PoStnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja
vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16’—, četrtletno din 48'—, polletno din 96‘—, celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
79.
kos.
V LJUBLJANI, dne 30. septembra 1936.
Letnik
VIL
VSEB
625. Odločba kraljevskih namestnikov o ustanovitvi nove občine Dole pri Litiji.
626. Odločba kraljevskih namestnikov o ustanovitvi nove občine Šmartno v Rožni doLini, nove občine Nova cerkev in o priključitvi krajev Bezovica, Gabrovec in Hrastnik občini
■ Vojnik-okolica.
627. Odločba kraljevskih namestnikov o izločitvi k. o. Štefan in krajev Iglenk, Mrzla luža, Škovec in Pluska iz občine Velika Loka ter priključitvi občini Trebnje.
628. Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov.
IN A:
629. Izpremembe in dopolnitve v pravilniku o pok. skladu monopolskih delavcev in pravilniku o delu v monopolnih ustanovah.
630. Razglas o razpisu volitev občinskega odbora za občino Log sreza ljubljanskega.
631. Razglas o razpisu volitev občinskega odbora za občino Pesnica sreza mariborskega-levi breg.
632. Razglas o odložitvi volitev občinskega odbora za občino Velika dolina sreza krškega.
633. Razglas o slajenju vinskih mostov letošnjega pridelka.
634. Razglas glede prijave slajenja mošta.
Zakoni in kraljevske uredbe.
625.
V imenu Njegovega Veličanstva
Petra II.,
po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije,
kraljevski namestniki
po predlogu ministra za notranje posle in na podstavi §§ 3. in 6. zakona o občinah
odločajo,*
da se iz občine Sv. Križ pri Litiji izloči bivša občina Dole, iz občine Polšnik pa da se izločijo kraji Ceplje, Gornje Jelenje, Prežanjske njive, Mala Goba in Velika Goba z zaselkoma Gadnje in Ljubež, in da se iz tega ozemlja ustanovi nova občina Dole pri Litiji s sedežem na Dolah.
Minister za notranje posle naj izvrši ta ukaz.
V Beogradu, dne 11. septembra 1936.
Minister za notranje posle:	Pavle s. r.
Dr. Korošec s. r.	R. Stankovič s. r.
Dr. Perovič s. r.
‘ -
• »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 26. septembra 1936, št. 223/L1II/558.
626.
V imenu Njegovega Veličanstva
Petra II.,
po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije,
kraljevski namestniki
po predlogu ministra za notranje posle in na podstavi § 6. zakona o občinah
odločajo:*
1.
Da se iz občine Vojnik-okolica, sreza celjskega v Dravski banovini, izločijo vsa bivša občina Šmartno v Rožni dolini in iz občine Velika Pirešica istega sreza del kraja Gorica (hiš. štev. 1 do 16, 48, 54 do 57 in 78), del kraja Sv. Jungert (hiš. štev. 36 do 40, 45 do 49, 54, 56, 74 in 75) in del kraja Zavrh (hiš. štev. 27 do 37), in da se iz tega ozemlja osnuje nova občina Šmartno v Rožni dolini s sedežem v Šmartnem.
2.
Da se iz občine Vojnik-okolica izločita vsa bivša občina Nova cerkev in kraj Selce iz bivše občine Frankolovo in da se iz izločenega ozemlja osnuje nova občina Nova cerkev s sedežem v Novi cerkvi.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 26. septembra 1936, št. 223/LIII/556.
3.
Da se iz občine Dramlje sreza celjskega izločijo kraji Bezovica, Gabrovec in Hrastnik in priključijo občini Vojnik-okolica.
Minister za notranje posle naj izvrši ta ukaz.
V Beogradu, dne 11. septembra 1936.
Minister za notranje posle:	Pavle s. r.
Dr. Korošec s. r.	R. Stankovič s. r.
Dr. Perovič s. r.
627.
V imenu Njegovega Veličanstva
Petra II.,
po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije,
kraljevski namestniki
po predlogu ministra za notranje 'posle in na podstavi §§ 3. in 6. zakona o občinah
odločajo,*
da se iz občine Velika Loka, srez novomeški v Dravski banovini, izločijo vsa katastrska občina Štefan in kraji Iglenk, Mrzla luža, Škovec in Pluska, to ozemlje pa priključi občini Trebnje istega sreza in banovine. Minister za notranje posle naj izvrši ta ukaz.
V Beogradu, dne 11. septembra 1936.
Minister za notranje posle:	Pavlo s. r.
Dr. Korošec s. r.	R. Stankovič s. r.
Dr. Perovič s. r.
— « —	-
Uredbe osrednje vlade.
628.
Na podstavi člena 98. finančnega zakona za leto 1936./37. predpisuje ministrski svet na predlog ministra za kmetijstvo, ministra za trgovino in industrijo, ministra za finance in ministra pravde tole
uredbo
o likvidaciji kmetskih dolgov.**
I.	poglavje.
Clen 1.
Ta uredba se nanaša na vse dolgove, ki so nastali pred dnem 20. aprila 1932, in sicer tistih kmetov, ki so bili v času zadolžitve in na dan, ko dobi ta uredba moč, kmetje in ki izpolnjujejo pogoje te uredbe.'
Clen 2.
(l)	Za kmeta po tej uredbi se smatra tista fizična oseba, ki ji je kmetijstvo glavni poklic, ki obdeluje zemljo sama ali s člani svoje rodbine, po potrebi pa tudi
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 26. septembra 1936, št. 223/LIII/557.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 26. septembra 1936, št. 223/LilIj559.
z najeto delovno močjo, ki izvirajo nje obdačeni dohodki pretežno iz kmetijstva (poljedelstva, vinogradništva, sadjarstva, vrtnarstva, živinoreje in pod.), ki pa nje posestvo ne presega površine 50 ha orne (za obdelovanje sposobne) zemlje ali pri rodbinski zadrugi 100 ha orne (za obdelovanje sposobne) zemlje. Za rodbinsko zadrugo se smatra tudi tista rodbinska zajednica, kjer sorodniki po krvi ali posvojitvi živijo in delajo v skupnosti in ki ima najmanj 3 moške člane.
(2) Uživalci, zakupniki ali spolovinarji, ki obdelujejo tujo zemljo, najsi nimajo svoje zemlje, a izpolnjujejo ostale pogoje, se smatrajo za kmete po odstavku (*) tega člena.
(3) Za kmete po odstavku (*) tega člena se smatrajo tudi samonaselniki v južnih krajinah, označeni v odstavku (7) člena 8. pravilnika št. 50.250/VI—B z dne
3.	avgusta 1933 za izvrševanje zakona o naseljevanju južnih krajin z dne 11. junija 1931, z njegovimi izpre-membami in dopolnitvami z dne 24. junija 1933.
(*) Omožena ženska, ki živi skupaj s svojim možem, se smatra za kmeta samo, če osebno izpolnjuje pogoje, ki jih predpisuje ta uredba za kmeta, in če izvirajo njuni skupni dohodki pretežno iz kmetijstva.
(8) V maksimum orne zemlje se všteva osebno posestvo kmeta in posestvo njega žene in otrok, če živijo z njim v hišni skupnosti.
(8) Za kmete v smislu te uredbe se smatrajo, če izvirajo njih obdačeni dohodki pretežno iz kmetijstva, njih orna zemlja, kolikor jo imajo, pa ne presega površine, določene v odstavku (•) tega člena, tudi osebe:
a) ki ne morejo zaradi bolezni ali drugih neuklonljivih zadržkov same obdelovati svojo zemljo, dalje ne-doletni otroci kmetov, dokler njih nedoletnost traja, in zapuščine za kmeti, dokler se ne izroče dedičem;
b) ki obdelujejo same ali s svojimi rodbinskimi člani tujo zemljo — kmetijski delavci, če jim je to glavni poklic in ne plačujejo razen uslužbenskega davka nobenega drugega davka;
c) ki se bavijo kot starešine zadruge ali posamezne rodbine ali kot člani le-teh, živeče v hišni skupnosti, z drugimi postranskimi pridobitnimi posli, kakor: preprodajo, domačim obrtem (hišno industrijo), ribarstvom, vozništvom (fijakarstvom), brodarstvom in pod., da pridobe svoji zadrugi ali rodbini, ki je obdržala vse oznake kmeta, več zaslužka;
č) ki se bavijo poleg kmetijstva tudi s posli vaškega obrtnika ali vaškega trgovca.
(7) Pri ocenitvi velikosti obdačenih dohodkov se ne upošteva obdačeni dohodek od hiše, v kateri kmet sam ali s svojo rodbino stanuje.
(8) Dolžnik mora priskrbeti na zahtevo upnika ali drugega interesenta potrdilo o tem, da je kmet. To potrdilo izdajajo občinska oblastva (občinska uprava, mestno poglavarstvo). Da se izda potrdilo, sme zahtevati razen dolžnika tudi vsak interesent. V potrdilu morajo biti navedena stvarna dejstva, iz katerih se dd nedvoumno ugotoviti, da izpolnjuje dolžnik pogoje iz členov 1. in 2. te uredbe. V ta namen si mora priskrbeti občinsko ob-lastvo od pristojne davčne uprave podatke o viširtt posameznih dolžnikovih obdačb. Občinsko oblastvo mora izdati potrdilo ali pa sklep, da ga odklanja, v 14 dneh. Ce občinsko oblastvo tega ne stori, pozove nadzorno oblastvo na zahtevo interesentov občino, naj mu pošlje to potrdilo ali sklep, da ga odklanja, v 14 dneh. Obrazec za potrdilo, predpisan s pravilnikom z dne 16. oktobra 1934, št. 71.690/V. (»Službene novine« št. 250 z dne 30. oktobra
1934)*, ostane v veljavi, dokler se ne izda pravilnik po členu 56. uredbe. Na predlog interesentov preizkusi sodišče resničnost potrdila in izda sklep.
Clen 3.
(') Za kmetske dolgove se smatrajo vse obveznosti zasebnopravnega značaja v denarju ne glede na to, s katere osnove izvirajo in ali jih dolguje kmet kot glavni dolžnik ali pa kot porok. Porok ali solidarni dolžnik, najsi ni kmet, odgovarja za obveznosti kakor glavni dolžnik kmet. Obveznost solidarnega dolžnika ali poroka se smatra za njegov dolg šele tedaj, kadar mora to obveznost izpolniti.
(s) Predpisi te uredbe se ne nanašajo na poroka ali solidarnega dolžnika, če je sam upnik kmeta in se je zadolžil po kmetski menici, ki jo ije v ta namen žiriral.
(3)	Uredba obsega dolgove tudi tistih kmetov, glede katerih je bil uveden stečaj pred dnem 20. aprila 1932.
(*) Za kmetske dolgove po odstavku p) tega člena se ne smatrajo: dolgovi kmetov, če skupaj ne presegajo 250 dinarjev ali če presegajo 500.000 dinarjev; javne davščine in z zakonom predpisane pristojbine; blagovni dolgovi do 500 dinarjev, nastali izza dne 20. oktobra 1931, če niso izpremenjeni v menične terjatve; dolgovi, če so kriti z ročno zastavo; terjatve za vzdrževanje, ki pristoje komu zoper dolžnika kmeta po dolžnikovi vzdrževalni dolžnosti; terjatve, ki izvirajo iz kaznivega dejanja; terjatve za plačo (mezdo) oseb, zaposlenih v dolžnikovem gospodinjstvu ali gospodarstvu; terjatve obrtnikov do 500 dinarjev za opravljena obrtna dela, nastale izza dne 20. oktobra 1931. Prizuanice, obveznice in druge pisane listine, v katerih se navaja, da izvira dolg iz nakupa blaga ali iz obrtnega dela, ne dokazujejo, da je terjatev res s te osnove nastala.
(5) Za kmetske dolgove se ne smatrajo obveznosti, ki izvirajo iz dedovanja, in tudi ne obveznosti iz nasledstvenih pogodb katere koli vrste (darilna pogodba, izročilna pogodba in pod.). Če misli dolžnik dedič ali sopo-godnik, ki je kmet po tej uredbi, da je dobljena nepremična imovina, iz katere se mora izplačati drugim dedičem ali sopogodnikoin dediščina ali nasledstvo v denarju, izgubila več ko 25% svoje vrednosti v času, ko je dolg nastal, sme v letu dni od dne, ko dobi ta uredba moč, zahtevati, naj sodišče ta dolg sorazmerno z zmanjšano vrednostjo te nepremične imovine zniža. Ta znižba ne sme presegati 50% prvotnega dolga.
(8) Za dolgove, nastale izza dne ‘20. aprila 1932, se smatrajo listi dolgovi, ki so dejansko novi, ne pa tudi dolgovi, ki so nastali z novačijo (prenovitvijo) starega dolga, n. pr. z običajno prolongacijo menic in pod. Ob prenosu imovine ali dela imovine osebe, ki je kmet po tej uredbi, na drugo osebo uživa novi lastnik olajšave po tej uredbi glede prevzetega dolga samo tedaj, če se je izvršil prenos po dedovanju in če je novi lastnik kmet po tej uredbi.
(7) Predpisi te uredbe se ne nanašajo na terjatve Narodne banke kraljevine Jugoslavije, Državne hipotekarne banke in Privilegirane agrarne banke, kolikor ni to izrečno navedeno v uredbi (IV. in V. poglavje). Narodni banki je prepuščeno, da v obsegu svoje pristojnosti posebej odloči o olajšavah tistim svojim dolžnikom, na katere bi se ta uredba sicer nanašala.
(8) Če je upnik, ki je kmetu neposredno kreditiral, terjatev, obseženo s to uredbo, z odstopom (cesijo), prepustil, jo lombardiral ali reeskomptiral pri kaki kre-
* »Službeni list« at. 682/90 (763/103) iz l 1934.
ditni ustanovi, ne more od le-tč zahtevati tiste olajšave, ki jih je moral sam dati dolžniku po predpisih te uredbe.
(9)	Za kmetske dolgove nasproti siromašnim upnikom, ki nimajo svoje imovine niti drugih dohodkov za nujno vzdrževanje, ne veljajo predpisi te uredbe. Siro-mašnost ugotovi sodišče na upnikovo zahtevo.
Člen 4.
(‘) Višina kmetskega dolga se ugotovi tako, da se izračunajo ne plačane dogovorjene obresti, toda ne več ko po 12% na leto, do dne 20. aprila 1932 in da se pri-računajo glavnici. Tako ugotovljeni znesek dolga je osnova za znižbo dolga po določbah te uredbe.
(2) Ne plačane in ne zastarane obresti, ki so se natekle od dne 21. aprila 1932 do dne 15. novembra 1936 in ki so priznane s prejšnjim zakonom in uredbami o zaščiti kmetov ter odobrenimi odplačilnimi načrti zadružnih zvez, se prištejejo ne znižane glavnici dolga, ugotovljeni po prednjem odstavku. Glavnici dolga se prištejejo tudi pravnomočno prisojeni pravdni in izvršilni stroški do dne 20. aprila 1932, nadalje dejanski izdatki za zavarovalne premije, javne davščine, takse za vpis hipoteke ali zaznambe (vknjižbe in predznambe) kakor tudi ostala plačila, ki jih je opravil upnik namesto dolžnika. Tako povečana glavnica ima isti vrstni red kakor s hipoteko ali zaznambo (vknjižbo, predznambo) zavarovana prvotna glavnica.
(:1) Upniku, ki je ubral izza dne 20. aprila 1932 od dolžnika kmeta višje obresti, kot so priznane s prejšnjim zakonom in uredbami o zaščiti kmetov ter odobrenimi odplačilnimi načrti zadružnih zvez, se odbije presežek od glavnice dolga.
Člen 5.
(') Kmet, čigar posestvo presega površino 50 ha, in rodbinske zadruge, katerih posestvo presega površino 100 ha orne (za obdelovanje sposobne) zemlje, ne glede na višino skupne obremenitve čez 500.000 dinarjev po odstavku (*) Člena 3., odplača svoj dolg takole: Skupna vsota dolga, izračunana po členu 4., toda brez vsakršne znižbe, se razdeli na skupno število hektarov za obdelovanje sposobne (orne) zemlje in odplača dolžnik tisti del dolga, ki odpade na 50 oz. 100 ha, če znaša dolg na 1 ha več ko 3.000 dinarjev, v 15 letih, če pa znaša dolg na 1 ha 500 do 3.000 dinarjev, v 10 letih, s 4‘5% obresti od dne, ko dobi ta uredba moč, v enakih letnih obrokih, katerih prvi dospe dne 15. novembra 1936; za dolg, ki odpade na preostali del posestva (čez 50 oz. 100 ha), kakor tudi za dolg, ki je manjši od 500 dinarjev na 1 ha na vsem posestvu, ne veljajo predpisi tega člena.
(2) Minister za kmetijstvo predpiše sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo s pravilnikom, kako se določa, katere parcele je vštevati v površino 50 oz. 100 ha.
(*) Terjatev iz odstavka (>) tega člena Privilegirana agrarna banka ne prevzema (člen 7.).
II.	poglavje.
Člen 6,
Kmetje odplačajo svoje dolgove zavarovalnim zavodom, ustanovam delavskega in naineščenskega zavarovanja, ustanovam, ki upravljajo pupilarni denar (blagajnam sirotinskih stolov, sirotinskim in varuškim poverjeništvom, mestnim in občinskim sirotinskim blagajnam in pod.), cerkvenim skladom ter kulturnim, človekoljubnim
in prosvetnim ustanovam, ko se ugotovi njih stanje na dan, ko dobi ta uredba moč, po členu 4., vendar brez kakršne koli znižbe, po odplačilnem načrtu v 12 letih s 3% obresti na leto. Prva anuiteta se mora položiti do dne 15. novembra 1936; ostale anuitete pa je položiti vsako naslednje leto najdalj do dne 15. novembra.
Odplačilni načrt.
Glavnica 100'— dinarjev na dan 15. novembra 1936 se odplačuje 12 let s 3% izza dne 15. novembra 1936 po temle amortizacijskem načrtu:
Co				
vH —> 0) . s I 'n	Plačilni rok do	Obresti	Odplačilo	Ostanek dolga
Is g				
0	15. XI. 1936	3‘—	, •	100—
1	15. XI. 1937	279	7'01	92-99
2	15. XI. 1938	2-58	7'22	85'77
3	15. XI. 1939	2'35	7'45	78'32
4	15. XI. 1940	2'12	7'68	70-64
5	15. XI. 1941	1'88	7'92	62'72
6	15. XI. 1942	1‘64	8-16	54'56
7	15. XI. 1943	1'38	8'42	46-14
8	15. XI. 1944	1'12	8'68	37'46
9	15. XI. 1945	0'86	8'94	28'52
10	15. XI. 1946	0-58	9'22	19-30
11	15. XI. 1947	0'30	9'50	9'80
12	15. XI. 1948	—	9'80	—
Za del dolga pod 100 dinarji			se plačuje anuiteta	
sorazmerni višini.
III.	poglavje.
Clen 7.
(‘) Plačilo dolgov, obseženih s to uredbo, nasproti 'denarnim zavodom, kreditnim zadrugam vseh oblik in tistim zadrugam, ki so smele po svojih pravilih dajati denarne kredite kmetom zadružnikom, izvzemši nabav-ljalne in potrošniške zadruge vseh oblik, nadalje plačilo dolgov njih zvezam, toda samo za dolgove kmetov, ne pa zadrug, in okrajnim pripomožnim skladom prevzame Privilegirana agrarna banka, ki se pooblašča, da uredi te obveznosti za račun države po določbah te uredbe in izterjuje terjatve iz le-teh. V dvomu, ali je kaka ustanova denarni zavod ali katera izmed omenjenih zadrug, odloči minister za trgovino in industrijo oz. minister za kmetijstvo sporazumno z ministrom za finance.
(2) Te ustanove morajo izročiti Privilegirani agrarni banki v 3 mesecih s posebnim seznamom vse upniške listine o teh dolgovih obenem z listinami o izvedenih za-r varovanjih, supergarancijami, zavarovalnimi policami, protesti in vsemi ostalimi spisi, na katere je vezano dokazovanje in ostvarjanje gorenjih terjatev, kakor tudi vse podatke o nepremičninah zavezanih oseb. Te ustanove izroče Privilegirani agrarni banki poseben seznam po bilanci dokončno odpisanih terjatev. S to izročitvijo se prenesejo vse pravice iz takih terjatev na Privilegirano agrarno banko, ki pridobi glede njih vse upniške in ostale pravice in postane s tem imetnica vseh zastavnih pravic (vknjižb, predznamb, hipotek in zaznamb) dosedanjih upnikov v istem vrstnem redu, ne da bi opravila kakršna koli posebna dejanja.
(•’) Zadruge izroče te listine v 3 mesecih po svojih. revizijskih zvezah, če so v teh zvezah včlanjene,
(4)	Privilegirana agrarna banka je upravičena, pregledovati po svojih organih knjige in listine pri ustanovah iz odstavka (') tega člena in ugotavljati verodostojnost podanih prijav.
Člen 8.
(’) Kmetje, ki so dolgovali ustanovam iz odstavka C) člena 7., prenehajo biti njih dolžniki in postanejo dolžniki Privilegirane agrarne banke, kateri odplačujejo te dolgove po predpisih člena 28. uredbe.
(2) Vse dolžniške listine takih kmetov, po katerih je bila zamujena oprava kakega pravnega dejanja, predpisanega po občnem pravu (grajanskem zakoniku, meničnem zakonu itd., kakor: protest, notifikacija, izmena listine, vložitev tožbe itd.), po zakonu o zaščiti kmetov ali po kateri izmed prejšnjih uredb, zaradi česar so upniki kako pravico izgubili, obdrže še nadalje svojo popolno pravno obveznost, kakor da zamude sploh ni bilo, in ostanejo vse prvotno zavezane osebe v zavezi po teh listinah, dokler ne izplačajo teh dolgov popolnoma.
Člen 9.
(>) Privilegirana agrarna banka pregleda, ali imajo njej izročene upniške listine pravno vrednost in ali spadajo dolgovi po teh listinah pod predpise te uredbe; nato pa odobri, ko napravi potrebne izpremembe, izračun o višini dolgov posameznih dolžnikov, ki so ga napravile ustanove iz odst. (*) člena 7. Od tistega dela terjatev, ki je ugotovljen po odstavku (J) člena 4., se odbijejo že po knjigah dokončno odpisane terjatve, kolikor niso zadostno pokrite s hipoteko, in tako dobljena vsota se zniža za 25%; temu znižanemu znesku pa se doda še terjatev, ugotovljena po odstavku (2) člena 4.
(2) Če nima upniška ustanova dolžniških listin, mora izročiti Privilegirani agrarni banki izpisek iz poslovnih knjig, ki ga podpišeta upnik in dolžnik, in potrdilo pristojnega sodišča, da se izpisek ujema s knjigami. Če dolžnik izpiska iz knjig noče podpisati, ugotovi obstoj dolga sodišče. Če izpodbija Privilegirana agrarna banka veljavnost ali pravilnost izročenih dolžniških listin ali če odkloni prevzem terjatve zaradi pomanjkljivosti, odloči sodišče na upnikov predlog ali tožbo o obstoju, višini in značaju dolga.
Člen 10.
(1) 25%no znižbo, izvršeno po prednjem členu, so dolžne pokriti ustanove iz odstavka (*) člena 7. izključno le v breme vrednosti svojih dejanskih rezerv in v breme 50% vrednosti svoje glavnice, vplačanih in dolgovanih deležev; pri tem morajo prišteti odpise, opravljene izza dne 20. aprila 1932 do uveljavitve te uredbe, izločiti pa s sanacijo izza dne 20. aprila 1932 na novo vplačano glavnico.
(2) Kolikor se s temi vrednostmi izvršena 25% na znižba ne da pokriti, pokrije nepokrito razliko država tako, da izda tem ustanovam za znesek te razlike obveznice po odstavku (2) člena 11.
(s) Ugotavljanje te razlike do 25% se nadzira po pravilniku, ki ga predpišejo sporazumno minister za finance, minister za trgovino in industrijo in minister za kmetijstvo.
Člen 11.
0) Privilegirana agrarna banka odobri po členu 9. ustanovam iz odstavka (*) člena 7. v tekočem računu 50% dela terjatev, izračunanega po odstavku (l) člena 4., ih ves znesek dela terjatev iz odstavka (*) istega člena.
(2) Za ostanek v višini 25% skupne ne znižane terjatve v smislu člena 9. da država tem ustanovam obveznice, ki jih izda za njen račun Privilegirana agrarna banka. Te obveznice se obrestujejo po 3% na leto ob amortizacijskem roku 20 let v enakih letnih obrokih. Vsebino, obliko in način izplačila-amortizacije obveznic predpiše minister za finance s pravilnikom.
(3) Denarne ustanove iz odstavka (*) člena 7. smejo bilansirati v svojih knjigah svoje terjatve iz tekočega računa pri Privilegirani agrarni banki in pa obveznice iz tega člena po imenskih zneskih.
Clen 12.
(') Ustanovam iz odstavka (*) člena 7. v tekočem računu odobrene terjatve in obveznice, izdane po členih
10.	in 11. te uredbe, so njih terjatev proti državi in poroštvuje za njih plačilo država.
(2) Začenši s prihodnjim proračunskim letom, pa ves čas trajanja gorenjega odplačevanja zavaruje minister za finance s finančnim zakonom vsako leto potrebno pokritje za izplačilo anuitet iz člena 14. uredbe, če se pokaže potreba takega pokritja, in postavi v proračun državnih razhodkov vsote, potrebne za opravljanje obrestne in amortizacijske službe po izdanih obveznicah.
Člen 13.
(') Privilegirana agrarna banka izda, ko ugotovi vsote terjatev po členu 9. uredbe, vsaki posamezni ustanovi iz odstavka (') člena 7. potrdilo o višini terjatev v tekočem računu, odprtem po odstavku (l) člena 11.
(2)	Besedilo in obliko potrdila predpiše minister za finance.
Člen 14.
(*) Terjatev, priznana v tekočem računu pri Privilegirani agrarni banki, se izplača ustanovam iz odstavka (') člena 7. v 14 (štirinajstih) letih z letnimi obrestmi po 3% (tri od sto) v enakih letnih obrokih (anuitetah).
(2)	Prvi anuiteti je rok dne 31. decembra 1937.
(8) Minister za trgovino in industrijo oz. minister za kmetijstvo sme dovoliti denarnim ustanovam iz odstavka (*) člena 7. pod zaščito, katerih terjatve se morajo likvidirati po tej uredbi, na njih prošnjo podaljšavo roka glede odložitve plačil.
Člen 15.
(') Če ugotovi Privilegirana agrarna banka ob prejemu upniških listin ali med urejevanjem razmerij po le-tdh v letu dni od prejema, da je kaka listina ali terjatev s katere koli strani pomanjkljiva ali da dolg po njej ni obsežen s predpisi te uredbe, vrne tako listino ustanovi, od katere jo je prejela, in zniža tej ustanovi za njen prej priznani znesek terjatev v tekočem računu dotične ustanove.
(4) Če Privilegirana agrarna banka upniku listine vrne, začno teči za upnika od dne prejema takih listin novi zastaralni roki, določeni po veljavnih zakonih, če ni bila ta terjatev že zastarana v trenutku izročitve Privilegirani agrarni banki.
Člen 16.
(*) Da se zavaruje ustanovam iz odstavka (') člena 7. redno odplačevanje terjatev po tekočem računu, se osnuje pri Privilegirani agrarni banki »sklad za odplačevanje kmetskih dolgov«, ki ga upravlja upravni odbor Privilegirane agrarne banke.
(2) V sklad za odplačevanje kmetskih dolgov se stekajo tčle vsote:
a) vsota pobranih letnih obrokov, ki jih prejme Privilegirana agrarna banka po obveznostih dolžnikov;
b) vsi drugi prejemki po obveznostih dolžnikov;
c) proračunska dopolnitev enoletnega obroka, ki ga polaga država po odstavku (2) člena 12. uredbe, če ne dosežejo vsote iz točk a) in b) višine dospele anuitete.
Člen 17.
(’) Stroške zaradi ureditve, pobiranja in ostalih poslov po prevzetih terjatvah ustanov iz odstavka (*) čl. 7. plačuje Privilegirana agrarna banka v breme sklada za odplačevanje kmetskih dolgov. Višino teh stroškov predpiše na predlog Privilegirane agrarne banke minister za finance.
(2) Znesek prvih stroškov za organizacijo tega poslovanja določi minister za finance sporazumno s Privilegirano agrarno banko, založi pa to vsoto predjemoma Privilegirana agrarra banka v breme sklada za odplačevanje kmetskih do'.g >v.
Člen 18.
(') Privilegirana agrarna banka se pooblašča, da izda ustanovam iz odstavka (') člena 7. in odstavka (‘) člena 11. uredbe na podstavi njih terjatev iz tekočega računa na njih zahtevo bone do višine teh njihovih terjatev.
(2) Ti boni se imenujejo: »Bon za odplačilo kmetskih dolgov pri Privilegirani agrarni banki« in služijo tem ustanovam, da si priskrbe denarnih sredstev z lombar-diranjem.
(3) Kmetje, ki so postali po členu 8. uredbe dolžniki Privilegirane agrarne banke, odplačujejo banki svoje dolgove lahko z odkupom takih bonov od ustanov iz odstavka (') člena 7. v višini njih imenske vrednosti.
(4) Za znesek bonov, prejetih v odplačilo dolga, zniža Privilegirana agrarna banka dolg posameznega dolžnika in zniža za isto vsoto tudi terjatev dotične ustanove v tekočem računu.
(5) Natančnejše določbe predpiše minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom za finance s pravilnikom.
Člen 19.
(*) Obveznice, izdane po členih 10. in 11. uredbe, se smejo uporabljati za plačilo davčnih zaostankov do vštetega leta 1932. (§ 28. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o'neposrednih davkih z dne 18. februarja 1934 in § 49. zakona o proračunskih dvanajstinah za leto
1935./36. z dne 29. julija 1935) in za plačilo ne plačane dopolnilne takse do vštetega leta 1935. Minister za finance predpiše s pravilnikom način in pogoje tega plačevanja.
(2) Ustanove iz odstavka (‘) člena 7., ki so pod zaščito po uredbi* II št. 41.032/K z dne 23. novembra 1934, zadruge in zveze pa po uredbi** št. 81.070/V z dne 23. novembra 1934, morajo na zahtevo prepustiti svojim starim vlagateljem in drugim starim upnikom prejete državne obveznice sorazmerno z njih vlogami in terjatvami po predpisih pravilnika iz odstavka (').
(3) Te ustanove morajo vsote, ki jih dobe z amortizacijo, izročitvijo ali lombardom teh obveznic, uporabiti izključno za izplačilo svojih starih vlagateljev in upnikov.
* »Službeni list« št. 742/100 iz 1. 1934. in št. 592/87 iz 1. 1935.
** »Službeni list« št. 744/100 iz 1. 1934.
Člen 20.
(*) Za zavarovanje vseh dolgov, prevzetih za račun države, dobiva Privilegirana agrarna banka pravico, postavljati na osnovi dobljenih listin hipoteko v celotni višini dolga na vse nepremičnine vseh zavezanih oseb. Sodišča vpišejo take hipoteke na zahtevo same Privilegirane agrarne banke na podstavi overovljenega izpiska iz njenih knjig, ne da bi zahtevala dolžnikovo privolitev in predložitev zemljiškega lista (tapije), dolžnikom pa morajo vročiti o postavljeni hipoteki odpravek sklepa.
(*) Obremenitve, postavljene v letu dni od dne, ko dobi ta uredba moč, na nepremičnine zavezanih oseb, ki so postale dolžniki Privilegirane agrarne banke po odstavku (*) člena 8. uredbe, imajo vrstni red šele za hipoteko, ki jo postavi Privilegirana agrarna banka po prednjem odstavku.
Člen 21.
(’) Ustanove iz odstavka 0) člena 7. morajo, preden izroče listine Privilegirani agrarni banki, zahtevati pri sodišču ustavitev vseh sodnih dejanj, započetih glede dotičnih terjatev. Sodišče ustavi sodni postopek tudi na zahtevo dolžnika kmeta.
(*) Privilegirana agrarna banka sme nadaljevati postopek zoper dolžnike, ki se ne ravnajo po odplačilnem načrtu te uredbe.
Člen 22.
Ves dolg kakega kmeta ustanovam iz odstavka (‘) člena 7., ki, izračunan po odstavku (*) Člena 4. uredbe, ne presega zneska 25.000'— dinarjev, se zniža za 50% (petdeset od sto).
Člen 23.
Znižbo dolga po prednjem členu vrši Privilegirana agrarna banka na podstavi prejetih listin in podatkov. Privilegirana agrarna banka preizkusi po potrebi podatke in zahteva naknadno potrebne dopolnitve in dokaze.
Člen 24.
(-1) Ves dolg kmeta ustanovam iz odstavka (') člena
7.,	ki, izračunan po odstavku (*) člena 4., presega znesek 25.000'— dinarjev, se zniža za največ 30% (trideset od sto), pri čemer je oceniti razmerje dolga in irnovinskega stanja vsakega posameznega dolžnika posebej.
(s) Dolžnik, čigar ves ne znižani dolg, obsežen s predpisi te uredbe, znaša več ko 50% (petdeset od sto) vrednosti njega imovine v času, ko se obravnava znižanje dolga, sme zahtevati znižbo dolga do 50% (petdeset od sto).
(s) Vrednost zemljišč se določi po katastrskem čistem dohodku. Minister za kmetijstvo predpiše sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo in ministrom za finance način cenitve vrednosti dolžnikovega zemljišča in ostale imovine s pravilnikom.
(4)	Znižbo dolgov po prednjih odstavkih vrše okrajna sodišča, ki so za dolžnike krajevno pristojna.
Člen 25.
Ko odločajo o znižbi dolgov, naj upoštevajo okrajna sodišča zlasti tčle okolnosti:
a) znesek vsote ne znižanega dolga proti velikosti in vrednosti celotne dolžnikove imovine;
b) razmerje vsote dolga proti povprečnemu skupnemu letnemu dohodku dolžnika;
c) kako je dolžnik s številom članov svoje hiše ■ obremenjeni
č) pravno osnovo dolga, pogoje, po katerih je dolžnik sklenil in užival posojilo, kakor tudi, za kaj se je posojilo porabilo.
Člen 26.
(*) Dolžniki, omenjeni v Členu 24., se morajo v dveh mesecih od dne razglasitve pravilnika iz člena 24. obrniti s prošnjo za znižbo dolga vsak do krajevno pristojnega okrajnega sodišča.
(2) Obenem s prošnjo za znižbo dolga mora predložiti dolžnik sodišču tudi tčle listine:
a) potrdilo, da je kmet po določbah te uredbe;
b) seznam vseh upnikov z navedbo višine in pravne osnove dolgov;
c) seznam in označbo vrednosti vse nepremične in premične imovine (razen pohištva) kakor tudi vseh dohodkov, najsi izvirajo odkoderkoli in iz česar koli;
č) potrdilo občinske uprave o številu hišnih članov in o površini zemljišča, ki ga daje ali jemlje v zakup;
d) potrdilo občinske uprave o številu in vrednosti živine in drobnice, ki jo ima.
(3) Dolžnik, ki se ne ravna po določbah odstavka (‘) tega člena, izgubi pravico, okoristiti se z znižbo dolga.
Člen 27.
(') Ko prejme okrajno sodišče prošnjo za znižbo dolga, opremljeno z listinami iz prednjega člena, zahteva od Privilegirane agrarne banke potrebne podatke o prevzetih dolgovih tega dolžnika, ostale dolgove pa preizkusi.
(2)	Brž ko postane sklep o znižbi dolga pravnomočen, ga vroči okrajno sodišče takoj Privilegirani agrarni banki z nalogom, naj vknjiži dolg v smislu sklepa.
Člen 28.
Tako znižane dolgove (člena 22. in 24.), povečane po določbi odstavka (-’) člena 4., odplačajo dolžniki Privilegirani agrarni banki s 4'5% obresti na leto v 12 (dvanajstih) letih v enakih letnih obrokih (anuitetah). Prvi anuiteti dospe rok dne 1. novembra 1936 vsaki naslednji pa dne 1. novembra prihodnjih let.
Člen 29.
Dokler ne napravi Privilegirana agrarna banka dokončnega izračuna odplačilnih obrokov po členu 22., se opravljajo plačila po začasnem izračunu, ki ga napravi banka po seznamih in listinah, ki ji jih izroče ustanove iz odstavka (‘) člena 7. uredbe. Če so obroki, pobrani od dolžnikov po začasnem izračunu, višji od obrokov, dolžnih po dokončnem izračunu, vrne banka dolžniku ves pobrani presežek ali pa ga porabi za poplačilo naslednjih obrokov.
Člen 30.
(*) Vložitev prošnje za znižbo dolga po členu 24. ne vpliva na redni potek pobiranja dolgovanih obrokov. Privilegirana agrarna banka pobere od dotičnih dolžnikov, tudi če se vlože take prošnje, tiste obroke, ki ustrezajo velikosti njih ne znižanega dolga; če pa sodišče zahtevano znižbo naknadno dovoli, mora napraviti Privilegirana agrarna banka nov izračun za odplačila in vrniti dolžnikom vse preveč pobrane zneske ali pa jih porabiti za poravnavo naslednjih obrokov.
(*) Ustanove iz odstavka (*) člena 7. morajo izročiti Privilegirani agrarni banki ob izročitvi seznamov tudi napravljen izračun enoletne anuitete glede dolgov izpod 25.000 dinarjev za polovico, glede ostalih pa za ne znižani znesek dolga.
(3)	Privilegirana agrarna banka d& po meri tako pobranih obrokov ustanovam iz odstavka (l) člena 7. pred-jem na račun prve anuitete.
Clen 81.
(1) Letne odplačilne obroke (anuitete) poia^ajo dolžniki Privilegirani agrarni banki po pristojnih davčnih upravah.
(2) Po seznamih, ki jih pošlje Privilegirana agrarna banka v ta namen davčnim oblastvom, obremene le-t& dotične dolžnike z letnimi obroki in jih izterjajo, če jih ne položi dolžnik ob roku, takoj z izvršbo po določbah odstavka (2) člena 48., pri čemer zaračunajo ustrezne izvršilne stroške po zakonu o neposrednih davkih.
(3) Davčna oblastva vknjižijo ločeno in odobre računu Privilegirane agrarne banke obroke (anuitete), ki so jih pobrala od dolžnikov po seznamih, prejetih od banke, in pošljejo pobrane vsote takoj Privilegirani agrarni banki po Poštni hranilnici. Obroki se morajo pobrati v popolnem letnem znesku in izročiti docela Poštni hranilnici najkasneje do dne 20. decembra vsakega leta.
(*) Privilegirana agrarna banka obremeni v svojih knjigah vsako davčno upravo za znesek vsote letnih obrokov (anuitet) po poslanem seznamu. V vseh teh poslih dopisuje banka s pristojnimi davčnimi oblastvi neposredno.
IV.	poglavje.
Clen 32.
(l)	Privilegirana agrarna banka daje zadružnikom in ostalim svojim dolžnikom, na katere bi se sicer nanašali predpisi te uredbe, tčle olajšave:
a) Privilegirana agrarna banka zniža dolgove iz obveznic svojih dolžnikov zadružnikov ali krajevnih zadrug za kmetijski kredit, ko ugotovi njih višino po odstavku (J) člena 4. uredbe, za 25% (pet in dvajset od sto); nato pa postopa po odstavku (2) člena 4. Tako ugotovljeno višino dolga morajo odplačati omenjeni dolžniki Privilegirani agrarni banki v 12 (dvanajstih) letih z obrestmi po 4'5%.
b) Privilegirana agrarna banka sme svojim dolžnikom iz dolgoročnih hipotekarnih posojil, ko ugotovi višino njih dolga takd, kakor je določeno v odstavku (‘) člena
4.,	znižati tako ugotovljeni dolg za največ 25% (pet in dvajset od sto), pri čemer ocenja razmere vsakega posameznega dolžnika posebej in upošteva zlasti razmerje dolga proti vrednosti celotne dolžnikove imovine. Tako dobljeni znesek dolga se poveča po odstavku (2) člena 4. Tako izračunani dolg odplačajo ti dolžniki Privilegirani agrarni banki v 15 (petnajstih) letih s 5% obrestmi.
(*) Ce ne plačajo dolžniki dospelega obroka neposredno Privilegirani agrarni banki o pravem času. pošlje banka davčnim upravam seznam teh dolžnikov s potrebnimi podatki in zahtevo, naj izterja davčna uprava najkasneje v 2 mesecih z izvršbo vse zaostanke iz premične imovine dolžnika. Ce se s prodajo zarubljene premične iitiovine zaostali obrok ne poravna, zahteva Privilegirana agrarna banka po sodišču izvršbo na nepremično imovi-no dolžnika.
(*) Natančnejše določbe o dajanju olajšav in o načinu znižanja po prednjem odstavku predpiše na predlog Privilegirane agrarne banke minister za finance s pravilnikom.
(4)	Privilegirana agrarna banka vknjiži odobreno fcnižbo glavnice dolga na račun »posebnega sklada za
ureditev kmetskih dolgov«. Ta sklad se osnuje v breme deleža države in razredne loterije pri glavnici banke [člen 8. a) in b) zakona o Privilegirani agrarni banki].
(5)	Računu posebnega sklada za ureditev kmetskih dolgov se morajo do njegove dokončne amortizacije doti rati tčle vsote:
a) državna dotacija v znesku 5,000.000 dinarjev vsako proračunsko leto, začenši s proračunskim 1. 1937./38.;
b) dividenda, ki gre državi in razredni loteriji po členu 39. zakona o Privilegirani agrarni banki, in
c) presežek dividende, ki bi jo mogla Privilegirana agrarna banka izplačati delničarjem čez 3% dividende na delnico (člena 39. in 50. zakona o Privilegirani agrarni banki).
(8)	Država in razredna loterija nimata pravice do deleža pri glavnici banke, dokler se z amortizacijo računa posebnega sklada za ureditev kmetskih dolgov ne odpišejo povsem izgube po tem računu. Ob uporabi člena 42. zakona o Privilegirani agrarni banki imata država in razredna loterija pravico do deleža pri glavnici banke samo za tisti del njiju skupnega deleža, ki ni zavzet (angažiran) po odstavku (4) tega člena. Izvrševanje ostalih delničarskih pravic po členu 8. a) in b) zakona o Privilegirani agrarni banki ostane državi in razredni loteriji tudi še zanaprej brez kakršne koli izpremembe.
(7)	Minister za finance predpiše na predlog Privilegirane agrarne banke pravilnik o uporabljanju in upravljanju posebnega sklada za ureditev kmetskih dolgov.
r	Clen 33.
Poroštvo države za izplačilo dividende po členu 59. zakona o Privilegirani agrarni banki, ki se izloča po členu 39. tega zakona iz čistega dobička, se določa na 3% (tri od sto), začenši s poslovnim letom 1936.
Clen 34.
Delničarji Privilegirane agrarne banke se opraščajo plačevanja vseh državnih in samoupravnih davkov, doklad, taks in vseh drugih naklad kakršne koli vrste na dividendo, ki jim jo izplačuje Privilegirana agarna banka po členih 39. in 50. tega zakona; to oprostitev je uporabljati, začenši z dividendo za poslovno leto 1936.
V.	poglavje.
Clen 35.
(*) Za vsa hipotekarna dolgoročna posojila pri Državni hipdtekarni banki, dovoljena kmetom, ki so se kot taki zadolžili v času od konca vojne do dne 20. aprila 1932 in ki dokažejo s potrdilom, predpisanim s to uredbo, da izpolnjujejo pogoje iz te uredbe, se zniža obrestna mera na 4’5%, začenši s prvim naslednjim rokom za plačilo anuitete, ki dospe po uveljavitvi te uredbe, in se podaljšuje rok za odplačilo posojila na 32 leti od dne prvotne zadolžitve.
(*) Glede vseh neurejenih dolgov dolžnikov banke kmetov, ki izpolnjujejo pogoje, predpisane s prednjim odstavkom, se ne plačane obresti in vse zadolžitve po osebnem računu kapilalizirajo, pri čemer se lačunajo enostavne obresti. Ta kapitalizacija se mora izvršiti po obrestni meri, ki je veljala doslej za te dolgove, tudi do naslednjega roka za plačilo anuitete.
(8)	Dolžniki, ki so se zadolžili kot kmetje in ki se želijo okoristiti z olajšavami, določenimi v odstavkih (l) in (*) tega člena, morajo predložiti najkasneje do dne
1.	januarja 1937 Državni hipotekarni banki potrdilo takd, kakor je predpisano s to uredbo, s katerim dokažejo,
da izpolnjujejo vse pogoje, da bi se lahko okoristili z označenimi olajšavami.	Obehem morajo	predložiti	v
istem roku banki poročilo o sedanji vrednosti njih posestva, ki je banki v zastavo. To poročilo mora overoviti občinsko oblastvo.
(4) Ce se pokaže,	da presega nova	zadolžitev	po
opravljeni kapitalizaciji dolžnih obresti in zadolžitve po osebnem računu 50% vrednosti zastavljenega posestva, označenega v poročilu,	o katerem govori	prednji	odstavek, opravi banka	naknadno cenitev	posestva	po
komisiji, ki jo banka sama odredi. Ce je tudi iz take cenitve razvidno, da presega zadolžitev po opravljeni kapitalizaciji 50% sedanje vrednosti zastavljenega posestva, odpiše Državna hipotekarna banka presežek nad 50% od vrednosti posestva po posebnem računu, ki se amortizira najkasneje v petih letih.
(5) Vse izvršbe s prodajo kmetske nepremične imo-vine, zastavljene pri Državni hipotekarni banki, ki tečejo ali so že opravljene, pa še niso postale pravnomočne, se morajo ustaviti. Tudi na take dolgove je uporabiti vse olajšave, označene s tem členom.
(8)	Od uporabe olajšav se izvzemajo:
a) dolgovi kmetov, ki so se kot taki zadolžili pri Državni hipotekarni banki pred vojno;
b) dolgovi kmetov, ki so se kot taki zadolžili pri Državni hipotekarni banki v času izza dne 20. aprila 1932, kakor tudi dolgovi kmetov, ki so postali dolžniki banke z nakupom zastavljenega posestva pod roko ali pa na javni dražbi po 20. aprilu 1932;
c) kmetski dolgovi iz meničnih hipotekarnih posojil, ne glede na čas, ko so se zadolžili.
VI.	poglavje.
Clen 36.
(') Kmetje, na katere se nanaša ta uredba, poplačajo svoje dolgove ostalim upnikom takole:
a) Dolgovi, ki izvirajo iz nakupa blaga na up ali iz obrtnega dela, se odplačajo, ko se ugotovi njih višina takd, kakor je določeno v členu 4. uredbe, toda brez znižbe, določene v odstavku (') tega člena, v 12 letih v enakih letnih obrokih, začenši z dnem 1. novembra 1936. Za take dolgove ne tečejo obresti.
b) Dolgovi iz ostalih pravnih razmerij se znižajo, ko se ugotovi njih višina tako, kakor je določeno v odstavku (') člena 4. uredbe, za 50% (petdeset od sto); tako znižani znesek odplačajo dolžniki, ko je bil povečan po odstavku (s) istega člena, po odplačilnem načrtu v 12 letih s 3% obresti v enakih letnih obrokih vsako leto najkasneje do dne 15. novembra. Prva anuiteta se mora položiti dne 15. novembra 1936.
(*) Dolžniki kmetje iz tega člena ne uživajo zaščite po tej uredbi, če so v boljšem gmotnem položaju od, svojih upnikov. Ob sporu odloči za dolžnika krajevno pristojno okrajno sodišče.
(*) Vse obstoječe dolžniške listine za dolgove iz tega člena se morajo nadomestiti z novimi obveznicami dolžnikov na znesek dolga, določen po predpisih točk a) in b) odstavka (') tega člena. Ta zamena se opravi pred občinsko upravo, ki je pristojna za dolžnika, po obrazcu in postopku, ki ju predpiše s pravilnikom ministrstvo pravde sporazumno z ministrstvom za trgovino in industrijo in ministrstvom za kmetijstvo.
Clen 3/.
(’) Upnik, ki misli, da je njegov dolžnik, ki se je okoristil s točko b) odstavka (‘) prednjega člena, zmožen
plačati več ko 50% svojega dolga, sme v letu dni od dne, ko stopi ta uredba v moč, zahtevati ob predložitvi potrebnih dokazov pri pristojnem okrajnem sodišču, da le-to znižaj ali popolnoma razveljavi znižbo, izvršeno po točki b) odstavka (') prednjega člena.
(2)	Dolžnik, ki dokaže, da ne more plačati niti 50% svojega dolga v smislu točke b) odstavka (*) prednjega člena, ali ki dokaže, da je plačeval pred dnem 20. aprila 1932 na ta dolg oderuške obresti, sme zahtevati v letu dni od dne, ko dobi ta uredba moč, pri pristojnem okrajnem sodišču, naj se mu zniža dolg tudi nad 50%.
VII.	poglavje.
Clen 38.
Agrarni subjekti po predpisih o agrarni reformi in ostali kmetje, ki so kupili bodisi s fakultativnim odkupom ali drugače pred dnem 20. aprila 1932 zemljišče, ki je bilo na dan 27. februarja 1919 s predhodnimi odredbami za pripravo agrarne reforme z dne 15. februarja 1919 in uredbo o prepovedi odsvojevanja in obremenjevanja zemljišč veleposestev z dne 21. julija 1919 postavljeno pod agrarno reformo, in so dogovorili za kupnino obročna odplačila v gotovini, plačajo lahko dospeli a ne plačani del dogovorjene kupnoprodajne cene kakor tudi prihodnja odplačila prodajalcu s tisto količino pšenice, ki so jo mogli kupiti z dogovorjenim zneskom odplačila po tečaju pšenice, ki je bil zaznamovan na dan podpisa pogodbe na najbližji domači blagovni borzi; če pa so dogovorili kupnino v določeni količini kmetijskih proizvodov, toda tako, da bodo plačevali dogovorjena odplačila v denarju, plačajo lahko dospela in ne plačana kakor tudi prihodnja odplačila prodajalcu bodisi z dogovorjeno količino proizvodov ali pa z njih vrednostjo na dan dospetka.
Clen 39.
V smislu prednjega člena tvorijo glavnico dolga dospeli in ne plačani kakor tudi še ne dospeli obroki obenem z dolžnimi obrestmi do dne 15. novembra 1935. Ta glavnica se mora izplačati v 10 enakih letnih obrokih z obrestmi po 3%. Obresti se ne plačujejo v tistih primerih, kjer so se vračunale že pri sklenitvi kupno-prodajnih pogodb v kupno ceno. Prvi obrok, če še ni plačan, in drugi obrok plača dolžnik do dne 15. novembra 1936. Ce je kupljena zemlja pod sekvestrom v prodajalčevo korist, najsi jo sekvester sam obdeluje ali pa jo je dal v zakup, se sekvester, če že ni ukinjen, ukinja s koncem meseca oktobra 1936.
Clen 40.
Potrdila o tem, ali je bilo postavljeno kako zemljišče po prednjem odstavku na dan 27. februarja 1919 pod agrarno reformo, izdajajo banske uprave kot agrarna oblastva.
Clen 41.
Ce je bilo zemljišče, ki ni bilo postavljeno pod agrarno reformo, kupljeno pred dnem 20. aprila 1932 in kupnina dogovorjena v določeni količini kmetijskih proizvodov, je plačati kupnino po pogodbi. Dospeli, a ne plačani obroki se morajo plačati v treh enakih letnih obrokih, in sicer prvi in drugi obrok najkasneje do dne 15. novembra 1936, tretji obrok pa do dne 15. novembra 1937.
Clen 42.
Ce se je dogovorila za zemljišče iz prednjega člena cena v denarju, sme kupec, ako je kmet po tej uredbi in se odpove plačanemu delu kupnine, prodajalcu kupljeno zemljo vrniti in tako svoje obveznosti proti prodajalcu izpolniti. Ce je plačal kupec za račun kupnine manj, kot bi znašala zakupnina za tisti čas, ko je kupljeno zemljo užival, mora plačati prodajalcu razliko do skupnega zneska zakupnine. Prav tako sme tudi proda- ■ jalec, če je kmet po tej uredbi, zahtevati, naj se mu zemlja vrne, ako je tudi kupec bil kmet; v tem primeru je prodajalec upravičen, zahtevati od kupca zakupnino kot odškodnino za uživanje zemlje; če pa je iz naslova odplačila prejel več, kot bi znašala zakupnina, mora razliko kupcu vrniti.
Clen 43.
Nikoli in nikdar pa ni kupec zemljišča, če je kmet po tej uredbi, dolžan plačati zanje več kot današnjo dvakratno krajevno povprečno prometno vrednost zemljišča do-tične kulture. Ce je plačal kupec kmet za kupljeno zemljišče več, se smatra, da je izpolnil svoje dogovorjene obveznosti; nima pa pravice do vrnitve presežka. Ce prodajalec na to ne privoli, sme zahtevati, naj se mu vrne zemlja takč, da vrne kupcu kot kupnino prejeta odplačila; ima pa pravico, terjati od kupca zakupnino za uživanje zemlje. Pogodbena stranka, ki zahteva, naj v se pogodba v smislu tega člena razdere, nima pravice, koristiti se s to uredbo glede dolgov, nastalih zato, ker se je pogodba razdrla. Vrednost zemlje in višino zakupnine določi sodišče v nepravdnem postopku.
Clen 44.
Agrarni subjekti in drugi kmetje, ki se koristijo z določbami prednjih členov tega poglavja, se glede teh dolgov ne morejo koristiti z drugimi ugodnostmi, določenimi s to uredbo.
Clen 45.
Prisilne izvršbe za vrnitev posesti zemljišča izza dne 20. aprila 1932, ki si je njegovo lastnino prodajalec pridržal za primer, da se dogovorjeni obroki ne bi plačali, zemljišče pa do dne, ko dobi ta uredba moč, ni prešlo v last druge osebe, so nične. Prav tako so nične tudi pogodbe o prodaji zemlje drugim osebam, izvršene brez kupčeve privolitve v času od dne 8. oktobra 1935 do dne razglasitve te uredbe. V takih primerih mora kupec ostanek kupnine, če ni večji od cene, določene v členu 43., obenem z dospelimi a ne plačanimi obrestmi do dne 15. novembra 1936, izplačati prodajalcu v petih enakih letnih obrokih s 3% obresti. Prvi obrok je plačati do dne 15. novembra 1936, ostale pa do dne 15. novembra vsakega prihodnjega leta.
Clen 46.
Da se določi svojstvo kmeta v smislu prednjih členov tega poglavja, se vzame tista površina zemljišča, ki ga je imel kupec pred nakupom zemlje.
Clen 47.
Predpisi te uredbe se ne nanašajo na dolgove agrarnih interesentov proti državi za zemljišča, dobljena po .predpisih o agrarni reformi.
VIII.	poglavje.
Clen 48.
(’) Ce ne plača dolžnik svojega dospelega obroka po uredbi, izvzemši primere elementarne nezgode, zaradi katerih je bil oproščen plačila davkov, pridobi upnik pravico, takoj zahtevati plačilo celotnega ostanka dolga po redni sodni poti; če je dolg po predpisih uredbe znižan, mora plačati dolžnik ostanek znižanega dolga.
(-’) Ce pobira dospele obroke davčna uprava, opravi le-ta v primerih odstavka (') izvršbo na dolžnikove premičnine. Ce ne da izvršba nobenega ali d& le nezadosten uspeh, zahteva davčna uprava na podstavi overovljenih izpiskov iz svojih knjig pri pristojnem sodišču prodajo dolžnikovih nepremičnin.
Clen 49.
Ce so izdane na podstavi terjatev denarnih zavodov proti zaščitenim kmetom v smislu te uredbe hipotekarne zastavnice, se podaljša rok za njih izplačilo, če ne do-speva pozneje, na rok tistih posojil, ki so na njih podstavi bile izdane, toda v smislu te uredbe. Obresti po takih hipotekarnih zastavnicah se znižajo po Členu 33. na 3% letno. Ce so izdane posamezne vrste hipotekarnih zastavnic na podstavi ne samo kmetskih dolgov, je pri takih zastavnicah obrestno mero po gorenji določbi sorazmerno znižati. Denarne ustanove smejo računati za službo po takih hipotekarnih zastavnicah največ 10% letnega zneska obresti.
Clen 50.
Dolgovi za umrlim dolžnikom se smejo izterjevati iz zapuščinskih mirijskih nepremičnin enako, kakor iz ostalih mulkovnih nepremičnin.
Clen 51.
(') Predpisi te uredbe se ne morejo s pogodbo iz-preminjati v dolžnikovo škodo.
(2) Ce so dogovorjeni med dolžnikom in upnikom glede rokov, obresti in ostalega za dolžnika ugodnejši pogoji od pogojev, določenih s to uredbo, ostanejo v veljavi dogovorjeni pogoji.
(3) Dolžnik sme položiti tudi pred rokom bodisi enega ali več obrokov ali pa poplačati ves dolg.
Clen 52.
Kmetski dolgovi, ki skupaj niso večji ali ki po opravljeni znižbi niso večji od 500 dinarjev, se morajo plačati v dveh enakih letnih obrokih.
Clen 53.
(') Dolžnik kmet, ki je izza dne 20. aprila 19tjJ odsvojil ali obremenil svojo imovino v nameri, da oškoduje svojega upnika, kakor tudi vsakdo, ki v nameri, da pridobi sebi ali komu drugemu v nasprotju s predpisi te uredbe kako korist,* se kaznuje, če ni dejanje po kazenskem zakoniku strože kaznivo, z zaporom do šestih mesecev in v denarju do 10.000 din; razen tega izgubi tak dolžnik poleg nasledkov po zakonu o izpodbijanju pravnih dejanj izven stečaja tudi vse olajšave iz te uredbe, če bi imel do njih pravico. Prav tako izgubita te olajšave tudi njegov nasnovatelj in pomagač, če sta kmeta po tej uredbi.
(2)	Te kazni izrekajo redna sodišča.
* Jako nedostatno izvirnik. — Op. ur.
Clen 54.
Posle po členih 2., odstavka (8), 3., odstavkih (5) in (“), 9., 24., 25., 26., 27., odstavku (2), 36. in 37. in kolikor s to uredbo ni odrejeno drugače, rešujejo okrajna sodišča po zakonu o sodnem nepravdnem postopku. Sodni sklep, izdan po odstavku (B) člena 2., je dokončen in ni zoper njega pravnega sredstva. Zoper sodne sklepe, izdane po členih 3., odstavkih (5) in (•), 9., 24., 25., 26.,
27.,	odstavku (2), 36. in 37., ima interesent pravico pritožbe na okrožno sodišče. Odločba okrožnega sodišča je dokončna in ni zoper njo pravnega sredstva.
Clen 55.
Vsi posli, sodna dejanja in vse listine po tej uredbi so oproščeni vseh taks, izvzemši takso za pritožbo na okrožno sodišče.
Clen 56.
(‘) Minister za kmetijstvo se pooblašča, da predpiše sporazumno z ministrom pravde, ministrom za finance in ministrom za trgovino in industrijo pravilnik za izvrševanje te uredbe. Pravilniki, omenjeni v tej uredbi, 6e morajo izdati do dne 1. novembra 1936.
(2)	Minister pravde se pooblašča, da izdaja sporazumno s pristojnimi ministri avtentična tolmačenja predpisov te uredbe.
Clen 57.
Ta uredba dobi obvezno moč na dan razglasitve v »Službenih novinah«. Ko dobi ta uredba moč, prenehajo veljati vse dosedanje uredbe o zaščiti kmetov.
V Beogradu, dne 25. septembra 1936;
M. P. št. 70.380/V.
Minister za kmetijstvo Svetozar Stankovič s. r.
Minister pravde dr. Nikola Subotič s. r.
Minister za trgovino in industrijo dr. Milan Vrbanič s. r.
Minister za finance
Dušan Letica s. r.
Ministrski svet se je izrekel v seji z dne 25. septembra 1936 povsem soglasnega s predlogom ministra za lnnetijstvo, ministra pravde, ministra za trgovino in industrijo in ministra za finance in je odobril gorenjo uredbo.
Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje posle dr. M. M. Stojadinovič s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
629.
Izpremembe in dopolnitve v pravilniku o pokojninskem skladu stalnih monopolskih delavcev in pravilniku o delu v monopolnih ustanovah.*
S sklepom upravnega odbora samostalne uprave državnih monopolov M. št. 5249 z dne 20. julija 1936 so bili izpremenjeni in dopolnjeni členi 10., 19., 20., 21., 23.,
25.,	26., 35. in 37 pravilnika o pokojninskem skladu stalnih monopolskih delavcev št. 51.384/35, s sklepom upravnega odbora M. št. 7172 z dne 20. julija 1936 pa izpremenjen in dopolnjen § 32. pravilnika o delu v monopolnih ustanovah M. št. 29.988/35. Izpremembe in dopolnitve pravilnika o pokojninskem skladu je odobril minister za finance pod št. 28.104 z dne 23. julija 1936, glavna kontrola pa se je izrekla soglasno pod št. 94.472 z dne
7.	avgusta 1936. Izpremembe in dopolnitve pravilnika o delu je odobril minister za finance pod št. ‘28.108 z dne 23. julija 1936, glavna kontrola pa se je izrekla soglasno pod št. 94.473 z dne 10. avgusta 1936.
Zgoraj navedene izpremembe in dopolnitve so v tem-le:
I.
V pravilniku o pokojninskem skladu stalnih monopolskih delavcev:**
V členu 10. se ukinja drugi del predposlednjega stavka od besed: »po potrebi pa tudi pokojnine...« dalje in ves poslednji stavek.
V členu 19., odst. (2), pod b), se dodaje na koncu stavek, ki se glasi: »Ves ta čas prejema rodbina rodbinsko pokojnino.«
V členu 20., odst. (2), pod e), se dodajo za besedo »moža« besede: »člana ali upokojenca sklada«, na koncu pa besede: »in ni z njim živela v zakonu vsaj leto dni«, tako da se ves odstavek glasi:
»e) vdova, ki je nad 20 let mlajša od svojega moža, člana ali upokojenca sklada, a se je poročila z njim, ko je imel nad 50 let starosti, če ni živela z njim v zakonu vsaj leto dni«.
V členu 21., odst. (3), je na koncu namesto besed »po	odstavku (*)«	postaviti	besede: »po odstavku	(3)
člena 17.; če pa šteje dve,	tri ali več oseb, velja	za
izračun rodbinske pokojnine odstavek (2)«.
V členu 23., odst. (2), pod b), se dodajo na koncu besede: »prestanek uživanja rodbinske pokojnine se nanaša samo na obsojeno osebo;«.
V členu 25., pod č), se drugi stavek izpreminja in se glasi: »V tem primeru daje uprava državnih monopolov rodbini ali otrokom rodbinsko pokojnino.«
V členu 26. se	ukinja odstavek (2).
V Členu 35. se	dodajeta	dva nova odstavka, tako	da
se glasi četrti odstavek:
>(‘) Stalni delavci iz odstavka (2) tega člena smejo naknadno zahtevati, naj se jim všteje v čas članstva tudi čas, ki so ga prebili v svojstvu sezonskega ali nestalnega delavca, če jim ni vštetih po odstavku (2) vsaj 5 let začasnega in stalnega dela. Cas, za katerega je vplačala prispevke in vloge uprava državnih monopolov, in čas, za katerega vplačajo vloge sami, ne smeta znašati
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 29. avgusta 1936, št. 198/XLVII/512.
** »Službeni list« št. 109/17 iz leta 1936.
več ko 5 let. Vloge se. plačujejo po členu 5., odst. (2).«;
peti odstavek pa:
»(B) Odstavek (4) velja tudi za delavce iz odst. (’), če jim ni vštetih vsaj 5 let začasnega dela.«
Členu 37. se dodaje drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Osebe, upokojene pred uveljavitvijo tega pravilnika, prejemajo pokojnino po prejšnjih predpisih; rodbinske pokojnine po smrti teh oseb pa se določijo tudi po teh predpisih, a se izplača rodbini umrlega upokojenca za pogrebne stroške 500 dinarjev.«
II.
V pravilniku o delu v monopolnih ustanovah:*
Odstavek (*) § 32. se izpreminja in se glasi:
»(') Ce odpove monopolna ustanova delavcu delo zaradi pomanjkanja ali utesnitve dela, se mu všteje tudi čas, ki ga je prebil prej na delu, samč, če se sprejme iznova na delo v 3 letih. Prav tako se všteje delavcu v leta dela prejšnji čas, prebit na delu v monopolnih ustanovah, če je odpovedal delo brez svoje krivde in iz važnih razlogov in se 3prejme v gorenjem roku na delo. O vštetju prejšnjega časa odloča uprava državnih monopolov.«
Odstavku (3) § 32. se dodaje nov stavek, ki se glasi: »Delavcu gre zaslužek, če je po najmanj štirinajstdnevni zaposlitvi v monopolni ustanovi brez svoje krivde zaradi bolezni, nezgode ali drugega važnega osebnega razloga za razmeroma kratek čas, vendar ne več ko za en teden, zadržan priti na delo.«
Iz uprave državnih monopolov v Beogradu, dne 15. avgusta 1936; M. št. 5249/1.
Banove uredbe.
630.
II.	No. 25578/1.
* Razglas.
Z uredbo ministrstva za notranje posle z dne 10. februarja 1936, IV. br. 599, je bil iz občine Log izločen kraj Brezje in priključen občini Dobrova (srez ljubljanski).
Na osnovi § 9. zakona o občinah odrejam za občino Log
volitve občinskega odbora na nedeljo, dne 15. novembra 1936.
Za izvedbo volitev veljajo predpisi zakona o občinah in predpisi uredbe banskega sveta o sestavi kandidatnih list, o sestavi in poslovanju volilnih odborov in o glasovalnem postopku pri volitvah občinskih odborov v Dravski banovini z dne 5. septembra 1933 (»Službeni list« št. 470/73), izpremenjene in dopolnjene z uredbo z dne 22. februarja 1936 (»Službeni list« št. 223/33).
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 26. septembra 1936.
Ban:
Dr. Natlačen s. r.
* /Službeni list« št. 4/1 iz leta 1936.
631.
II. No. 25585/1.
Razglas.
Z uredbo ministrstva za notranje posle z dne 8. junija 1936, IV. br. 2682, so bili iz občine Pesnica izločeni kraji Gačnik, Pesnički dvor, Jelenče, Jareninski dol, Jareninski vrh, Vajgen in Jarenina in priključeni novoustanovljeni občini Jarenina (sreza mariborskega-levi breg).
Na osnovi § 9. zakona o občinah odrejam za občino Pesnica
volitve občinskega odbora na nedeljo, dne 15. novembra 1936.
Za izvedbo volitev veljajo predpisi zakona o občinah in predpisi uredbe banskega sveta o sestavi kandidatnih list, o sestavi in o poslovanju volilnih odborov in o glasovalnem postopku pri volitvah občinskih odborov v Dravski bahovini z dne 5. septembra 1933 (»Službeni list« št. 470/73), izpremenjene in dopolnjene z uredbo z dne
22.	februarja 1936 (»Službeni list« št. 223/33).
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 26. septembra 1936.
Ban:
Dr. Natlačen s. r.
632.
II. No. 25412/1.
Razglas.
Volitve občinskega odbora za občino Velika doli n a (srez krški), odrejene s tukajšnjim razglasom z dne 14. septembra 1936, II. No. 19700/63, na dan
25.	oktobra 1936, se odložijo.
Dan teh volitev bo določen in objavljen s posebnim razglasom.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 26. septembra 1936.
Ban:
Dr. Natlačen s. r.
.... 111 — « —
633.
III. No. 6808/47.
Razglas
o slajenju vinskih mostov.
Na temelju § 2. zakona o vinu od 9. decembra 1929 (»Uradni list« št. 126/29) in členov 2., 3. in 4. pravilnika k temu zakonu od 24. julija 1930 (»Službeni list« štev. 120/20 iz leta 1931.) ter na predlog kmetijskega oddelka in vinarskega nadzornika izdajem obče dovoljenje za sla-jenje vinskih moštov od letošnjega zaradi neugodnih vremenskih razmer nepopolnoma ali slabo dozorelega grozdja v okrajih: Ljutomer, Maribor-desni breg, Maribor-levi breg, Slov. Konjice, Celje, Gornji Grad, Brežice, Krško, Litija in Novo mesto, in sicer s sledečimi omejitvami in niže navedenimi pogoji:
1. V nobenem primeru ni dovoljeno dodati na 1001 mošta več ko 3 kg rafiniranega sladkorja.
2. Za vinorodne okoliše v okrajih Ljutomer, Maribor-^.hi bjeg, Marihor-levi iagg, Slov. Konjice in Brežice
se dovoljuje pojačiti sladkobo mošta največ na 19 stopenj po klosterneuburški moštni tehtnici.
3. Za vinorodne okoliše v okrajih Celje, Gornji grad, Krško, Litija in Novo mesto se dovoljuje pojačiti slajo mošta največ na 18 stopenj po klosterneuburški moštni tehtnici.
4. Vsak vinogradnik ali kupec grozdja, ki se tega občega dovoljenja posluži in sladi svoj mošt, mora preko svoje občine in sreskega načelstva predložiti pismeno prijavo v dvojniku po obrazcu A, kakor je predpisan v zgoraj navedenem pravilniku. Te prijave je predložiti za teritorij bivše ljubljanske oblasti vinarskemu nadzorniku pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za območje bivše mariborske oblasti pa pomočniku vinarskega nadzornika v Mariboru.
5. Sladiti mošt od samorodnic, čistih ali v mešanici z domačimi sortami vinske trte, je najstrože prepovedano.
6. Prav tako je prepovedano sladiti mošt od prezgodnje trgatve.
7. Sladiti je treba v kraju, kjer je grozdje rastlo, sicer je treba o nameravanem slajenju obvestiti pristojnega kletarskega nadzornika.
8. Za vinorodne okraje Ptuj, Šmarje pri Jelšah, Murska Sobota, Dolnja Lendava, Laško, Slovenj Gradec, Črnomelj in Kočevje se ne izda obče dovoljenje za slaje-nje moštov, pač pa lahko zaprosijo prizadeti vinogradniki teh okrajev pristojnega kletarskega nadzornika za dovoljenje slajenja svojih manjvrednih moštov v smislu § 4., toč. 4., po obrazcu C pravilnika k vinskemu zakonu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 29. septembra 1936.
Ban:
Dr. Marko Natlačen s. r.
634.
III.	No. 6808/47.
Razglas glede prijave slajenja mošta.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine opozarja vinske pridelovalce in obrtnike, ki bodo letos sladili svoje oziroma kupljene vinske mošte na osnovi občega dovoljenja slajenja po zakonu o vinu in po razpisu kraljevske banske uprave III. No. 6808/47 od 29. IX. t. 1., da to nemudoma prijavijo pristojnemu kontrolnemu organu, in sicer z območja bivše ljubljanske oblasti kletarskemu nadzorniku v Ljubljani, z območja bivše mariborske oblasti pa pomočniku kletarskega nadzornika v Mariboru, lahko neposredno ali pa po upravnem oblastvu dotičnega kraja.
»Prijavo« je treba točno izpolniti in predložiti v dveh enakih izvodih po obrazcu A, ki je dodan pravilniku za izvrševanje zakona o vinu. To tiskovino je zaenkrat založila Mariborska tiskarna v Mariboru. Da se prihrani mnogo zamudnega prepisovanja, se priporoča, da tiskovino »Prijavo slajenja mošta« po obrazcu A občine skupno naroče za sladilce na svojem območju proti naknadnemu povračilu neznatnih stroškov zanje po interesentih.
Proti tistim, ki bodo mošt sladili, a tega ne prijavijo po zakonitih predpisih, se bo postopalo po zakonu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 29. septembra 1936.
Ban:
Dr. Marko Natlačen s. r.
♦
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Itobert v Ljubljani, KlAk& Ib Zalaga liskama Merkur d. d, s Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Mihalek s Ljubljani,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 79. kosu VII. letnika z dne 30. septembra 1936.
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No. 2424 33.	2944
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 8. septembra do 14. sept. 1936.
Po naredbi ministrstva za narodno zdravje H. br. 4948 z dne 21. marca 1930.
Srez
4) T.
Is
a °
O »
Skupina tifuznih bolezni.
Brežice  ..........
Celje..............
Celje (mesto) . . ,
Črnomelj ..........
Dolnja Lendava . Gornji grad ....
Kranj..............
Konjice » . . . , , Krško .......
Laško .......
Ljubljana (mesto) Maribor desni breg Maribor (mesto) , Murska Sobota . , Novo mesto ....
Ptuj...............
Šmarje pri Jelšah Vsega
49	9	11
3 6 1
4 1 1 8 2 1 1 3 1
3 1
4 2
10
1 46
Griža. — Dysenteria.
Črnomelj . . . . Dolnja Lendava .
Kočevje ............
Ljubljana (srez) . Ljublj..na (mesto)
Ljutomer............
Maribor lev) breg Murska Sobota . . Novo mesto . . . .
« » • •	3	2	—	1	4	Ljubljana (mesto) . • .
(lik	10	1	—	2	9	Ljutomer 	
• • • •	4	6	6	—	3	Murska Sobota .....
• • • •	—	1	—	—	1	Novo mesto	
i • k (	1	—	—	—	1	Prevalje	• •
• • • •	6	—	1	—	5	Ptuj	
( » 1 »	1	—	1	—	—	Radovljica	
• • e •	3	—	—	—	3	Slovenj Gradec	
	7	—	1	—	6	Šmarje pri Jelšah . . .
S • • •	35	9	9	3	32	Vsega .
Vsesa
Škrlatinka. — Scarlatina.
Brežice		 Celje (mesto) .......	2 1 3	1 a	1	—	1 2 6
Kamnik. ..........	1 90	8	4	—	1 94
t/ v ;	2	9				4
Krško .••»••••«•»	1	1	.	1	1
|*^ko • i • « i • * i m i pilila 		 Ljubljana (srez) . • • » •	2 3 8	1	1		2 3 8
Ljubljana (mesto) . . . , Maribor desni breg . . . Maribor levi breg ....	21 8 3 4	7 2 6 1	4 2 1	-	24 8 8 5
	4	3	1			6
Novo mesto		 Prevalje		1 1			—	1 1
Ptuj 		1			1			
	1	1	1	__	1
	a	1				4
“Marje pri Jelšah ....	1		-	-	1
.V sega . , .	91	37	i 16j l|lll		
			13		
Srez	ca +5 09	O — II	a> > ca U, TD	S	c 2 0
	O	2 Q	N 0	u	0 ■*
Davica. — Diphteria et Croup.
Brežice		 • • . .	12	1	4	—	9
Celje		 . • .	3	1	2	—	2
Celje (mesto)	2	—	1	—	1
Kamnik			3	—	1	—	2
Kranj	1	—	—	—	1
Konjice		1	—			—	1
Krško ...........	1	—	1	—	—
Laško	7	2	4	—	6
Litija ............	2	2	2	—	2
Logatec...........	2	1	t	—	2
Ljubljana (srez) . ■ ., .	22	1	6	—	17
Ljubljana (mesto) ....	1	5	1	—	5
I.iutomer 		2	—	—	—	2
Maribor desni breg . . ,	4	3	2	—	6
Maribor Iev| breg ....	6	—	2	—	4
Maribor (mesto)		3	2	1	—	4
Murska Sobota		1	—	1	—	—
Prevalje		4	3	2	—	5
Ptuj 		4	2	1	—	5
Radovljica .........	1	1	—	—	2
Slovenj Gradec 			2	—	—	—	2
Šmarje pri Jelšah ....	5	—	2	1	2
Vsega . . .	89	24	34	1	78
Sen. — Erysipelas.
Brežice.........
Celje (mesto) . Črnomelj . . . Dolnja Lendava Kranj .... Konjice . .. Krško. . . . Laško .... Litija ...» Logatec. . .
s s I • *
29
4 10
23
Krčevita odrevenelost. — Tetanus.
Dolnja Lendava . .
Konjice ............
Ljubljana (mesto)
Ptuj................
Slovenjgradec . . .
Vsega
4
3
Otročniška vročica. — Sepsis puer-pcralis.
Črnomelj .........  •	•	•	I
Vsega . . .
- - 1
Ljubljana, dne 18. septembra 1936.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
II. No. 24630/6/36.	2799
Objava.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine objavlja v smislu določb § 68. zakona o ukoriščanju vodnih sil (»Službeni list« št. 333/52 iz 1. 1931.), da je z odločbo od 12. jun. 1936, II. No. 556/5/36, ki ije postala pravnomočna, podelila The Central European Mineš Ltd v Mežici naknadno vodopravno dovoljenje za obstoječo vodno napravo na reki Meži na parceli št. 94/5, davčna občina Javorje, upravna občina Črna, sestoječo iz trdnega jeza med parcelama št. 31/6, davčna občina Črna, last prosilke, in štev. 576/2, davčna občina Črna, reka Meža, ter št. 1025, davčna občina Podpeca, reka Meža ter dovodnega in odvodnega kanala na parceli št. 94/5, davčna občina Javorje.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 16. septembra 1936.
Po pooblastilu bana načelnik upravnega oddelka:
Dr. Hubad s. r.
VIII. No. 6755/1.	2992-2-1
Razglas.
Dravograjska rafinerija mineralnega olja G. Goli sen., družba z o. z. v Dravogradu, ie zaprosila za odobritev in dovolitev, da postavi na lastnem zemljišču pri svoji tovarni v Dravogradu svoj sedaj v Celju postavljeni železni rezervoar za surovo nafto, prostornine za ca 500.000 litrov.
Zato se na osnovi §§ 107., 110., 114., 118. in 122. obrt. zakona, §§ 84., in 89. gradb. zakona iz leta 1931., čl. 2. novelirane ministrske uredbe z dne 6. junij? 1929, »Služb, nov.« št. 139/LVIII ter §§ 69. i. sl. zakona o občem upravnem post. po predlogu stranke odrejajo
za ponedeljek, dne 12. oktobra 1936 ob osmih komisijski ogled stoječega rezervoarja v Celju, ob 15.15 uri pa komisijski ogled in razprava na kraju projektirane postavitve v Dravogradu.
Interesentom je na izvolji, da vpo-gledajo do dneva razprave načrte pri podpisanem uradu ali pa pri sreskem načelstvu v Prevaljah in da vlože morebitne prigovore do dneva razprave pismeno pri kraljevski banski upravi, na dan razprave pa ustno vodji komisije. Na poznejše ugovore se ne bo mogoče ozirati in se bo naprava odobrila, če ne bo javnih ovir.
Kraljevska banska uprava Dravske banovino v Ljubljeni, dne 28. septembra 1936.
V. No. 1385/6.	2951-3-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske
banovine razpisuje za oddajo gradbenih del za zgradbo železobetonskega
mostu preko Save v Mokrem logu v Soteski I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 14. oktobra 1936, ob 11. uri dopoldne v sobi št. 218 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Gajeva ulica št. 5/III.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih na znesek odobrenega uradnega proračuna din 959.838'94.
Predpisana kavcija znaša din 96.000.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 22. septembra 1936.
*
V. No. 102/161.	2864 3—3
Razglas.
Dne 9. oktobra 1936 se bo vršila pri tehničnem oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani, Gledališka ulica štev. 8/1 V., prva ofertna obravnava za izvršitev regulacijskih del na obmejni Muri.
Proračun znaša din 941.329,14. Varščina: din 95.000-— za domače, dinarjev 190.000-— pa za tuje podjetnike se položi pri davčni upravi v Ljubljani — mesto na dan licitacije najkasneje do
10.	ure.
Načrti in licitacijski pripomočki so interesentom na vpogled pri tehničnem oddelku.
Ponudbe s predpisanimi dokumenti morajo biti predložene na dan licitacije najkasneje do 11. ure.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 18. septembra 1936,
V. No. 1110/3.	2899 3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine razpisuje za oddajo gradbenih del za preložitev selskega klanca na subvencionirani cesti Toplice—Podturn
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 12. oktobra 1936 ob 11. uri dopoldne v sobi št. 216 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Gajeva ulica št. 5/2.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na enotne cene odobrenega uradnega proračuna din 112.192-47.
Predpisana kavcija znaša dih 12.000.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 19. septembra 1936.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
II P 1163/36—2.	2984
Oklic.
Tožeča stranka Baš Ivanka, posestnica, Ljubljana, Langusova ulica, je vložila proti toženi stranki Volkerju Ivanu, avtotaksarju, sedaj neznanega bivališča, radi din 1800 — k opr. št. II P 1163/36/1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 22. oktobra 1936 ob 12. uri pred tem sodiščem v sobi št. 27, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja Kleber Pavel, vodja zemljiške knjige v Mariboru, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 23. septembra 1936.
P 176/36—2.	2961
Oklic.
Tožeča stranka: Pristav Jože, pos., Prevoje št. 29, je vložila proti toženi stranki: Cerarju Vinku, del., Preserje št. 6, sedaj neznanega bivališča, radi 2500 din s prip. tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 25. 11.1936 ob osmih pri tem sodišču, v sobi št. 1.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se ji postavlja g. Capuder Franc, pos., Gorenje št. 2, občina Lukovica, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler sama ne nastopi ali ne imenuje pooblaščenca.
Sresko sodišče na Brdu, odd. I., dne 24. septembra 1936.
Og 30/36—4.	2963
Amortizacija.
Na prošnjo ing. Deva šaše, pooblaščenega arhitekta v Mariboru, se uvaja postopanje za amortizacijo vložne knjižice Hranilnice Dravske banovine v Mariboru, štev. 344/11, glaseče se na ime »Ing. Šaša Dev« z vlogo din 4212'—, ki jo je prosilec baje izgubil ter se njen imetnik pozivlje, da uveljavi svoje pravice v šestih mesecih, počenši od dneva objave tega oglasa v »Službenem listu«, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je vložna knjižica brez moči.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 24. septembra 1936.
Og 41/36—4	2962
Amortizacija.
Na prošnjo dr. Ferda Lasiča, odvetnika v Mariboru, se uvaja postopanje za amortizacijo hranilne knjižice Mestne hranilnice v Mariboru, štev. 4369/168687, glaseče se na ime Unger Frančiška, z vlogo 13.400 din, ki jo je imenovana baje izgubila, ter se nje imetnik pozivlje, da uveljavi svoje pravice v šestih mesecih, počenši od dneva objave tega ogla-
sa v »Službenem listu«, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je hranilna knjižica brez moči.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 23. septembra 1936.
I 317/36—12	2986
Sklep.
Izvršilna stvar Ljudska posojilnica v Celju zoper Zapuška Martina in Terezijo.
Dražba nepremičnin vi. št. 254 in 261 k. o. Mrzlo polje, last zavezancev, določena na 1. oktobra 1936 ob 9., se zaradi sodnikove odsotnosti prekliče in preloži na 26. novembra 1936 ob 9. uri.
Sresko sodišče v Laškem, odd. IV., dne 25. septembra 1936.
I 1025/36-3.	2973
Dražbeni oklic.
Dne 28. oktobra 1936 dopol-d n e o b devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Šmartno vi. št. 77, zemljiška knijiga Pšata vi. št. 69.
Cenilna vrednost: din 38.415'—.
Vrednost pritikline: din 1.850'—.
Najmanjši ponudek: din 25.610'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kranju, dne 18. septembra 1936.
•J*
I 244/36—14.	2948
Dražbeni oklic.
Dne 2. novembra 1936 d o p o I * dne ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Stojno selo vi. št. 52.
Cenilna vrednost: din 105.508'20.
Vrednost pritiklin: din 3.850'—.
Najmanjši ponudek: din 100.805'46.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje ^ri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljal glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Rogatcu, odd. II.,
dne 16. septembra 1936.
I 646/36.	2996
Dražbeni oklic.
Dne 27. oktobra 1936 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba ne-premičnin zemljiška knjiga Spodnja Velka vi. št. 27.
Cenilna vrednost: din 6.000'—.
Pritiklin ni.
Najmanjši ponudek: din 4.000'—•
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja* na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Sv. Lenartu v Sl. gor., dne 9. septembra 1936.
*
I 149/36—25.	2997
Dražbeni oklic.
Dne 30. oktobra 1936 d o p o I -dne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Ihova vi. št. 37, 49 in 66.
Cenilna vrednost: din 79.433’90 za vi. št. 37, din 3.082'80 za vi. št. 49, din 3.568'— za vi. št. 66.
Vrednost pritikline: din 4.700'—.
Najmanjši ponudek: din 60.523'14.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Sv. Lenartu v Sl. gor., dne 18. septembra 1936.
*
I 374/35—34.	2580
Dražbeni oklic.
Dne 3. novembra 1936 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Mirna vi. št. 40, 86, 448, 457, 627, 673, 765, ter zemljiška knjiga k. o. Lukovk vi. št. 403 in 1145.
Cenilna vrednost: din 335.687'80.
Vrednost pritikline: din 5.090'—.
Najmanjši ponudek: din 223.791'86.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, Je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
lede nepremičnin v škodo zdražitelja,
i je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Trebnjem, dne 21. avgusta 1936.
*
I 303/36—5.	2985
Dražbeni oklic.
. Dne 30. oktobra 1936 d o p o 1 -d n e o b desetih bo pri podpisanem sedišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Križe vi. št. 298 m 326.
Cenilna vrednost: din 48.030'—.
Vrednost pritikline: din 150'—.
Najmanjši ponudek: din 32.020'—.
Varščina: din 4.803’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pridraž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Tržiču, dne 23. septembra 1936.
>2»
I 310/36.	2947
Dražbeni oklic.
Dne 3. novembra 1936 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba polovice nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Polzela vi. št. 89, 294, 511 in k. o. Orla vas vi. št. 194.
Cenilna vrednost: din 46.288'50.
Najmanjši ponudek: dim 30.859'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče na Vranskem,
dne 22. septembra 1936.
Konkurzni razglasi
853.	2805
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini dolžnika »Dentalia« Franja Kokolja, zaloga zobozdravniških in zobo-tehničnih potrebščin v Ljubljani, Miklošičeva cesta 16/IIL, registrovanega pod firmo Dentalia Franjo Kokolj v Ljubljani.
Poravnalni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani. ’ Poravnalni upravnik: Javornik Tone, zas. uradnik v Ljubljani, Hrenova ul. 19.
Narok za sklepanje poravnave pri okrožnem sodišču v Ljubljani soba štev. 140 dne 30. oktobra 1936 ob 9. uri.
Rok za oglasitev do 26. oktobra 1936. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. septembra 1936.
Por 29/36-2
Razglasi raznih uradov in oblastev
VII.	štev. 54.824/36.	2960
Razglas.
Pri XVII. žrebanju obligacij 6% obligacijskega, gradbenega in investicijskega posojila mestne občine ljubljanske, ki se je vršilo dne 15. septembra 1936, so bile izžrebane naslednje obligacije:
Po din 200'— štev. 18, 109, 131, 212, 290, 292, 609, 624, 642, 653, 656, 660, 702, 717, 722, 729, 1894, 1953, 1959, 2002, 2017, 2033,	2149,	2161,	2180,	2266,	2278,
2343, 2346,	2357,	2367,	2378,	2400,	2408,
2440, 2463,	2515,	2683,	2690,	2694,	2698,
2708, 2712,	2733,	2805,	2854,	2872,	2885,
2905, 2913,	2919,	2922,	2954,	3136,	3191,
3279, 3309,	3321,	3376,	3392,	3421,	3426,
3447, 3477,	3494,	3497,	3509,	3524,	3533,
3539, 3564,	3568,	3571,	3578,	3579,	3615,
3618, 3668,	3714,	3811,	3832,	3842,	3859,
3870, 3880,	3927,	3964,	3999,	9071,	9083,
9095, 9113,	9148,	9153,	9162,	9165,	9173,
9204, 9222,	9287.
Po din 500-— štev. 15.034, 15.043, 15.048,	15.099,	15.103,	15.187,	15.214,
15.256,	15.301,	15.431,	15.514,	15.560,
15.577,	15.617,	15.632,	15.645,	15.705,
15.729,	15.756,	15.764,	15.791,	15.804,
15.822,	15.837,	15.841,	15.863,	15.911,
15.929,	15.995,	15.999.
Po din 1000'— štev. 24.805, 24.848, 24.858,	24.878,	24.886,	24.967,	24.987,
25.023,	25.040,	25.074,	25.113,	25.189,
25.210,	25.249,	25.206,	25.293,	25.339,
25.374,	25.378,	25.400,	25.491,	25.497,
25.525,	25.606,	25.656,	25.678,	25.688,
28.826,	28.841,	28.843.
Po din 5000'— štev. 28.875, 28.881, 28.907,	28.920,	28.946,	28.973,	29.022.
Po din 10.000'— štev. 29.482, 29.489, 29.500, 29.509, 29.511, 29.553.
Po din 50.000'— štev. 29.766, 29.783, 29.799, 29.872, 29.975.
Po Lstg. 100'— štev. 2, 73, 78, 103, 104, 138, 169, 177, 239, 253, 308, 316, 390, 391, 411, 418, 462, 463, 505, 590, 599, 644.
Izžrebane obligacije so plačljive dne 15. marca 1937 pri mestni blagajni v Ljubljani.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 17. septembra 1936.
Predsednik:
Dr. Adlešič Juro s. r.
*
X. štev. 11.151/3147-1936.	2983
Razglas o licitaciji.
Mestno poglavarstvo mariborsko razpisuje za preureditev naprave za centralno kurjavo v zgradbi carinske pošte v Mariboru
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo
v skrajšanem roku 10 dni
na dan 20. oktobra 1936 ob 11. uri
v prostorih mestnega gradbenega urada v Mariboru, Frančiškanska ulica št. 8, soba št. 3. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu naprav-nih stroškov med’ uradnimi urami isto-tam, soba št. 3.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto uradnega proračuna, ki znaša din 167.198’70.
Ponudbe je kolkovati po § 9. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. III. 1932 (Služb. nov. št. 70/XXIX z dne 26. III. 1932).
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« in na razglasni deski mestnega poglavarstva mariborskega.
Mestno poglavarstvo v Mariboru, dne 25. septembra 1936.
T. No. 798/12—1936.	2927	3—2
Razglas o licitaciji.
Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu Maribor-levi breg razpisuje za regulacijska dela na reki Dravi Vurberg— Sv. Janž
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 21. oktobra 1936 ob 11. uri. dop.
v sobi št. 52 tehničnega razdelka. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri tehničnem razdelku v Mariboru.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša skupno 271.822 — din.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« in razglasni deski tehničnega razdelka.
Tehnični razdelek Sreskega načelstva
Maribor — levi breg,
dne 22. septembra 1936.
Stev. 2422/4.	2975
Razglas o licitaciji.
Občina Murska Sobota razpisuje za oddajo gradbenih del za steklarska, slikarska in pleskarska dela ter dobavo platnenih rolet pri gradnji Delavskega doma v Murski Soboti v skrajšanem roku
II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 10. oktobra 1936 ob 11. uri v občinski pisarni v Murski Soboti. —
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v občinski pisarni v Murski Soboti.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote uradnega proračuna, ki znaša: za steklarska dela . . din 33.329'04 za slikarska in pleskarska dela...................„ 34.537'—
za platnene rolete . .	„	8.300’—
Ponudniki morajo položiti 10% kavcijo do 10. ure dopoldne na dan licitacije pri občinski hranilnici v Murski Soboti.
Občina Murska Sobota, dne 24. septembra 1936.
*
2994
Razpis.
Občina Podvelka, srez Maribor-desni fcreg, razpisuje mesto služitelja (sluge). Šolska izobrazba vsaj 4 razrede ljudske šole. Pravilno kolkovane prošnje s priloženimi dokumenti po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih je vložiti do 15. oktobra 1936 pri podpisani občini.
Občinska uprava občino Podvelka,
dne 22. septembra 1936.
2970
Objava.
Ukradeni sta nam bili: uradna okrogla štampiljka občine Dobrova pri Ljubljani in podolgasta prez. štampiljka občine, ki ju proglašamo za neveljgvni.
Občinski urad Dobrova pri Ljubljani, dne 26. septembra 1936.
* 2801
Zanatska banka kraljevine Jugoslavije A. D., podružnica Ljubljana
objavlja, da od 1. oktobra 1936 do nadaljnjega obrestuje po 3% p. a. bruto za a vista vloge na tekoče račune;
4% p. a. bruto za k vista vloge na vložne knjižice;
za vezane vloge na tekoče račune ali na vložne knjižice:
4%% p. a. bruto na 3mesečno odpoved;
5% p. a. bruto na 6meseČno odpoved.
Stare, na odpoved vezane vloge se obrestujejo po novih obrestnih merah po poteku dogovorjenih odpovednih rokov.
Zanatska banka Kraljevine Jugoslavije A. D. podružnica Ljubljana.
Razne objave
2972
Objava.
Kmetijsko ministrstvo je z odločbo z dne 2. septembra 1936, št. 34.537/V, na osnovi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez z dne
23.	novembra 1935 dovolilo podpisani zadrugi:
1. odlog plačil za dobo šestih let, računajoč od 16. maja 1936. leta; odlog velja za dolgove, nastale do 16. maja
1936.	leta;
2. obrestna mera za stare vloge se odreja na 2% bruto, računajoč od 16. maja 1936. leta.
Hranilnica in posojilnica v Podsredi, r. z. z n. z.
♦
2888 3-3
Poziv upnikom.
Upniki Narodne knjige v Mariboru se
pozivajo, da priglasijo svoje terjatve do 31. decembra 1936 pri likvidatorjih zadruge.
Dr. Josip Jeraj s. r. Franjo Sekolec s. r. *
2909 3-3
Poziv upnikom.
Mlekarska zadruga, r. z. z o. z. v Rib-nem, je na svojem občnem zboru dne
26.	aprila 1936 sklenila razdružbo.
Upniki zadruge se pozivajo, da prijavijo svoje terjatve.
V Ribnem, dne 15. julija 1936.
Likvidatorji:
Zupanc Franc, Bodešče,
Janša Andrej, Koritno,
* Pangerc Miha, Bodešče.
*	2989
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico bicikla štev. 56.070, in jo prpglašam za neveljavno.
Bedek Ivan s. r.
Sebebovci, obč. Martjanci.
*
2990
Objava.
Izgubil sem odpustnico o dovršeni ljudski šoli na Primskovem, izdano dne
6.	aprila 1922 na ime Kodrič Janez iz Ljubljane. Proglašam jo za neveljavno.
Kodrič Janez s. r.
žel. delavec, Naklo.
* 2806 Objava.
Izgubil sem registrsko številko bicikla 2—108.485—5 ter jo proglašam za neveljavno.
Celje, dne 23. septembra 1936.
Orešnik Vinko, mizar,
Petrovče štev. 50.
•i*
2959
Objava.
Izgubil sem delavsko knjižico, izdano od občinskega urada Zakot, srez Brežice, v letu 1934. na ime: Šerbec Josip iz Cundrovca št. 3. Proglašam jo za neveljavno.
Šerbec Josip s. r.
*	2807
Objava.
Izgubil sem evid. štev. 44.224 kolesa in jo proglašam za neveljavno.
Tramte Anton s. r., Medvode.
*	9291
Objava.
Izgubil sem legitimacijo tehnične fakultete univerze v Ljubljani na ime^ Turnšek Avgust. Proglašam jo za neveljavno.
Turnšek Avgust s. r.
Objava.
Izgubil sem orožni list št. 10.625/1, izdan od sreskega načelstva v Celju dne 15. novembra 1930 in ga proglašam za neveljavnega.
Sv. Magdalena, obč. Sv. Pavel p. P-* dne 28. septembra 1936.
Zagožen Jakob s. r.
■B*
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske hannvine Urednik• 1’ohai Robert v Ljubliani. Tiska In zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik; O. Mihalek v Ljubljani.