjo uporabo tega, za nekatere zastarelega panja. Po gneči okoli teh panjev lahko sklepamo, da ima v novem tisočletju prihodnost tudi izpopolnjen in povečan AŽ panj. Pomembno je spoznanje čebelarjev, da je AŽ panj premajhen za intenzivno čebelarjenje. Nakladni panji in zabojčki za paketne čebele Draga Korbarja. Ivan Požar, Klenk 31, Pivka je razstavil trietažni panj na LR in AŽ sate. V prihodnje bi bilo dobrodošlo, če bi se s svojimi izdelki predstavil tudi kateri izmed tujih razstavljal-cev, saj bi tako lahko primerjali naše in tuje dosežke na področju čebelarske opreme. Ob koncu si lahko želimo, da bi bila seminar in razstava prihodnje leto vsaj tako obiskana in kakovostna, kakor sta bila letošnja. Med XXIII. posvetom čebelarjev v Celju so udeleženci dobili na vpogled nekaj izvodov revije Sodobno kmetijstvo (št. 3/2000), v kateri smo v prilogi »Čebelarstvo«, vložili tudi seznam za zbiranje naročil te številke revije. Ker domnevamo, da se je del seznama med kroženjem izgubil, prosimo vse tiste, ki so revijo naročili, pa je še niso dobili, da pokličejo na telefonsko številko: (061) 173 53 60 ali to sporočijo po elektronski pošti marek.urbancic § czd-kmečki-glas.si. Za razumevanje se zahvaljujemo. Uredništvo priloge RAZPIS ZA AKACIJEVO PAŠO ČD KANAL - BRDA - Na podlagi pravilnika o izrabi čebelje paše v občini Brda in Kanal ob Soči, razpisuje ČD Kanal - Brda natečaj za dodelitev stojišč za akacijevo, lipovo, kostanjevo ter gozdno pašo. Za akacijevo pašo bo letos na voljo manj stojišč kot lani zaradi intenzivne obnove vinogradov. Vloge naj bodo napisane za posamezno pašo, skupinskih vlog ne bomo upoštevali. V vlogi naj bo točen naslov, število panjev in telefonska številka. Čebelar sme na pasišče pripeljati toliko panjev, kot mu jih določa dovolilnica. Dovoz večjega števila panjev je kršitev pašnega reda. Ob prejemu dovolilnice si čebelar sam uredi odnos z lastnikom zemljišča. Čebelar mora poverjeniku predložiti veljavno spričevalo (samo original). Vloge pošljite na naslov: ČD Kanal - Brda, 5212 Dobrovo, do 10. aprila 2000. KOMISIJA ZA PASIŠČA - Oskar Kristančič ČEBELARSKA UNIFORMA Franc Šivic Želja, da bi imeli naši člani stanovsko uniformo, kakor jo imajo lovci, rudarji in morda še kdo, se že dolgo pojavlja tako v čebelarskih organizacijah kot med posamezniki. Bilo je celo nekaj konkretnih predlogov o tem, kakšna naj bi bila, vendar vse kaže, da se večina zanje ni ogrela. Na letošnjem posvetovanju v Celju smo imeli priložnost videti novo različico čebelarske uniforme, in to tako za moške kot za ženske. Zamisel je nastala v znani čebelarski družini Vozelj pri Litiji. Večini navzočih čebelarjev je bila všeč, nekateri pa so menili, da bi bilo pred končno izdelavo potrebnih še nekaj popravkov. Tako naj bi nekoliko spremenili kakovost in barvo blaga, poleg tega pa še nekatere druge podrobnosti. Na posvetovanju v Celju smo se dogovorili za ustanovitev posebne komisije, ki bo pripravila predlog popravkov. Upoštevala naj bi predvsem željo, da bi uniformo nosilo čim več čebelarjev na različnih čebelarskih prireditvah. Zato ta po eni strani ne sme biti preveč upadljiva, po drugi pa mora biti dovolj razpoznavna in lepa, da jo bodo naši člani radi nosili. Ko bo izdelan model nove uniforme, ga bomo seveda predstavili čebelarjem. In kdo naj bi to uniformo nosil? Predvsem paporščaki, za njimi pa seveda vsi, ki so ponosni na to, da so čebelarji in želijo to pokazati tudi na zunaj. Lepo bi bilo, če bi imelo do začetka Apimondie 2003 čebelarsko uniformo čim več članov, saj bi to na svojevrsten način zaznamovalo to mednarodno prireditev v Ljubljani. Uniformo je oblikovala Sonja Vozelj. belarjeva mesečna opravila ČEBELARJEVA OPRAVILA V APRILU za AŽ in veliki Kirarjev panj Ivan Bračko, Maribor V obdobju od zadnje dekade marca in aprila je vreme v Sloveniji lahko zelo muhasto. Lahko se precej otopli, lahko pa se tudi ohladi za daljše obdobje. Srednja dnevna temperatura je približno 9 °C, do konca meseca pa se povprečno zviša še za dve stopinji. Pogosto se pojavljajo slane, lahko pa sneži tudi do nižin. Ob popolnoma jasnih dneh sonce sije že po 14 ur na dan. Prav sonce pa je "motor" vsega živega v naravi. Po fenološkem rastlinskem koledarju se zgodnja pomlad pojavi, ko zacvetijo prvi cvetovi navadnega regrata, ki je lahko tudi paša za čebele, zlasti tam, kjer gaje veliko. Najpomembnejše obdobje pomladi je obdobje med cvetenjem navadnega šipka, črnega trna, koščičarjev, grozdičja in ostrolistnega javorja. Obdobje se končuje, ko se začnejo olistavati in cveteti navadna breza in veliki jesen ter evropski macesen in navadni divji kostanj. Prehod v pravo pomlad pa zaznamujejo začetek olistavanja črnega trna, velikolistne lipe in bukve ter cvetenje navadnega divjega kostanja, jablan in drugega sadja. Vrhunec pomladi se začne z olistavanjem lipovca ali malolistne lipe ter s cvetenjem doba in španskega bezga. Konec pomladi naznani pojav prvih cvetov navadne marjetice (Bellis perennis), začetek cvetenja robinije ali akacije, pa tudi črne detelje, navadnega gadovca, malinjaka in jerebike. V Sloveniji je časovni razpon med najzgodnejšim in poznim začetkom cvetenja črne detelje glede na geografsko širino in dolžino ter glede na nadmorsko višino približno šest tednov. V okviru celotne rastlinske in botanične pestrosti se glede na čas in prostor pojavljajo tudi čebelje paše. Tudi razvoj povzročiteljev mane je povezan z vsemi omenjenimi kazalci. V čebeljih družinah sta se generaciji čebel že zamenjali. Tako je poletna generacija zamenjala zimsko, ob začetku cvetenja vrbe ive pa so družine s približno 15.000 celicami zalege čebel delavk oziroma na približno 19 dm2 satne površine (merjeno z obeh strani) ali približno 38 dm2 (merjeno na eni strani satja) prešle v buren spomladanski razvoj. To površino zalege obseda ali neguje približno 5.000 čebel delavk (24 dm2 z obeh strani v plodišču). V tem obdobju je razvoj čebeljih družin intenziven. Iz enega dm2 satja (z obeh strani) se poleže približno 800 čebel delavk. Razmerje med številom čebel, ki se izvalijo iz enega dm2 zalege, in satno površino, ki jo te čebele po izvalitvi pokrivajo, je 3,3 : 1, povedano drugače, iz enega sata zalege se izvali toliko čebel delavk, da zelo na gosto posedejo oziroma pokrivajo tri sate. Vsaka spomladanska čebela vzredi ob dotoku obnožine v panj ali ob zalogah v panju v svojem življenju skoraj po štiri nadomestne čebele. Ruski znanstveniki (Taranov, Perepelova in dr.) so ugotovili, da 100 čebel delavk vzredi 385 nadomestnih čebel. Ob takšnem zaleganju in izleganju čebel delavk oz. mladic začne v gnezdu primanjkovati prostora, to pa čebelje družine sili v rojenje. Isti raziskovalci so ugotovili, da je matica v prenapolnjenem gnezdu iskala prazne celice in zapravljala čas, ker jih ni našla. Pri tem sta jo ovirali gneča in gostota mladic v gnezdu. Matica, ki je iskala prazne celice za zaleganje, je pri tem trosila jajčeca, čebele delavke pa sojih takoj pojedle. Opazovana matica je v 24 urah tako potrosila od 400 do 600 jajčec. V 21 dneh razvoja je na ta način izgubljenih od 8.500 do 13.000 čebel, ki bi se izlegle, če bi matica lahko svoja jajčeca zalegla v pripravljene celice. Iz tega izhajata dva sklepa: 1. matica zmore žaleči več zalege, kot ugotovimo čebelarji; 2. mlade čebele delavke, ki se povečini ne premaknejo z mesta, na katerem so se izvalile, so ovira za večji obseg zaleganja matice, saj jo pri tem ovirajo. Ker v gnezdu za čebele krmilke ni dovolj odkrite zalege, te čebele ne pitajo zalege, ampak krmilni mleček uživajo same. Pri tem se jim razvijejo jajčniki in delno tudi be-Ijakovinsko-maščobno telo, ki je telesna rezerva mladih čebel ob pripravi na rojenje in pospešeno graditev satja, po morebitnem rojenju pa tudi na kar najhitrejšo možno vzrejo zalege v novi družini in panju. Perepelova je že leta 1928 ugotovila, da je v čebelji družini, ki se pripravlja na rojenje, od 35 do 55 odstotkov čebel delavk z razvitimi jajčniki. To so t. i. fiziološke »trotovke«, ki posedajo ob zalegi in ne krmijo zalege, ker je ni dovolj. Hkrati so že tudi ugotovili, da so v roju povečini od 3 do 21 dni stare čebele delavke, starejše pa le tiste, ki jih zajame samo rojenje. Obdobje, ki ga opisujem, je v razvoju čebeljih družin, ki je tudi biološko zelo zapleteno, precej burno. Kaj ob tem čebelar lahko in mora storiti? Njegova dolžnost je, da čebelji družini omogoči vzrediti čim več zalege in s tem čebel za bodočo pašo. Na paši sodelujejo tiste pašne čebele, katerih jajčeca so bila zaležena 51 do 30 dni pred začetkom pomembne čebelje paše, npr. akacije ali druge. Poletna čebela delavka živi 21 dni kot zalega, 21 dni kot panjska čebela in 21 dni kot pašna čebela, seveda z odstopanji od 10 do 15 dni pri odraslih čebelah. Preprečevanje rojenja in pospeševanje razvoja družin lahko izvajamo z: 1. ukrepi, ki temeljijo na povečanju prostora gnezda in zaposlitvi mladic, kot sem pojasnil zgoraj; 2. ukrepi, s katerimi zmanjšamo orenaseljeno čebeljo družino - z narejanjem narejenCtev ali novih družin; 3. ukrepi, s katerimi del čebel z matico ločimo od zalege; v AŽ panjih to naredimo s prestavitvijo satov s pokrito zalego in čebelami v medišče oz. v gornji del panja tik pred glavno pašo; 4. ukrepom, s katerim dodamo družini mlado matico; čebeljim družinam dodajamo satnice za zgraditev satja, v Kirarjevem panju v plodišče tik ob zalego spredaj in zadaj. V AŽ panju dodajamo satnice v zgraditev predvsem v medišče tik ob zalego. Pri prevešanju pokrite zalege s čebelami v AŽ panju vedno prestavimo vsaj tri sate ali več, tako da sestavljajo »valilni termo blok«. Zalega mora vedno stati nad spodnjo zalego. Postopek velečebelarja Janka Pislaka iz Apač pri Kidričevem pa je takšen: Ko čebele v plodišču AŽ panja gosto zasedajo zadnjo mrežo na -okencu«, v medišču namesti pet izdelanih satov in štiri satnike s satnicami, in sicer izmenično zgrajeno satje in sat s satnico za zgraditev satja ter prazen satnik - gradilnik. Čebele spusti v medišče Čebelnjak Franca Dreva iz Šmartna ob Paki. Letna krivulja živahnosti čebeljih družin treh evropskih pasem. 63400 29400 ±5*LZ 23200 21500 172 18150 15000 6.9. 6.3. 21.9. 21.10, 21.5, 21.2, 21.3. SEN ZIMA J E ZIMA ali POMLAD E T J E PBEDPOMLAD po fenolofikem koledarju skozi matično rešetko, zalego iz plodišča v medišče pa prestavi takrat, ko so v medišču izdelane vse sat-nice, ki jih matici vstavi v zaleganje v plodišče. Praksa je pokazala, da se čebelje družine spomladi širijo v obliki povečane krogle ali pokonci postavljenega jajca na vse strani iz središča začetka zaleganja, vendar raje navzgor kot navzdol. Pri velikem Kirarjevem »B« panju namestimo mediščno naklado s celicami globine 22 mm, v katere matica ne more žaleči jajčec. V to mediščno naklado čebele prinašajo manjše ali večje donose medičine in jih tu skladiščijo. Gnezdo plodišča se delno razširi tudi v višino plodiščnih satov, in sicer enako po širini in dolžini. Čebelarkam in čebelarjem priporočam tudi spoznavanje in širitev medovitih rastlin, da bi imele njihove čebele v bližini čim več paše. PRODAM več čebeljih družin z AŽ panji ali brez, S 04118510 93. PRODAM nekaj zdravih čebeljih družin na AŽ in LR satju. S 064 245 058. PRODAM več čebeljih družin na AŽ satju, S 068 78 389. UGODNO prodam 6 AŽ 9 S. S 063 720 650. PRODAM več čebeljih družin na 7 S, ® 067 346 020 - zvečer. PRODAM atestirano dvonamensko prikolico - tovor - čebelnjak za 10 AŽ po ceni 40.000 SIT, S 066 275 080. ZELO ugodno prodam tovornjak TAM 5000 z nadgradnjo in atestom in rabljene AŽ 9 S, ffi 062 221579. PRODAM TAM 110 registriran do 7. 5. 2000 - prevozni čebelnjak z AŽ panji in čebelami - skupaj ali posamično, ® 064 224 258 - zvečer. POPRAVEK - V prvi številki letošnjega Čebelarja na strani 12 ni bil naveden kraj bivališča prejemnika zlate medalje Franca Peterke, ki jo je prejel za kostanjev med na lanskem sejmu sadja, vrtnin in čebelarstva, zato se mu opravičujemo. Njegov naslov je - Franc Peterka, Prelog, Breznikova 17,1230 Domžale. Uredništvo ČEBELARJEVA OPRAVILA V NAKLADNEM PANJU V APRILU dr. Janez Poklukar, Kmetijski inštitut Slovenije Elektronski naslov: janez.poklukar @ KIS-H2.si Pomlad z velikimi koraki stopa v deželo. Niso redki dnevi, ko čebele že pridno prinašajo nektar in cvetni prah. Kritično obdobje menjave zimskih čebel z mladimi, letošnjimi čebelami je že verjetno mimo, moč družin pa se hitro povečuje. Nenaden prodor hladnega zraka lahko povzroči podhladitev zalege, zato moramo vsaj v tem mesecu poskrbeti za dobro izolacijo pod strehami panjev. Čebele potrebujejo za razvoj zalege veliko vode, zato bo vsekakor dobrodošlo, če bomo neposredno čez sate v gornji nakladi položili PVC folijo. Čebele bodo lahko takoj koristno uporabile kondenzirane kapljice vode. V zadnjem času so mnenja o dražilnem krmljenju čebel spomladi zelo deljena. Če se zaloga hra- ne ob gnezdu hitro zmanjšuje in grozi nevarnost lakote, je čebele vsekakor priporočljivo dokrmiti s tekočo hrano. Pri tem moram čebelarje opozoriti predvsem na možnost prehoda tako dodane hrane v poznejši pridelek medu. S sodobnimi laboratorijskimi metodami je mogoče dokazati navzočnost sladkornega sirupa v medu, zato čebelarjem nikakor ne priporočam nepremišljenega krmljenja z njim. To še posebej velja za invertirani sladkorni sirup, namenjen za prehrano čebel, ki se je pred kratkim pojavil na slovenskem trgu. Povečana kislinska stopnja medu je v tem primeru zanesljivo izdajalsko znamenje, da med ni naravnega izvora. Za krmljenje čebel uporabimo 5-litrska pokrita vedra, v pokrov veder s svedrom izvrtamo 5 do 8 lukenj s premerom 1 mm, to pa čebeljim družinam omogoča dnevni odvzem hrane približno 0,2 I. V folijo na vrhu panjev izrežemo luknje velikosti 5x5 cm, nanje pa postavimo vedra s pokrovi navzdol. Če se pojavi zunanji vir medenja, se dnevni odvzem hrane iz veder zmanjša ali celo ustavi. S petimi litri tekočine smo čebele zadovoljivo oskrbeli za približno tri tedne kritičnega obdobja. Matice bodo v tem času polno zalegale, družine bodo v razvoju dobesedno eksplodirale. V hrano preventivno ne dodajamo nobenih zdravil, če nam tega ne predpiše veterinar. V tem obdobju lahko uporabimo tudi pogače, pri tem pa pazimo da niso predrage in da ne vsebujejo antibiotikov ter drugih nevarnih dodatkov. Pri tem opozorilu moram posebej opozoriti na pogače z dodatkom oksalne kisline, ki naj bi domnevno pripomogla k preventivnemu zatiranju varoj. Še tako majhen dodatek oksalne kisline v hrano čebel je za čebele v aktivni sezoni, ko je v panju zalega, lahko smrten. V najboljšem primeru bomo z oksalno kislino v pogači ali sirupu iz močne družine naredili slabiča. Pogače, pripravljene s kvasom, lahko uporabljamo le do sredine aprila, pozneje pa tega ne priporočam več. Kvasovke namreč lahko povzročijo predčasno vrenje nektarja v satnih celicah. Pozorno spremljajmo vsakodnevne vremenske napovedi. Napoved vremena namreč odločilno vpliva na naše razvojne ukrepe pri čebelah. V nadaljevanju bom ločeno opisal ukrepe v panju s sati normalne LR mere in v nizko nakladnem panju. LR panje z normalnimi nakladami smo prezimili v eni ali dveh nakladah. V začetku aprila je v panju od tri do šest satov zalege. Matica pridno zalega in hitro širi gnezdo. V toplejših krajih v Primorju se že pojavlja nevarnost rojilnega razpoloženja čebel, v hladnejših krajih pa se čebele šele prebujajo iz zimskega spanca. Zato je izjemno pomembno opazovanje čebel. Ko družina gosto zasede eno naklado, ko je tudi na stranskih satih že veliko čebel in ko je v panju že najmanj sedem satov zalege, je čas za prvi temeljitejši poseg v panj. V prvo naklado nad podnico panja vstavimo v sredino najmanj štiri zaležene sate, levo in desno od njih po en lep, prazen sat, na vsako stran eno satnico in polna medena sata ob krajih naklade. V drugo naklado vstavimo v sredino dva do tri sate zalege, levo in desno prazen sat, sledita po ena do dve satnici na vsako stran. Ob stranicah druge naklade vložimo po en do dva medena sata. Po posegu se moramo čebeljemu panju »opravičiti« z dodatkom pogače ali vedra tekočine. Morebiten nenaden vdor hladnega zraka v naslednjih dneh ne bo imel tako pogubnih posledic na razvoj panja. Matica bo izdatneje zale-gala v gornji nakladi, čebele bodo v nekaj dneh zgradile štiri do šest satov. Rojilno razpoloženje se v prihodnjih dveh tednih verjetno še ne bo pojavilo. V nizko nakladnih panjih smo prezimili čebele v najmanj dveh nakladah. Matica pridno zalega v obeh, ustvarila je čebeljo gručo v obliki krogle. Bodimo pozorni, kajti ko je v širino zaleženih sedem do osem satov, je čas za prvo menjavo naklad. S tem praviloma prepolovimo kroglo, matica pa je prisiljena žaleči vmesne prazne prostore. Na podnico najprej postavimo naklado z dvema izdelanima satoma ob straneh, mednju pa namestimo osem neizdelanih satnic. Čez to »svežo« naklado navez-nemo preostali dve nakladi z zalego. Sveže dodane satnice se »ogrevajo« oz. sprejemajo panjski vonj. Če se pojavi paša, bodo čebele v spodnji nakladi takoj pridno gradile, če pa paše ne bo, jim prazen prostor pod zalego ne bo škodil. Zapomnimo si, da čebele, ki visijo na bradi, panju ne koristijo. Moramo jih povleči v panj, če ne z globoko podnico, pa z naklado satnic na podnici. S tem ukrepom smo rešili nevarnost pojava rojilnega razpoloženja za največ deset dni. Seveda se po posegu panju »opravičimo« z manjšim dodatkom hrane. Ko matica popravi »razdejanje« po našem posegu, ko oblikuje večjo kroglo, je čas za vnovično ukrepanje. Če je panj zelo močan, odmaknemo dve gornji zaleženi nakladi in naklado delno že izdelanih satnic nad podnico. Naklado z mlado zalego namestimo nazaj na podnico, nanjo poveznemo naklado s satnicami, v sredino le-te obvezno vstavimo dva zaleženo sata, čez to naklado pa dodamo drugo že prej zaleženo naklado. Gnezdo smo tako spet prerezali na dvoje. Če v zdajšnji srednji nakladi ne bi bilo nobenega zaleženega sata, bi se že v nekaj dneh pojavilo rojilno razpoloženje. Rojilno razpoloženje je v nakladnih panjih lahko preprečevati, ko pa se pojavi prvi zaleženi matič-nik, pa je skoraj neobvladljivo. Gradnja satja, dovolj prostora za zaleganje matice in nemoten pretok feromonov v panju so ključni za preprečevanje rojenja. Več o tem pa prihodnji mesec. Aprila ne pozabimo na varozo čebel. S kontrolnimi vložki ugotovimo, v katerih panjih je več varoe kot v drugih panjih. Za teden dni vstavimo na pod-nice panjev kontrolne vložke in preverimo število naravno odpadlih varoj. V veliki večini panjev bomo našli le posamezne varoe, v posameznih pa tudi desetkrat več, kot je povprečje v preostalih panjih. Te družine potrebujejo takojšnjo pomoč. Gle- de na to, da se bliža sezona pridelovanja medu, bo najbolj smotrno zdravljenje z mravljinčno kislino, sicer pa se o tem posvetujmo z veterinarjem specialistom za čebelje bolezni. Mravljinčno kislino dodamo le v najbolj okužene družine trikrat v razmiku treh dni, vsakič po 10 ml na krpi nad gnezdom. Ne skoparimo pri količini kisline. Če uporabljamo hlapilnik »MedjaP«, vsrkamo v stekleničko 60 ml mravljinčne kisline, dodamo hlapilnik nad gnezdo in ga pustimo tam teden dni. Tudi če izgubimo posamezno matico, ne bo posebne škode. Najpomembneje je, da preprečimo »razlitje« varoj po preostalih panjih. Ko se bo pojavil čas rojilnega razpoloženja, varoa čebelam začasno ne bo več nevarna. Če ne bomo ukrepali, nas bo že v začetku julija presenetil vnovičen silovit izbruh bolezni. ČEBELARSKA RADIJSKA PREDAVANJA Aprila boste v oddaji KMETIJSKI NASVETI na prvem programu radia Slovenija lahko poslušali: - v torek. 4. aprila, ob 12.30, bo čebelar Jože Šimec govoril o pomenu ohranjanja in širjenja medovitih rastlin za čebelarstvo. - v tnrnfe 11 aprila pa bo o prvih spomladanskih zdravstvenih ukrepih spregovoril Jože Matavž, dr. vet. med. - v torek 25. aprila pa bo o možnostih za prve obilne čebelje paše v živo spregovori Pavle Zdešar. Za vprašanja poslušalcev bo odprta telefonska številka (061) 175 22 22. Ivanka Polanec VETERINARSKI NASVETI ZA APRIL Nakup, prodaja in prevoz čebeljih družin na pašo Anita Vraničar, dr. vet. med., Veterinarski zavod Slovenije April je mesec, v katerem se začne prodaja čebeljih družin, tudi prek oglasov. Zato moramo vse kupce (še posebej čebelarje začetnike) opozoriti, naj od prodajalca zahtevajo potrdilo, da so čebele zdrave. Za ta namen si morajo prodajalci čebel priskrbeti predpisano zdravstveno spričevalo (21. člen Zakona o veterinarstvu, Uradni list RS, št. 82/94). Le-tega dobijo na podlagi negativnega laboratorijskega izvida mrtvic na nosemo in pršico ter na podlagi zapisnika o zdravstvenem pregledu čebeljih družin. Čebele morajo izvirati z območja, na katerem v polmeru 3 km ni nobenega žarišča hude gnilobe čebelje zalege ali pršičavosti čebel! Vse to velja tudi za prodajo ali pošiljanje matic ter za prevoze čebel na pašo. Ob morebitnem prevozu čebel oziroma pošiljanju matic v drugo državo si moramo zagotoviti tudi izvozni certifikat, ki ga izda uradni veterinar Veterinarske uprave RS. Letos je izšel novi Zakon o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000, tarifna številka 53 in 55). Za izdajo zdravstvenega spričevala je treba po no- vem plačati: 1. čebelji panji: - do 10 panjev................................ 285,00 SIT - za vsak nadaljnji panj pa še 45,00 SIT 2. čebele matice: - do 10 matic ................................ 285,00 SIT - za vsako nadaljnjo matico 45,00 SIT Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled pri nakladanju pošiljk živali, ki bodo s prevoznimi sredstvi odpeljane zunaj območja upravne enote, je treba plačati takso: - za pošiljko živali .................... 1515,00 SIT - od vsake posamezne živali še: čebele matice.............................. 480,00 SIT čebelji panj ............................... 75,00 SIT Na podlagi teh podatkov si lahko vsak čebelar izračuna izdatek za zdravstveno spričevalo. Na urejeno zdravstveno dokumentacijo morajo biti pozorni tudi poverjeniki za pasišča! AKUTNA PARALIZA ČEBEL Vsako leto (od leta 1996) konec aprila oziroma v začetku maja prejmem poziv nekega čebelarja, češ da mu čebele množično umirajo. Pred panji je veliko čebel, ki se plazijo po travi in ne morejo leteti. Po kliničnih znakih sodeč, naj bi šlo za paralizo čebel. To bolezen povzroča virus, ki pa ga v naši državi, žal, ne ugotavlja noben laboratorij. Akutna čebelja paraliza je bolezen mladih čebel delavk v tistih čebeljih družinah, ki so obolele z va-rozo. Bolezen poteka zelo burno. Navadno na vrhuncu sezone umre veliko čebel, opazimo pa jih pred čebelnjakom. Izbruh bolezni si razlagajo tako, da varoa sesa čebeljo hemolimfo (kri), to pa prispeva k hitrejšemu razmnoževanju virusa v hemolimfi in končno k odmrtju čebel. Tako varoe bolezen tudi prenašajo s čebele na čebelo in celo na čebeljo zalego. Najučinkovitejši način boja proti akutni čebelji paralizi je uspešno zdravljenje varoze, saj brez navzočnosti varoe virus sam po sebi ne more povzročiti bolezni. Viri: 1. Sulimanovič, D., Zeba, L, Markovič, J.: Prepoznavanje i suzbijanje pčelinjih bolesti, PIP, Zagreb 1995. 2. Uradni list RS, št. 82/94: Zakon o veterinarstvu. 3. Uradni list RS, št. 8/2000: Zakon o upravnih taksah. OBVESTILO Čebelarje obveščamo, da lahko zdravstvena spričevala za čebelje družine in matice dobijo le pri specialistu za zdravstveno varstvo čebel na svojem območju. Če bo le ta odsoten, bodisi da je na dopustu ali na bolniškem dopustu, ga bo nadomeščal specialist iz najbližje območne enote Veterinarskega zavoda Slovenije. Novi obrazci zdravstvenih spričeval so v obliki knjižice, ki jo bo čebelar lahko imel največ tri leta. V njej so posebne rubrike o zdravstvenem stanju čebelje družine, prevozih na pasišča ter o nakupu in prodaji. Spodaj so objavljene telefonske številke pristojnih veterinarjev, saj so nekatere spremenjene: CELJE: Drago Goručan - tel.: 041/836-746 MURSKA SOBOTA: Jože Matavž - tel.: 0609/622-730 KRANJ: mag. Mira Jenko-Rogelj - tel.: 041/645-769 NOVA GORICA: Ivo Planinc - tel.: 041/740-805 LJUBLJANA: Borut Preinfalk - tel.: 041/650-158 NOVO MESTO: Anita Vraničar - tel.: 0609/649-495 MARIBOR: Vida Lešnik - tel.: 0609/645-792 SEŽANA: Suzana Skerbiš - tel.: 0609/645-763 VETERINARSKI ZAVOD SLOVENIJE mag. Mira Jenko-Rogelj, dr. vet. med. OHRANIMO PASEMSKO ČISTOST NASE ČEBELE Janez Gregori Čebelarji želimo imeti v svojem čebelnjaku čim boljše čebele, to pa skušamo doseči s stalnim odbiranjem. Vsak čebelar vam bo takoj pokazal družino, ki je po njegovem mnenju najboljša in ki ji pri odbiri daje prednost. Njegovi vzrejni cilji so predvsem čebele, ki prinesejo kar največ medu, ki so čim bolj mirne in niso nagnjene k rojenju. Omenjeni cilji so pridobitne narave, saj zagotavljajo največ medu ob čim lažjem delu s čebelami in čim manjši porabi časa na posamezno družino. V drugi plan je potisnjen eden od še kako pomembnih vzrejnih ciljev, to je pasemska čistost. O tem se lahko prepričamo pri marsikaterem čebelnjaku, če opazujemo čebele na žrelu, saj hitro vidimo, da pasemsko niso čiste. V poznejšem pogovoru s čebelarjem nam ta pojasni, da temu sploh ni namenjal pozornosti. Res je, da je ponekod v svetu poglavitni cilj odbire količina prinesenega medu, ne glede na obarvanost, to je pasemsko čistost čebel. Takšna so npr. razmišljanja ameriških čebelarjev, kot smo pred kratkim lahko prebrali v Slovenskem čebelarju. Pri nas pa moramo razmišljati drugače. Ohraniti moramo našo avtohtono pasmo, kranjsko čebelo, hkrati pa stremeti k temu, da pridelamo čim več medu. Razlog za ohranjanje ni samo v tem, da je to naša pasma, ampak predvsem v tem, ker je v primerjavi z drugimi pasmami nesporno kakovostna. To potrjujejo številni domači in tuji strokovnjaki, to potrjuje tudi dejstvo, da jo gojijo skoraj po vsem svetu, njena priljubljenost pa se še povečuje. Res je, da ima tudi lastnosti, ki si jih sodobni čebelar ne želi, npr. nagnjenje k rojivosti. Zato skuša čebelar z odbira to lastnost čim bolj zmanjšati oziroma jo upoštevati pri tehnologiji čebelarjenja (npr. z izbiro primernega panja) in pri ravnanju z družinami med rojilnim obdobjem. In kakšna je čista kranjska čebela? Odgovor je vse prej kot preprost. Strokovnjaki ga iščejo v temeljitih pregledih in meritvah (npr. barva in dolžina dlačic, barva hitinskih obročkov, kubitalni indeks). Glede barve zadkovih obročkov mnenja niso vedno enotna: nekateri dopuščajo, da ima manjše število čebel v družini delno obarvan prvi obroček, vendar barva ne sme biti ru- Med prašenjem pred žrelom hitro opazimo čebele z obarvanimi obročki, ki niso pasemsko čiste. Take čebele ne sodijo v naš čebelnjak! Foto: J. Gregori mena, ampak usnjeno rjava. Mi pa smo na strani tistih, ki zahtevajo, da morajo biti pri čistih kranjskih sivkah vse čebele brez obarvanih obročkov. Za osnovno odbira, ki jo opravlja vsak čebelar, naj torej velja, da so dlačice kranjske čebele sive (od tod tudi ime sivka) do rumenkasto sive, noben zadkovni obroček pa ne sme biti rumen, saj je to znamenje, da so čebele križane s kakšno tujo pasmo, predvsem z italijansko čebelo. Za take čebele pravimo, da so pasaste. Naše geslo naj bo: Iz svojih panjev odstranimo čebele z rumenimi obročki! Ugotavljanje barve zadkovih obročkov pa od čebelarja zahteva kar nekaj pozornosti. Okvirni vtis glede čistosti čebel dobimo, če jih opazujemo pri žrelu. Opazujmo mlade čebele, ki so še gosto porasle z dlačicami. Ne smejo nas motiti že izrabljene delavke, ki so opazno temnejše zaradi tega, ker so se jim dlačice že v dobršni meri ogulile, pa tudi krila imajo ob robovih že načeta. Najboljša priložnost za tak pregled je ob lepem vremenu, ko se čebele živahno prašijo in se množično mirno zadržujejo na žrelih. Bolje lahko pasemsko čistost ocenjujemo ob pregledih družin. Ko jemljemo sat za satom iz panja, imamo pred seboj razprostrte mlade čebele, tako da hitro lahko opazimo tudi kakšno obarvano. Če pregledujemo v čebelnjaku, se čebele dvigajo s satov, ki jih imamo v rokah, in sedajo na okensko šipo. To je najlepša priložnost za opazovanje njihove barve. Tako razločno, kot bi bile na rentgenu, vidimo vsak svetlejši obroček. Če pregledujemo panje na prostem, ujamemo nekaj deset čebel in jih spustimo na okensko šipo ali pa za ta namen priredimo primerno šipo. Za razmnoževanje bomo uporabljali družine, pri katerih ne bomo opazili nobene pasaste čebele. In kako postopamo, če odkrijemo pasaste čebele? Preprečiti moramo, da bi se razmnoževale, da bi prenašale svoje genske zasnove na svoje potomce. Nosilci genov so matice in troti, zato se lotimo njih. Pri pasemsko neustreznih družinah, pa tudi pri tistih, ki kažejo druge, nam neljube lastnosti in bi se jih radi znebili (npr. slab donos, rojivost, čebele so hude ali nemirne na satju), ob pregledu uničimo vso trotovsko zalego. Če je ta med zalego delavk, jo z nožem prikrajšamo. Delo bo opravljeno še bolj temeljito, če bomo od- stranili tudi že izležene trote. To opravimo z lovilcem trotov, ki ga namestimo na žrelo panja. Pravzaprav je to škatla, obdana z matično rešetko, da lahko izletavajo le delavke. Troti se nabirajo na matični rešetki in jih lahko odstranimo. Prav tako moramo zamenjati tudi matico. To pa ni vedno preprosto. Poleti, ko ni primerne paše in tuje čebele takoj začnejo siliti v odprt panj, nas pri močni družini v nakladnem panju iskanje matice spravi v obup. Še zlasi, če se čebele pregledovane družine razburijo in nas začnejo divje napadati. Ne preostane nam drugega, kot da delo odložimo do pomladi. Že ob prvih spomladanskih izletih bomo opazovali čebele pri žrelu in označili vse družine, pri katerih bomo našli čebele z rumenimi obročki in pri katerih bo treba zamenjati matice. Na to pa moramo misliti že prejšnje leto. Prezimiti moramo primerno število družinic z mladimi maticami, s katerimi bomo zamenjevali oporečne. In kolikšno je primerno število družinic? Če imamo petdeset družin, bo verjetno kar dovolj, če pripravimo deset družinic. Če kakšne matice ne bomo potrebovali, ne bo škode. Družinico bomo dali v večji panj in jo okrepili z zalego tistih družinic, katerim smo odvzeli matice. Tako bomo dobili krepko pridobitno družino. Uspeh pri odbiri pasemsko čistih družin bo kmalu opazen. Ko bodo odmrle potomke matic, ki smo jih zamenjali, bo slika v čebelnjaku že drugačna. Zavedati pa se moramo, da smo odstranili samo tiste čebele (oz. matice), ki kažejo svojo pasemsko oporečnost na zunaj (to je fenotipsko), ne pa tudi tistih, katerih pasemska oporečnost je skrita v njihovih genih (to je ge-notipsko) in jo bodo še naprej prenašale na potomce. Zato se bodo pozneje še pojavljale kakšne družine s pasastimi čebelami. In tudi pri njih bomo odstranili trote in zamenjali matico. Če pa imamo v soseščini čebelarje, ki temu vprašanju ne bodo namenjali pozornosti, bo pot do uspeha še bolj strma, končni cilj pa se nam bo nenehno odmikal. Zato si moramo za vzrejni cilj zastaviti, da imamo v svojem čebelnjaku samo čiste sivke. To pa bomo dosegli le s skupnimi močmi in z vztrajnostjo. Že letos naj torej začne veljati geslo: Iz svojih panjev odstranimo čebele z rumenimi obročki! Z MLADIMI DRUŽINAMI PROTI VAROZI V spomin prijatelju in čebelarju Dušanu Kresalu Ivan Jurkovič V biologiji čebel in tehnologiji čebelarjenja nastajajo vedno nova odkritja in spoznanja, ki spreminjajo način čebelarjenja in ga racionalizirajo. Novosti nas vedno vzpodbujajo k intenzivnemu razmišljanju in spremenjenemu načinu dela. Tudi s pojavom varoze se je odnos do čebelarjenja zelo spremenil. Zdrave in močne čebelje družine so temelj uspešnega čebelarjenja. Za dosego tega cilja pa je poleg ustreznih zdravil, ki so postala za obstoj čebel nujno potrebna, vse bolj odločujoče tudi to, kako ravnamo s čebelami, tj. tehnologija čebe- larjenja. Pri tem želim poudariti zlasti dve novejši ugotovitvi: 1. Mlade družine, narejene konec aprila - v začetku maja imajo 2000-2500 čebel, z mladimi, oplojenimi maticami in ustrezno oskrbovane, gredo v zimo praviloma močnejše kot družine, iz katerih so bile narejene (Liebig). 2. Mlade družine v razvoju prehitijo varozo, zato čebele do jesenskega zdravljenja niso nevarno prizadete. Da bomo lahko začeli že aprila in maja delati mlade družine, je nujno, da že jeseni zazimimo zelo močne in zdrave čebele. Močna družina je tista, ki čez zimo zaseda 8-12 satov AŽ oz. LR mere, aprila pa že 20 satov. Kako čebelariti v sklenjenem krogu - rotacijski način čebelarjenja? Družine lahko zazimimo v enem, dveh ali treh prostorih, odvisno od načina čebelarjenja, vrste panja in pojava paše, ki jo hočemo izrabiti. Zaloga hrane naj bo nad zimskim gnezdom, da bo začela matica zalegati spodaj in bo gnezdo širila navzgor. Tako nam spomladi ne bo treba menjati naklad ali prestavljati družin iz me-dišč AŽ panjev v plodišča. Način čebelarjenja čez leto je odvisen tudi od moči družin spomladi. Čim bolj močna je čebelja družina, teže jo je »krotiti«. Če je prezimila samo v enem prostoru, zaseda samo en prostor. Če pričakujemo samo glavno spomladansko pašo, damo matično rešetko v nakladnem panju nad plodišče in nanjo medišče, ki ga lahko povečamo, če se pojavi močnejše medenje. Zato moramo imeti vedno v rezervi dovolj praznih, neza-leženih satov, kajti nakladni panj lahko postane »tovarna mesa«, kot so ga že nekateri imenovali, ne da bi vedeli, zakaj se to dogaja. Močne družine se spomladi same dovolj hitro razvijajo in praviloma ne potrebujejo nobenega pospeševanja, včasih prej zaviranje razvoja, zlasti v krajih, v katerih ne pričakujemo spomladanske paše. V nakladnih panjih (NP) lahko prostor za zaleganje neomejeno večamo in razvijamo izjemno močne družine, vendar jih matica s svojimi hormoni ne pokrije. Ker zaleganje v prosto stoječih nakladnih panjih spomladi nekoliko zamuja, kar manj izčrpa čebele, sta intenzivnost razvoja in pojav rojilnega razpoloženja še toliko večja. V čebelji družini se pojavi stanje, ob katerem se počutimo nemočni. Pri kranjski čebeli se v tem obdobju pojavi rojilno nagnjenje, in če ne ukrepamo pravilno, tudi rojilno razpoloženje. Pomembno si je zapomniti, da čebele spomladi podcenjujemo (jeseni jih navadno precenjujemo)! Zato nas velikokrat prehitijo, izrojijo in sezona je lahko izgubljena. Spomladi skušamo usmerjati razvoj čebeljih družin. Vedeti moramo, kdaj se začne paša. Če imamo samo spomladansko pašo, bomo postopali drugače. Matična rešetka naj bo tudi pri nakladnem panju sestavni del panja, le v krajih z letnim donosom več kot 30 kg lahko čebelarimo brez rešetke. V deželah z obilnimi pašami uporabljajo čebelarji rešetke, če čebe-larijo z dvema maticama, tj. pri večmatičnem panjskem sistemu, da se na ta način izognejo rojenju. V panjih z dvema maticama čebele praviloma ne rojijo (Kresal). Večmatični način čebelarjenja so preizkušali tudi v Evropi, a se ni obnesel (Weiss). V Kanadi sem videl dvo-matična čebelarstva na območjih z bogatimi pašami in na zelo oddaljenih stojiščih. Prednosti matične rešetke so: laže in hitreje nare-jamo nove družine, imamo manj dela s kontrolo roje- nja, družina ne sili samo navzgor, temveč se razvija tudi v širino, laže pridobivamo sortni med, pri točenju lahko uporabimo begalnico, točimo iz nezaleženih satov, čebele lahko pri točenju ometamo pred panje. Pri nakladnem panju mora rešetka ležati na robu plodišča panja in ne na satnikih. Vpeta naj bo v 4-5 mm debel okvir, s tem pa med satniki obeh prostorov ohranimo razmik (8 ± 2mm). Pri tako vstavljeni matični rešetki nimamo nobenih zazidav in delo je veliko lažje. Verjetno so številni čebelarji prav aprila in maja »pad- li na izpitu« za nakladno čebelarstvo, ker niso uporabljali matične rešetke. V obdobju glavnih paš, navadno je to poletna, v pridobitnih panjih ne širimo obsega čebelje zalege (v Avstriji je navada, da v tem obdobju matici omejijo zaleganje na spodnjo naklado - Bretschko). Če čebelarimo na med, morajo biti čebele razvite pred pašo. Če se je čebelja družina razvijala med pašo, bo postala močna in bo po paši porabila veliko medu, ki gaje nabrala (Rihar), izležene čebele pa bodo po paši nekoristno odmirale. Nastavljanje ali prestavljanje Ločiti moramo, ali gre za nakladni ali AŽ panj. V AŽ panjih, ki imajo nepremično matično rešetko, družine kmalu izrojijo, ker se v plodišču pojavi velika gneča in matici zmanjkuje prostora za zaleganje. Če samo nastavljamo, imamo možnost točiti med iz deviških satov, prej pa se bodo pojavili matičniki. Nastavljamo lahko bolj zgodaj in se nam ni treba ozirati na vreme. Glede na zunanje temperature se družina dviga in spušča, torej ne vztraja na prestavljeni zalegi. Pri revnejših pašah bodo dale družine več medu kot pri prestavljanju. V tem primeru po potrebi v plodišču odvzamemo odvečne sate hrane in jih nadomestimo z 2-3 satnicami. Če želimo čebelji družini preprečiti rojilno razpoloženje: 1. odvzemamo čebeljo maso in narejamo mlade družine, 2. odvzemamo pokrito zalego in narejamo mlade družine, 3. večamo prostor in povečujemo moč pridobitne družine. S prvim in drugim posegom zmanjšujemo število varaj v panju. To zmanjševanje je intenzivnejše pri odvzemu pokrite zalege; pri odvzemu čebel je nepomembno. Pri nakladnem panju lahko povečujemo prostor z dodajanjem naklad, pri AŽ panjih pa z dodajanjem zaklad in prečno vstavljenih satov. Pri dodajanju zaklad ostane medišče nespremenjeno, v plodišče pa čebele raje nosijo obnožino kot medičino. Večina čebelarjev ima navado, da spomladi čebele hrani ali celo dražilno krmi. Raziskave so pokazale, da močnih čebel z dovolj hrane spomladi ni treba dražilno vzpodbujati, saj se družina sama dovolj hitro razvije. Treba pa je vstaviti in izrezati gradilnik: če smo varozo zatirali pozimi, en sat, sicer pa dva sata trotovske zalege, ta ukrep pa naj bi po nekaterih avtorjih prepolovil število varoj v družini. SHEMA ČEBELARJENJA V SKLENJENEM KROGU c ■fe S o Q. (/> S) g> ■o D >o .