Ko je bila v januarski številki »LITOSTROJA«, leta 1970 objavljena vest, da so bili uspešno končani razgovori in podpisane pogodbe za novih 2000 ton turbinske opreme, je bilo naše zadovoljstvo še rahlo pomešano s skrbjo, kako bomo zmogli težave, ki tako rade ponagajajo zlasti pri proizvodnji individualne opreme. Pred nami je bila namreč izdelava do tedaj najmočnejših turbin, povsem lastne konstrukcije, in sicer za HE MRATINJE in HE ORLOVAC.
Danes nam je ob spominu na takratne občutke mnogo lažje pri srcu, saj vemo, da HE ORLOVAC že skoraj tri leta redno obratuje, medtem ko se je zadnja od treh turbin na HE MRATINJU — sedaj poimenovani po reki Pivi — prvič zavrtela junija letos.
vlaganje betonske armature in oblog za betoniranje Spirale III Šterk spomladi leta 1973
NA PIVI
IZJEMNOST GRADNJE
Zdaj vemo, da je mnogo več preglavic kot izdeovalcem opreme povzročala gradnja tega giganta gradbenikom in monterjem te opreme. O enih in drugih ter njihovih prigodah bi lahko veliko napisali, vendar naj za predstavitev gradbišča in okoliščin zberemo le nekaj zanimivosti, za katere je prav, da jih zvedo tudi drugi. Gradbišče samo je zraslo na domala nepristopnem področju kanjona reke Pive, v krajih, kjer so potekali boji pete ofenzive in legendarni premiki partizanskih enot proti Sutjetski. Stisnjeno med skoraj tisoč meterska ostenja mračnega kanjona, gradbišče že ob prvem vtisu vzbuja vprašanje, kako je vendar človek mogel zaiti v to divjino. Na naj ožjem mestu soteske se iz dna korita dviga čez 200 metrov visoka betonska pregrada, ki sega nekako do tretjine višine tesni.
Gradnja te pregrade je izreden gradbeni dosežek, saj so ga hodili občudovat tudi tuji strokovnjaki. Televizija nam je v krajšem filmskem zapisu ohranila lep spomin na gradnjo in ljudi, ki so gradili pregrado. Pred njo je po strmem pobočju v vratolomnih ovinkih skozi številne predore peljana cesta, ki vodi prav v dno soteske, cesta, ki nikdar ni bila gotova, ker so jo kar naprej pretresale eksplozije minerjev, plazovi, neurja in podobno. In po tej cesti so težki tovornjaki zvozili v strojnico pod pregrado več kot 7000 ton strojne opreme!
(Nadaljevanje na 3. strani)
Nagrada in diploma
Sr-i i0?1 prazniku občine Ljubljana-šiška je bilo podeljenih devet na-L a ln diplom posameznikom za izredne dosežke in prizadevanja .Vseh področjih družbenega življenja ter občinski zvezi tabornikov čredno aktivnost.
ctl n:tSraj(lnci je bil tudi naš generalni direktor, dipl. inž. a k° KRŽIŠNIK. V obrazložitvi komisije za podelitev nagrad,
din]"" ,n,vz-1S1'111X- v onrazioznvi komisije pjom in priznanj, je med drugim poudarjeno:
hrp^^i obdobju od leta 1970, ko je tovariš inženir Marko Kržišnik ta ,z)e* dolžnosti generalnega direktorja Litostroja pa do danes, je ju .0vna organizacija dosegla pomembne uspehe v svojem razvo-Sos«1 ovefjavljanju, tako na domačem, kakor tudi v svetovnem gel bodarskt-m prostoru. Pod njegovim vodstvom je Litostroj dose-S|)0l|UsPcbc trajnejšega pomena na področju produktivnosti, v go-del-i i enJu’ razvijanju tehnologije, uveljavljanju sodobnih metod delV .kor tudi pri aktivnem vključevanju v mednarodno delitev roč' 'nlegracijskih procesih, strokovnem dvigu kadrov in na podori iU raziskovanja in inovacij. S tem je bila dosežena neodvisnost vaznih licenc in tuje tehnologije.
san ^jcg°va prizadevnost se posebno izraža na področju razvijanja ^"»upravnih socialističnih odnosov, v hitri rasti obsega proizvod-hili’ rtVcCje,n Izvozil kakor tudi v večji akumulativnosti in rasti oseb-dohodkov v delovni organizaciji.
s;a; •ovarišu direktorju za nagrado in diplomo iskreno čestitamo, p^Predstavljata tudi za litostrojsko delovno skupnost pomembno
nagrad in diplom pa je bilo podeljenih še šest plaket, in jCv r trem posameznikom ter Agrostroju, temeljni delegaciji kra-jCv ? skupnosti Milan Majcen, enoti vojašnice Boris Kidrič, Kra-hik 1 , oferenci SZDL Komandant Stane, osnovni šoli Valentin Vod-zhr,’„ .lsbeni šoli Franc Šturm in Sindikalnemu moškemu pevskemu D°ni VIATOR.
*
*
*
*
*
ir
*
ir
ir
★
ir
ir
ir
★
'k
ir
ir
ir
ir
★
ir
*
ir
i-
ir
*
k
k
k
*
k
k
ir
ir
k
★
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
ir
k
k
k
k
k
k
*
ir
ir
k
k
k
ir
k
k
k
k
k
k
k
k
k
ir
*
★
k
ir
*
ir
ir
★
ir
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
k
*
ir
k

Ob dnevu vstaje
Cas mineva. Dogodki, ki so dali podobo sedanjosti, so že krepko odmaknjeni, vendar še vedno živi in pričujoči.
4.	julij, 22. julij — datuma, ki sta si zelo blizu, tako po času kot po vsebini, datuma, ki pomenita za slovenski narod in druge jugoslovanske narode in narodnosti začetek konca večstoletne podrejenosti in hlapčevanja, datuma, ko so jugoslovanski narodi stopili na pot nacionalne in socialne osvoboditve.
Naraščajoča nevarnost fašizma med obema vojnama, posebno pa tik pred drugo svetovno vojno, je bila posledica globoke družbene krize kapitalizma. Jugoslovanskim narodom se je nudila zgodovinska priložnost, da se po večstoletni podrejenosti osvobodijo in stopijo na lastno pot razvoja. Posebno globoko so se tega zavedale najnaprednejše plasti takratne družbe, posebno delavski razred kot zgodovinski nosilec novih pravičnejših družbenih odnosov, katerega je vodila komunistična partija s tovarišem Titom na čelu.
Stara Jugoslavija je bila zaradi nerešenih nacionalnih in socialnih vprašanj notranje zelo trhla. Sesula se je po prvih udarcih fašističnih sil.
Letos mineva 35 let od tistih težkih dni, ko je okupator po tem, ko jugoslovanski narodi niso priznali sramotnega izdajstva in pristopa k trojnemu paktu, zasužnjil našo domovino. Hkrati pa mineva tudi petintrideset let od zgodovinskega julija 1941, ki je razbil na videz brezizhoden položaj in prebudil upanje na srečnejše dni.
KPJ je edina ostala zmožna popeljati jugoslovanske narode v boj za osvoboditev. 4. julija je politbiro CK KPJ pod predsedstvom tovariša Tita na seji v Beogradu sprejel zgodovinski sklep: organizirano izvajati oborožene akcije, ustanavljati partizanske odrede, netiti odpor in boj našega ljudstva in se pripravljati k vstaji.
Veliki, na videz nepremagljivi sili, se je uprlo goloroke, ljudstvo, globoko zavedajoč se, da je le z oboroženo borbo mogoče izboriti svobodo ter si utreti pot za samostojno graditev prihodnosti.

-v	44. juuj v oiuveniji,
27. julij v Hrvaški, Bosni in Hercegovini, so razplamteli ogenj uporniških dni, ki je nato gorel vedno siloviteje dolga leta osvobodilne vojne in socialistične revolucije.
Narodnoosvobodilna vojna se je razširila na celotno ozemlje takratne Jugoslavije in na etična ozemlja, ki so bila v okviru drugih držav. Težko izbojevane svobode pa niso zaživeli vsi, kajti različni interesi velikih sil so pripomogli, da je del narodov ostal zunaj meja domovine, kjer se še danes borijo za svoje narodnostne pravice.
Naši narodi so se osvobodili sami in se s tem odločili, da sami zgradijo svojo prihodnost. Zato lahko rečemo! da je vstaja jugoslovanskih narodov preteklost in sedanjost. Ni samo obujanje spominov, ampak tudi obveznost graditi današnji in jutrišnji dan, nadaljevati tisto, kar je bilo spočeto pred več kot tremi desetletji.

Čaka nas še veliko dela
Na ustanovni seji delavskega sveta novoustanovljenega TOZD IRRP, so delegati za predsednika izvolili Jožeta Šlandra, dvaintridesetletnega inženirja, ki je v Litostroju komaj dobro leto in pol. Gotovo je to eden redkih, mladih Litostrojčanov, ki je uspel v razmeroma kratkem času uveljaviti svoje organizacijske in sploh intelektualne sposobnosti.
Potem, ko je osnovno šolo in gimnazijo končal v Celju, se je odločil za študij strojništva na ljubljanski univerzi. Tam je nadaljeval tudi svojo družbenopolitično aktivnost, saj je bil med drugim predsednik Zveze študentskih organizacij Ljudske tehnike — šolt ter predsednik univerzitetnega odbora Zveze študentov Jugoslavije.
»To je bilo v času perečih družbenih problemov in v času oživljanja krize na področju organiziranosti in delovanja študentske organizacije. Po demonstracijah in izredni aktivnosti se je porodila nova Zveza študentov s samoupravno orientacijo, pripoveduje intervjuvanec. V tistem obdobju se je porodila misel o študentski radijski postaji, vodstvo akcije pa je prevzel tovariš Šlander, kasneje pa je postal tudi glavni urednik radia študent, še vedno edine študentske radijske postaje v Evropi.
Po odluženju vojaškega roka je poravnal še vse zaostale študijske obveznosti in diplomiral na fakulteti za strojništvo.
Kmalu po prihodu v Litostroj je postal asistent direktorja Projektivno razvojnega sektorja, zadolžen za organizacijska vprašanja. V novi sredini nadaljuje z družbenopolitičnim udejstvovanjem, saj je med drugim predsednik komisije za družbenoekonomske odnose in samoupravljanje pri Svetu ZK Litostroj.
»Delo v delavskem svetu TOZD je odgovorna naloga, posebej v času, ko v skladu s smotri zakona o združenem delu, delavski sveti prevzemejo večjo vlogo kot neposredni zastopniki delavcev pri odločanju o pogojih dela in delitvi njegovih rezultatov v temeljni organizaciji združenega dela, v delovni organizaciji in celotni družbi.
Za uspešno delo moramo uveljaviti ustrezne oblike, ki bodo omogočile kar neposredneje sodelovanje delavcev TOZD, saj želimo angažirati vse obstoječe kadrovske potenciale.
Prepričan sem, da se kot TOZD, ki je preko enotnega proizvodnega procesa trdno vključena v družino TOZD v Litostroju, ne moremo in ne smemo ograditi od reševanja skupnih vprašanj .
Na področju povezovanja nas čaka še veliko dela, izhodišče pa po mojem mnenju predstavlja uveljavitev dohodkovnih odnosov, v okviru katerih bomo morali opredeliti odgovornost med
TOZD, nosilstvo posla, sistem poslovanja, vlogo skupnih služb, sistem obračuna, cenike itd. To so v tem trenutku ključna vprašanja v Litostroju in odgovori bodo morali določevati predvsem odgovornosti. Kot TOZD, ki združuje intelektualni potencial delovne organizacije, se moramo pri urejanju teh vprašanj močno angažirati.
Novi zakon o združenem delu razširja področje samoupravljanja daleč preko meja delovne organizacije, svoje pravice do odločanja delavci lahko uveljavljajo v okviru samoupravnih interesnih skupnosti in skupščinskega sistema. Za učinkovito delovanje na tem področju se moramo zopet ustrezno organizirati, urediti informiranje in uskladiti delo delegatov v okviru samoupravnega mehanizma v TOZD. Tako smo se že na prvem rednem sestanku delavskega sveta dogovorili, da bodo na sestankih prisostvovali tudi vodje delegacij našega TOZD in da bo poročanje in dogovarjanje o stališčih, ki jih bodo zastopali, redna točka dnevnega reda«.
Morda bi opisal še potek razprav o osnutku zakona o združenem delu v naši TOZD?
»Prva faza razprav o zakonu o združenem delu je že mimo, in delavci so seznanjeni z bistvenimi novostmi, ki jih zakon uvaja.
Sedaj je pred nami druga faza, v kateri se bomo morali dosti bolj angažirati in posamezna določila konkretizirati v našem okolju, oziroma preveriti ustreznost naše prakse v luči novega zakona. V tej fazi se bomo morali zelo angažirati vsi samoupravni organi, družbenopolitične organizacije in vodilni ter vodstveni delavci. Razprave bodo morale dati že konkretne napotke za urejanje odnosov in načina dela pri nas po duhu, ne le po črki zakona. Od kvalitetne analize položaja in priprave na razprave bo odvisna aktivnost udeležbe delavcev v razpravi, zato je pred nami zahtevna in odgovorna naloga, ki ne sme biti samo formalnega značaja«, je zaključil svoje misli nov predsednik delavskega sveta inštituta za raziskave, razvoj in projektiranje.
NOVI PREDSEDNIKI ORGANOV UPRAVLJANJA
Prejšnji mesec so bili na novo konstituirani vsi delavski sveti, odbori za medsebojna razmerja in odbori samoupravnih delavskih kontrol v TOZD ter v delovni skupnosti skupnih služb, izvoljeni pa so bili tudi novi predsedniki teh organov upravljanja.
PREDSEDNIKI DELAVSKIH SVETOV:
Janez JERMAN — TOZD Pl, Jure VULKAN — TOZD FI, Jure FLORJANČIČ — TOZD ICL, Zofija DEŽUTELJ — TOZD ZSE, Pavle STUPNIKAR — TOZD IVET, Ratko DORNIK — TOZD SE, Alda RAZPOTNIK — DS SSP in Jože ŠLANDER — TOZD IRRP.
PREDSEDNIKI OMRD:
Lado TOME — TOZD ICL, Bogdan KASTELIC — TOZD SE, Avgust PONGRAC — TOZD Pl, Alfred KRAMER — DS SSP, Silvester RAVNIKAR — TOZD IRRP, Janez NO SE — TOZD FI, Matej GELEMANOVIC — TOZD ZSE in Jože DEBELJAK — TOZD IVET.
PREDSEDNIKI SAMOUPRAVNIH DELAVSKIH KONTROL:
Janez GLADEK — TOZD Pl, Rafael RIHAR — TOZD IRRP, Adolf STRAKA — TOZD FI, Ivan BOŽIC — TOZD SE, Karolina CIGALE — TOZD ZSE, Egidij GOSTIŠA — TOZD IVET, Cedomir CVETANOVSKI — DS SSP in Ivo FURLAN — TOZD ICL.
PRIZNANJA MLADIM SAMOUPRAVLJALCEM
19. junija je bila v Ravnah na Koroškem pred študijsko knjižnico proslava ob 50. obletnici 3. kongresa SKOJ, katere se je udeležilo tudi 10 mladincev iz naše delovne organizacije. Proslavo je organizirala republiška konferenca ZSMS skupaj z občinsko konferenco ZSMS Ravne na Koroškem.
Po tej proslavi smo se zbrali v Titovem domu, kjer je predsednik republiške konference ZSMS Ljubo .lasnic začel slavnostno sejo republiške konference ZSMS. Po kratkem kulturnem programu jo predsednik konference mladih delavcev pri republiški konferenci ZSMS Stanc Zupančič podelil priznanja konference mladih delavcev. Priznanja za dosežene uspehe v akciji »Najboljši mladi delavec samoupravijalec«, katero je razpisala republiška konferenca ZSMS, je dobilo 34 mladih delavcev iz celotne SR Slovenije, med njimi tudi 7 iz naše delovne organizacije: Josip FILEŠ, Vincenc JAKOPIČ. Stipe BARIŠIC, Stjepan ŠIMUNIC, Milan JURJAVCIC, Anica MAVEC in Franc JAMŠEK.
Te mlade delavce so že njihove OO ZSMS izbrale za najboljšo mlade delavce - samoupravljalce.
Priznanja so dobili tudi trije mladi inovatorji, 15 osnovnih organizacij ZSMS in 6 konferenc mladih delavcev pri občinski konferenci ZSMS.
Med petnajstimi najboljšimi osnovnimi organizacijami ZSMS v SR Sloveniji je dobila priznanje tudi ena osnovna organizacija ZSMS iz Litostroja, in sicer osnovna organizacija ZSMS TOZD FL
Priznanja konference mladih delavcev pri republiški konferenci ZSMS, katera so dobili naši mladi delavci in ena izmed naših osnovnih organizacij, znova potrjujejo, da naša mladina tvorno deluje pri razvijanju samoupravnih odnosov v naši delovni organizaciji-
Podeljena priznanja naj nam ne bodo samo nagrada za opravljeno delo, ampak spodbuda za še večjo angažiranost pri razvijanju in utrjevanju tistih pravih samoupravnih socialističnih odnosov v naši družbi, za katere smo se opredelili v ustavi in katerim je jasno začrtal smer X. kongres ZKJ.
J. M-
»Zame so položaji v vodstvih raznih organizacij vedno pomenili večjo možnost dela, informiranosti in večjo možnost vpliva na realizacijo zastavljenih ciljev in nekega koncepta, nikoli pa zbiranje funkcij«, je posebej poudaril sogovornik.
»Menim, da bom kot predsednik delavskega sveta, kar zame pomeni delovno in ne častno funkcijo, skupaj z drugimi pripomogel k uveljavitvi samoupravnega dela v TOZD IRRP in v Litostroju ter k njegovi učinkovitosti.
Delavski svet mora biti aktiven dejavnik z izdelanimi stališči na področju upravljanja in od bistvenih vprašanj in pojavov voditi kontinuirano politiko, ne pa da je pasivni opazovalec dogajanj, čigar dejavnost vzpodbujajo zunanji dejavniki. To pa zahteva večjo angažiranost vseh delegatov, ustrezno usposobljenost in učinkovite metode dela«.
In katere so najpomembnejše naloge novega delavskega sveta?
»Pred novoizvoljenim delavskim svetom se odpira dokaj širok spekter področij in vprašanj, zato je njegova prva naloga, da določi vrstni red nalog. To izbiro bi težko vnaprej opredelili, menim pa, da bo težišče našega dela usmerjeno v opredelitev razvojnega koncepta instituta, iz česar izvira kadrovska in investicijska politika, na področje raziskav in razvoja, v planiranje, proizvodne dokumentacije (kot kompleks razvoja, projektiranja in konstruiranja), organizacije poslovanja ter povečanje produktivnosti in njene stimulacije.
PLAN DELAJO DRUGI
V TOZD IVET so delegati delavskega sveta za novega predsednika tega organa izvolili strojnega ključavničarja Pavla Stupnikarja. V rodnih zasavskih revirjih je končal rudarsko industrijsko šolo, veselje do strojev pa ga je pred štirinajstimi leti pripeljalo v Litostroj, kjer se je prekvalificiral in postal vzdrževalec — strojni ključavničar v našem vzdrževalnem obratu.
»Presenečen sem bil, ker so me družbenopolitične organizacije predlagale za predsednika«, pravi tovariš Stupnikar. Funkcijo je prevzel s precejšnjim strahom, saj nima velikih izkušenj na družbenopolitičnem in samoupravnem polju. »Pokazalo se je, da je bil moj strah upravičen, saj so naloge še odgovornejše, kot sem si prvotno predstavljal. Delavski sveti TOZD dobivajo vsak dan odgovornejše in težje naloge. Toda s pomočjo tovarišev — delegatov, vodilnih delavcev in z lastno prizadevnostjo je delo kar dobro steklo in upam, da uspeh ne bo izostal.« Tako kot vsi delegati, ki žele svojo delegatsko dolžnost opravljati dosledno in opravičiti zaupanje delavcev, se mora tudi naš intervjuvanec stalno usposabljati, da dojema duha novih samoupravnih socialističnih družbenih odnosov.
Ko je nanesla beseda na najodgovornejše in najaktualnejše
naloge je dejal: »Težko bi se odločil, da bi iz množice nalog izluščil samo eno ali dve, kajti vsako zadevo jemljem resno, v skladu s tem pa jo je treba v določenem obdobju tudi razrešiti. Nedvomno pa je v tem trenutku aktualna in hkrati dolgoročna naloga razprava in uresničitev zakona o združenem delu. Prvi del razprave smo zaključili, čaka nas drugi, ko bomo preverjali našo stopnjo samoupravne organiziranosti z rešitvami, opredeljenimi v osnutku zakona. V tem trenutku pa je gotovo pomembno oblikovanje in sprejetje samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega načrta TOZD IVET, zlasti pa delovne organizacije. Stalno je treba spremljati in izvrševati planske naloge, da ne bi vse ostalo le na papirju«.
»Plan delajo drugi, ne mi v tozdu, naša naloga je, da ga uresničimo. Samo manjši del lahko planiramo sami, kajti z ob-
likovanjem temeljnih organizacij združenega dela se je planiranje remontov in investicij preneslo v posamezne tozde in smo tako prišli v položaj, da se moramo prilagoditi planom in trenutnim potrebam posameznih tozdov in služb. Poleg tega je dejavnost TOZD IVET specifična. Nimamo armade pripravljalcev proizvodnje, organizatorjev, dispečerjev in referentov, pač pa so te naloge prenesene na nas vzdrževalce. Pri popravilu stroja moram sam skrbeti za rezervne dele in za potreben material. Če je kje potrebno znanje, potem je to pri vzdrževanju. Sleherni od nas mora poznati »drobovje« stroja, sicer je ves trud zaman. Zato menim, da smo delavci, ki vzdržujemo stroje prenizko vrednoteni in naj ljudje, ki postavljajo merila za delitev osebnih dohodkov bolje proučijo naše delo«, je poudaril novi predsednik delavskega sveta TOZD IVET.
Problematično je tudi prikazovanje uspešnosti poslovanja. O tem sogovornik sodi takole: »Ker so cene naših uslug, posebno pa energije stalne, zunaj pa se le-ta draži, pridemo v položaj, ko bi morali tozdom zaračunavati več, kot to dovoljujejo naše cene, to pa se ne zgodi. Z večanjem naših poslovnih re-
zultatov se manjšajo rezultat* tozdov, posebno Pl in FI, zat° pa je poslovni uspeh našega tozda zelo različen. Denar sic*** ostane v delovni organizacij*’ vendar bo potrebno v prihodnjc poiskati način, kako to uskladit*' Naša glavna naloga je, da str** ji in naprave dobro delajo, “r jih vzdržujemo s kar najmanjs*' mi stroški in čim bolj kvalit®1' no in hitro.
JULIJ 1976
HE MRATINJE — VELIKAN NA PIVI
Jez za He-Martinje v znamenitem kanjonu reke Pive. Jez je visok več kot 200 m in predstavlja velik dosežek tudi v gradbeništvu — Foto: Vidrih
Del strojnice v času pospešene montaže — Foto: Šterk
(Nadaljevanje s 1. strani)
OSEBNI POPIS
Za HE Mratinje je Litostroj izdelal in montiral tri Fran-cisove vertikalne turbine, ki Pri padcu 162 m in pretoku 80 ms/s dajejo po 117,6 MW. Dobavili smo tudi montažni žerjav, predturbinske lopute in ostalo pomožno opremo. Tako turbine, kot zapiralni elementi pomenijo povsem samostojno konstrukcijsko rešitev litostrojskih strokovnjakov, razvito v sodelovanju z Institutom za turbinske stroje v Vižmarjih.
Konstrukcija turbine je bi-la zaupana dolgoletnemu lito-strojčanu ing. Leopoldu Malovrhu, ki je svoje delo opravil 2 njemu lastno natančnostjo.
Izdelava približno 1300 ton °preme je zahtevala z ozirom Pa tehnično zahtevnost tudi kopico novih tehnoloških prijemov, ki so v določenem pogledu predstavljali dokaj težke naloge, vendar so jih odgovorni sodelavci uspeli v ce-l°ti zadovoljivo rešiti.
Posebej je treba omeniti izdelavo varjenih gorilnikov premera 3500 mm, s katerimi se
tako po kvaliteti kot velikosti uvrščamo med najvidnejše proizvajalce tovrstne opreme v svetu.
V dnu globeli se svetlika pas bistre Pive, ki se z vrha zdi tako tiha in mirna, da bi jo skoraj imel za potoček, pa je ničkolikokrat pošteno zmedla račune ljudem, ki so jo krotili. Zdaj je umirila svoje vode za pregrado in preden se spet zlije v tisočletjih izdolbeno korito, mora utesnjena pa skrbno izračunani poti skozi spirale še opraviti delo, ki ji ga je naložil človek: vrteti turbine.
Res je graditeljem mnogokdaj stala ob strani tudi sreča, ko je na primer sprožila iznad kabelskega žerjava tone materiala prav tedaj, ko je bilo delovišče prazno, ali zvalila skalo po pobočju ali kamniti plaz, ki ni zajel nikogar. Toda ostal bo žalosten spomin na voznika buldožerja, ki je skupaj s težkim strojem v enem samem skoku z roba soteske pristal v dnu korita. Njemu je sreča obrnila hrbet... Enkrat samkrat sem se s tesnobo v prsih spustil v tisto globel, da bi si od blizu ogledal strojnico
in pogoje, v katerih delajo naši monterji, enkrat samkrat, in se potem, ko je bil po triurni zapori prehod spet odprt, z nedopovedljivim olajšanjem spet povzpel nazaj skozi prah in blato iz soteske do naselja, kjer so prebivali graditelji. Toda tu se začne že druga povest — povest, ki nosi naslov:
KAKO JE VZDRŽAL ČLOVEK?
O tem bi vedel več povedati ing. Peter Šterk, ki je prebil v tistem okolju, kot vodja naše montažne ekipe, skoraj štiri leta in pol, ali pa Franc Vidrih, ki ga je nasledil in montažo opreme uspešno prignal do konca. Morda pa bi pripovedi obeh imenovanih pridali še kaj svojega tudi ostali fantje — mladi monterji, ki so šli na tem izjemnem delovišču skozi ognjeni krst pridobivanja strokovnih izkušenj, odrezani od sveta, izpostavljeni vsakovrstnim nevarnostim. Te nanje niso prežale samo pri delu v strojnici pod tisoč in tisoč tonami betona, ampak še bolj na poti do nje in iz nje v 8 kilometrov oddaljeno naselje, kjer so se po večerni vrnitvi z delovišča od-počivali za nov delovni dan.
Človek ni stroj, za svoje počutje potrebuje poleg osnovnih življenjskih pogojev tudi določen občutek varnosti — prav to pa je tisto, zaradi česar montaže na HE Mratinju ne moremo primerjati z drugimi gradbišči hidroenergetskih objektov.
Stalni psihični pritisk, izvirajoč iz potencialne nevarnosti, odmaknjenosti od sveta (najbližja telefonska zveza in kulturno središče je šele v 40 km oddaljeni Foči!), osamljenost, nihajoča med delom v temačni strojnici, prašno ali poledenelo jamasto cesto in skromnim ležiščem v baraki, še tako izzivajoče podobe ženskih aktov na steni, so bili pogostni vzrok popuščanja živcev, notranje napetosti in neraspoloženja. Vendar ljudje so vztrajali in vzdržali, če kje, potem v HE Mratinju ni šlo samo za boj človeka z naravo, ampak še mnogo bolj za boj človeka s samim seboj.
DARILO ZA PRAZNIK
Nenadna poplava strojnice v oktobru 1974 je občutno Za-
vrla gradbena in montažna dela, saj je bilo potrebno že montirano opremo odmontira-ti, očistiti in ponovno montirati. Z izjemnimi napori pa je izvajalcem uspelo dela dokončati do konca leta 1975 in kljub zimi in snegu elektrarno
pripraviti za obratovanje. Tako se je v februarju letos uspešno zavrtela prva, v marcu druga in v juniju še zadnja turbina.
Po izvršenih potrebnih pre-iskusih in poskusnem obratovanju je bila elektrarna 13. julija — na dan vstaje črnogorskega naroda ob navzočnosti najvidnejših predstavnikov javnega življenja slovesno predana svojemu namenu. Lepšega in koristnejšega darila za praznik si res ni moč zamisliti in upravičeno se nad njim lahko veselimo tudi tisti, ki smo v mozaik skupnega dela vložili tudi svoj delež.
Nekaj mrmrajo sicer vode srebrne Pive v dnu kanjona, ko vrejo izpod betonskega bloka pregrade in tisti redki sončni žarki, ki se za kratek čas izgubijo v plastnicah tisočletnih skladov zgornje stene kanjona, delajo sotesko le še bolj mračno. Toda tam v dnu je dokaz nove zmage delovnega ČLOVEKA, od tam po tankih žilah vre energija na NJEGOV svetlejši dan.
Dbrisi jezu so že dobro vidni — Foto: Šterk leta 1973
J^ienje spirale v strojnici HE-Martinje. Zaradi prevelikih dimenzij '^terk6 špirale debavljene v delih in dokončane v strojnici — Foto
CELOVITA OCENA — NOVE NALOGE
Na razširjeni seji Sveta ZK in Konference osnovnih organizacij sindikata Litostroj, ki je bila v sredo, 14. julija v dvorani izobraževalnega centra, je tekla razprava o osnutku zakona o združenem delu, o srednjeročnem načrtu delovne organizacije, o stabilizacijskih prizadevanjih ter o kadrovski politiki. Poleg članov obeh organov družbenopolitičnih organizacij, so se seje udeležili še: Franc Hribar — sekretar Komiteja OK ZK Ljubljana-šiška, Slavko Krušnik — predsednik Občinskega sveta ZS Ljubljana-šiška, Bojan Jurčič — predstavnik Izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana-šiška; predsedniki delavskih svetov, sekretarji osnovnih organizacij zveze komunistov, predsedniki izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata ter predsedniki osnovnih organizacij zveze socialistične mladine TOZD in delovne skupnosti SSP; vodje delegacij, vodje konferenc in skupin delegacij, direktorji TOZD in sektorjev ter drugi vidni predstavniki družbenopolitičnega in gospodarskega življenja Litostroja.
Uvodno poročilo vseh štirih, gotovo najpomembnejših področij sedanje družbenopolitične in gospodarske aktivnosti, je podal generalni direktor dipl. ing. Marko Kržišnik, potem pa se je razvila živahna razprava, ki je razjasnila vrsto dilem in pokazala kaj je potrebno storiti, da bo položaj delavcev, združenih v Titovih zavodih Litostroj, še boljši in trdnejši, ter da bodo imeli le-ti dejansko odločujočo vlogo na vse procese v združenem delu.
ETO
1 viktor nolimal, Osnutek zakona o združenem delu
V ZADNJI ŠTEVILKI NAŠEGA ČASOPISA SMO SE SEZNANILI Z DRUŽBENOEKONOMSKIMI ODNOSI DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU, KOT JIH OBRAVNAVA OSNUTEK ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU. DANES PA SI BOMO OGLEDALI, KAKO JE ZDRUŽENO DELO SAMOUPRAVNO ORGANIZIRANO IN KAKO LAHKO DELAVCI V NJEM SVOJE SAMOUPRAVNE PRAVICE URESNIČUJEJO.
IV. Samoupravno organiziranje združenega dela
Ta del osnutka zakona vsebuje določbe o vseh oblikah združevanja dela in sredstev ter o načinu njihovega organiziranja. Osnovna oblika združenega dela, v kateri delavci, ki opravljajo gospodarsko ali drugo družbeno dejavnost ter delajo s sredstvi, ki so družbena lastnina, uveljavljajo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice je temeljna organizacija združenega dela (TOZD).
Nadaljnja oblika združevanja je združevanje temeljnih organizacij združenega dela v delovno organizacijo. Temeljna in delovna organizacija sta tudi edini obvezni obliki združevanja. Vse nadaljnje oblike in možnosti združevanja so stvar dogovora in interesa ter medsebojne povezanosti delavcev v procesu ustvarjanja dohodka.
Osnutek zakona določa, da imajo delavci pravico in dolžnost organizirati del delovne organizacije kot temeljno organizacijo, če ta del izpolnjuje naslednje pogoje:
—	takšen del mora predstavljati delovno celoto,
—	rezultat skupnega dela delavcev v taki delovni celoti, ki se organizira kot temeljna organizacija združenega dela, se mora samostojno izraziti kot vrednost v delovni organizaciji ali na trgu,
—	tak del delovne organizacije mora delavcem v njem omogočiti, da lahko kot temeljna samoupravna skupnost delavcev uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice.
Za organiziranje temeljne organizacije morajo biti izpolnjeni vsi trije pogoji.
Postopek za organiziranje temeljne organizacije lahko začnejo delavci oziroma skupina delavcev, sindikalna organizacija, organ upravljanja v delovni organizaciji, družbeni pravobranilec samoupravljanja, skupščina družbenopolitične skupnosti in drugi z zakonom pooblaščeni organi, ki skličejo zbor delavcev, na katerem ugotovijo, če so pogoji za organiziranje temeljne organizacije. Če delavci na zboru ugotovijo, da so pogoji za organiziranje temeljne organizacije, odločijo o njenem organiziranju z referendumom.
Sklep o organiziranju temeljne organizacije pošljejo ti delavci v osmih dneh od sprejetja takega sklepa vsem ostalim temeljnim organizacijam v delovni organizaciji, ki lahko v tridesetih dneh začnejo spor pred sodiščem združenega dela, če menijo, da niso izpolnjeni potrebni pogoji. Ko postane sklep o organiziranju temeljne organizacije veljaven, potem lahko sklenejo delavci te temeljne organizacije samoupravni sporazum o združevanju dela v temeljni organizaciji združenega dela. Ta sporazum je novost v osnutku zakona in predstavlja ustanovitveni akt za temeljno organizacijo. Po sklenitvi tega sporazuma sprejmejo delavci svoj statut, izvolijo delavski svet in pristopijo k samoupravnemu sporazumu o združevanju v delovno organizacijo. Istočasno se v delovni organizaciji oblikuje delegatsko sestavljena komisija, ki izdela predlog za razdelitev premoženja, pravic in obveznosti.
Poudariti je potrebno tudi to, da je temeljna organizacija združenega dela lahko le del delovne organizacije. Iz tega pa sledi, da obstajajo delovne organizacije brez temeljnih organizacij, če ni pogojev, da se v takšni delovni organizaciji ustanovita vsaj dve temeljni organizaciji.
Delavci imajo pravico izločiti temeljno organizacijo iz delovne
organizacije, razen v primeru, ko bi to bistveno otežilo oziroma onemogočilo delo drugi temeljni organizaciji v sestavi delovne organizacije. Sklep o izločitvi sprejmejo delavci z referendumom. S sklepom so delavci dolžni v osmih dneh seznaniti vse ostale temeljne organizacije v delovni organizaciji, ki lahko v tridesetih dneh začnejo spor pred sodiščem združenega dela, če se ne strinjajo z izločitvijo.
Osnutek zakona omogoča tudi oblikovanje posebnih vrst temeljnih organizacij združenega dela za opravljanje skupnih poslov. To so strokovna opravila, ki jih opravljajo za ostale temeljne organizacije oziroma delovne organizacije. Osnutek zakona v zvezi s tem navaja predvsem naslednje posle: komercialne posle, projektiranje, inženiring, raziskovanje tržišča, znanstvenoraziskovalna dela, elektronsko obdelavo podatkov in strokovno izobraževanje.
Temeljne organizacije, ki opravljajo takšne skupne posle, se ne morejo izdvojiti iz sestava delovne organizacije brez soglasja delavcev drugih temeljnih organizacij.
Osnutek zakona prav tako navaja, da delavci, ki opravljajo plansko-analitska dela, personalno službo, knjigovodstvo, evidenčna in druga administrativna dela, ne morejo oblikovati temeljne organizacije, temveč se samoupravno organizirajo v delovni skupnosti.
Osnutek zakona opredeljuje delovno organizacijo (DO) kot samostojno samoupravno organizacijo delavcev, povezanih s skupnimi interesi pri delu in organiziranih v temeljne organizacije v njeni sestavi ali neposredno povezanih z enotnim delovnim procesom.
Osnutek zakona podrobno določa pogoje in način ustanavljanja delovne organizacije. Ustanavljanje delovne organizacije se začne z izdajo akta o ustanovitvi, konča pa s konstituiranjem delovne organizacije. Osnutek zakona sicer obravnava vse možne primere in slučaje v zvezi s tem, ki pa ne predstavljajo nekih izrazitih novosti oziroma celotna tematika v zvezi s tem ni toliko aktualna.
Omenili smo že, da sta temeljna in delovna organizacija edini obvezni obliki združevanja. Vse ostale oblike združevanja pa so potem izoblikovane na podlagi interesov.
Tako osnutek zakona pravi, da je sestavljena organizacija združenega dela (SOZD) samostojna organizacija, v kateri so združene delovne organizacije, ki morajo s to združitvijo v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo zagotavljati tudi interese združitve temeljnih organizacij, ki so v njih sestavi.
Zato se sestavljena organizacija združenega dela organizira:
—	če se medsebojno dopolnjujejo pogoji dela, sredstva za proizvodnjo in druga delovna sredstva,
—	če se posebno dopolnjuje proizvodnja, opravljanje storitev ali prometa,
—	če se z organiziranjem skupnega znanstveno-raziskoval-nega dela zagotavlja izpopolnjevanje delovnega procesa in tehnologije združenih organizacij.
V osnutku zakona so opredeljene tudi smeri združevanja. Tako imenovano vertikalno združevanje nastopa v primerih, ko so med seboj povezane razne delovne organizacije, ki proizvajajo surovine, energijo, reprodukcijski material, polizdelke oziroma vršijo nadaljnjo obdelavo gotovih proizvodov ali promet blaga oziroma storitev.
Horizontalno združevanje delovnih organizacij pa nastopa v primerih, ko te delovne organizacije delajo in izdelujejo v bistvu enake vrste proizvodov oziroma, ki opravljajo enake vrste storitev. Cilj takšnega združevanja je ali delitev dela in specializacija, ali pa razvitejša tehnič-no-tehnološka osnova dela v združenih organizacijah.
Osnutek zakona nadalje predvideva združevanje v skupnosti organizacij združenega dela, in sicer:
—	poslovne skupnosti organizacij združenega dela,
—	samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje,
—	skupnosti temeljnih organizacij združenega dela in
—	skupnosti delovnih organizacij.
Osnutek zakona posebej obravnava vsako od navedenih združenj in vidika vsakokratne specifičnosti. Skupni imenovalec vseh pa je — uresničevanje določenih skupnih interesov.
Organizacije združenega dela in druge družbene pravne osebe lahko ustanavljajo banke in skupnosti za zavarovanje premoženja in oseb, kar pa bo urejeno s posebnimi zveznimi zakoni.
Glede samoupravnih interesnih skupnosti osnutek zakona samo ponavlja temeljna načela njihovega organiziranja. Poznamo dva tipa samoupravnih interesnih skupnosti:
—	tistih, katerih motiv združevanja je menjava dela (izobraževanje, znanost, kultura, zdravstvo, socialno varstvo, itd.) ter
—	tistih, ki jih delavci in drugi delovni ljudje ustanavljajo, da bi si zagotovili socialno varnost (pokojninsko in invalidsko zavarovanje, itd.).
Osnutek zakona daje poseben poudarek na možnost organiziranja v skupnosti združenega de-
la za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje, v katere se lahko povezujejo temeljne, delovne in sestavljene organizacije, poslovne skupnosti organizacij združenega dela, banke, samoupravne interesne skupnosti in druge oblike združevanja dela in sredstev, ki na podlagi samoupravnega sporazuma uresničuje določene skupne interese.
Delavci, ki v organizacijah združenega dela ali drugih oblikah združevanja dela in sredstev opravljajo administrativno-stro-kovna, pomožna in podobna dela, lahko za opravljanje teh del oblikujejo eno ali več delovnih skupnosti. Navedena dela se lahko opravljajo tudi v temeljni organizaciji v posebni delovni enoti.
Sklep o organiziranju in konstituiranju delovne skupnosti sprejmejo delavci te skupnosti na zboru. Medsebojne odnose uredijo delavci delovne skupnosti z delavci temeljnih organizacij s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih. Delavci delovne skupnosti sprejmejo sporazum o združevanju dela, statut in samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih.
Delavci v delovni skupnosti pridobivajo dohodek iz celotnega prihoda, ki ga ustvarijo s svobodno menjavo dela z delavci v organizacijah oziroma skupnostih, za katere opravljajo dela skupnega pomena. Dohodek je odvisen ne le od vrste in obsega del, ki jih opravljajo, marveč predvsem od prispevka k uspehu poslovanja organizacije, v kateri obstajajo in delujejo.
Osnutek zakona nadalje obravnava organizacije združenega dela iz vidika pravne in poslovne sposobnosti, s katerimi te organizacije vzpostavljajo poslovne odnose.
Vsaka organizacija združenega dela lahko opravlja le eno glavno dejavnost, poleg nje pa še stranske dejavnosti. Dejavnosti delovne organizacije so glavne dejavnosti. Dejavnosti delovne organizacije so glavne dejavnosti temeljnih organizacij. Vsaka gospodarska delovna organizacija mora imeti firmo — ime,
pod katerim posluje ter sedež. Vsaka gospodarska temeljna organizacija pa ima ime, s katerim posluje znotraj delovne organizacije, navzven pa posluje s firmo delovne organizacije. V firmi delovne organizacije morajo biti označene oblike odgovornosti temeljnih organizacij za njene obveznosti.
V	osnutku zakona je določeno, da organizacijo združenega dela zastopa in predstavlja njen individualni poslovodni organ oziroma predsednik kolegijskega poslovodnega organa, poleg njiju pa lahko še drugi vodilni delavci, če tako določa statut.
Za poslovno tajnost se po osnutku zakona štejejo listine in podatki, ki jih organizacija združenega dela določi v svojih splošnih aktih, predvsem pa tisti:
—	ki jih pristojni organ razglasi za poslovno tajnost,
—	ki jih organizaciji združenega dela pristojni organ sporoči kot zaupne,
—	ki se nanašajo na dela, ki jih organizacija združenega dela opravlja za JNA,
—	ki vsebujejo ponudbe na razpis in licitacijo, dokler niso objavljeni rezultati,
—	ki imajo poseben družbeni pomen.
Praviloma pa za delavce znotraj organizacije združenega dela ni poslovne tajnosti.
V	sodni register, ki je javen, se vpisujejo organizacije združenega dela, skupnosti organizacij združenega dela, združenje in druge oblike njihovega organizacijskega združevanja, banke, zavarovalne skupnosti, itd. Podatki registra se objavijo v Uradnem listu SFRJ.
V. Uresničevanje samoupravljanja delavcev v združenem delu
V	osnutku zakona je opredeljeno, da delavci uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice z odločanjem na zborih delavcev, z referendumom in drugimi oblikami osebnega izjavljanja, po delegatih v delavskem svetu in z nadzorstvom nad izpolnjevanjem sklepov in delom organov ter služb teh organizacij ter po delegacijah in delegatih v skupščinah družbenopolitičnih skupnostih.
Odločanje z osebnim izjavljanjem vrše delavci:
—	z referendumom,
—	na zborih delavcev,
—	s podpisovanjem oziroma dajanjem posebnim pismenih izjav,
—	in z drugimi oblikami osebnega izjavljanja.
Predhodno razpravo pri oblikah odločanja z osebnim izjavljanjem organizira sindikat. Samoupravne sporazume in druge splošne akte se sprejema z veči- | no glasov vseh delavcev v temeljni organizaciji oziroma z večino glasov vseh delavcev vsake temeljne organizacije v delovni organizaciji.
Tudi odločanje preko delegatov in delegacij se šteje za neposredno obliko odločanja delavcev, ki dajejo svojim delegatom smernice in navodila za delo.
Kot pravico in dolžnost delegata pa osnutek zakona navaja:
—	posredovanje stališč delavcem, ki so ga izvolili,
—	usklajevati stališča z ostalimi delegati,
—	obveščati delavce o svojem delu,
—	zahtevati stališča delavcev, kadar mu niso dali smernic.
Glede organov upravljanja osnutek zakona ne predvideva, grobo vzeto, nekih bistvenih novosti glede na dosedanjo prakso in izkušnje. Kot organe upravljanja navaja:
—	delavski svet,
—	izvršilni organ delavskega sveta in
—	poslovodni organ,
katere potem obravnava y
ustrezni samoupravni organizaciji, kot so: temeljna organizacija, delovna organizacija, sestavljena organizacija in delovna
(Nadaljevanje na 5. strani)
AKTIVNOST SINDIKATA
Konferenca sindikata se je v začetku julija sešla na 12. redni seJii_ kjer je pregledala uresničevanje sklepov 11. seje, obravnavala analizo razprav o osnutku zakona o združenem delu in potek nadaljnjih razprav, uskladila predloge za nagrade jubilantom ter oce-nila vpis posojila za ceste.
•	Na enajsti seji je bilo do-Sovorjeno, da Izvršni odbori °OS obravnavajo problematiko zdravstvenega varstva, službe varstva pri delu in socialne služ-pe. Na osnovi ocene, predlogov
stališč osnovnih organizacij sindikata bo konferenca uskladi-« stališča, ter sprožila nadaljno akcijo za izboljšanje življenjskih ln delovnih razmer delavcev.
•	Analiza razprav o osnutku zakona o združenem delu je izdelana. Z vsebino in namenom zakona so vsi seznanjeni, preostanejo nam razprave o speci-poni tematiki iz Zakona o združenem delu. Bistveni pogoj za Uspešnost te aktivnosti je dobro Poznavanje bistva iz vsebine no-Vltl družbenoekonomskih odno-s°v, ki so temelj ustavne ure-
ditve in osnutka zakona o združenem delu in ocena slabosti in pomanjkljivosti v dosedanjem načinu organiziranosti in uveljavljanja samoupravnih odnosov.
Postavljen je bil jasen cilj, da razprava ne sme biti namenjena samo seznanjanju, temveč neposrednemu soočanju z vprašanji organiziranosti ter samoupravnih in dohodkovnih odnosov, prav tako pa tudi oceni gospodarskega položaja v naši delovni organizaciji. Poleg ocene samoupravnih odnosov in analize razprav so bile tudi zbrane pripombe in posredovane navzven.
Naša naloga je, da sprejmemo konkretni program ukrepov za izpopolnitev samoupravnega in delegatskega sistema v smislu
poslovilno srečanje učencev ICL ob koncu šolskega leta. Letos je “spesno končalo šolanje skupno 85 učencev, od tega za Litostroj 48 111 za Iskro 37
Novi člani ZK
Izobraževalni center Litostroj je v počastitev dneva mladosti organiziral svečan sprejem učencev II. in III. letnika v ZK. Ob sprejemu sta bila prisotna tudi sekretar OK ZK Ljubljana-šiška tovariš Franc Hribar in predstavnik Sveta ZK OZD Litostroj tovariš Premk. Lahko trdimo, da je bila svečanost po svojem pomenu dostojna proslavitev praznika, saj smo v OO ZK ICL sprejeli 18 novih članov, med njimi 16 učencev.
Kako nas svečano vzdušje na Proslavah, ki jih prirejamo ob Pomembnih mejnikih naše kul-tUrne in politične preteklosti, na-Sradi za vloženo delo in pripra-Ve> smo tudi ob sprejemu učen-oev v ZK dobili potrditev, da je Paše delo pravilno, potrebno in tudi uspešno.
V tem, da se je 18 tovarišev ?dločilo za vstop v vrste ZK, J® viden prispevek nekaterih po-‘Pornnih dejavnikov:
Uspešno delo mladinske orga-Pizacije.
, Delovanje marksističnega krožka na šoli, aktivno sodelovanje in pomoč mladih komuni-j pv, sprejetih v ZK v lanskem etu. Precejšen delež pri tem ima ,pdi učni predmet: Samouprav-patije s temelji marksizma, uvajanje učencev v praktično samo-uPravljanje.
• Na odločitev novih članov pa 1® Prav gotovo vplivalo tudi raz-Fpano idejnopolitično delo v ko-®ktivu IC Litostroj. v Kolektiv ICL se zaveda odgo-prnosti pri opravljanju svoje aioge — vzgoji kadrov za to-varno.
s. Vemo, da tovarna potrebuje 'rokovno sposobne delavce in eiavce samoupravljavce. Stro-ijjpTo sposobni in politično zre-, delavci bodo uresničili to, kar r-paš skupen cilj — ustvariti pnične samoupravne socialistič-ne odnose.
Mi, ki že leta in leta hodimo, prav tako pa mladi delavci, ki prvič vstopajo v našo tovarno, imamo enotno dolžnost — uresničiti besede tovariša Tita, ki so vrezane v čvrst kamen na našem spomeniku:
OO ZK ICL je prepričana, da je s svojim delom, pri oblikovanju mladega človeka na pravi poti in da prispeva k uresničevanju naših skupnih nalog.
Ob sprejemu v ZK so novim članom ZK čestitali sekretar OK ZK Ljubljana-šiška tovariš Franc Hribar, direktor TOZD ICL tovariš Premelč in predstavnik Sveta ZK OZD Litostroj tovariš Premk. Vsi so ob čestitkah novim komunistom zaželeli tudi veliko uspeha pri delu na delovnih mestih v družbenopolitičnem in osebnem življenju.
Tovariš Premk je bodočim sodelavcem v nekaj besedah povedal vse, kar tovarna od njih pričakuje: nove moči pri proizvodnih nalogah in pri gradnji novih družbenih odnosov.
Sekretar OO ZK TOZD ICL tovariš Bojan Štine je omenil, da se aktivnost Zveze komunistov v tem času usmerja v važne spremembe pri uresničevanju samoupravnih socialističnih odnosov. Mladi komunisti bodo delovali v delovni organizaciji prav v času sprejemanja in uresničevanja male ustave, tj. zakona o združenem delu.
OO ZK ICL
zakona. Načrt mora zajeti vsa področja, ki jih zakon obravnava.
V načrtu nadaljnjih razprav moramo opredeliti tudi postopek za pripravo in sprejemanje statutov, samoupravnih sporazumov in splošnih aktov. To pomeni, da na sprejemanje zakona ne bomo čakali, ampak takoj začeli s pripravami.
Za družbenopolitične delavce je pomembno kaj moramo iz vsega tega vedeti, kaj je vsebina problematike, ki jo je potrebno razrešiti. Program za potek nadaljnjih razprav bo pripravljen do 1. 9. 1976, za katerega je zadolžen tovariš Sabol.
•	Konferenca OOS je na osnovi razprav v osnovnih organizacijah razpravljala o predlogih OOS glede priznanj jubilantom in končni predlog dala v potrditev delavskemu svetu delovne organizacije, ki ga je tudi sprejel.
Konferenca meni, da naj bi bile take nagrade in priznanja tudi za bodoče, spremenjene le v toliko, kolikor bodo spremenjena sredstva, ki jih določa samoupravni sporazum kovinske in elektroindustrije naše panoge na osnovi sindikalne liste.
•	Konferenca je obravnavala probleme naših dveh kulturnih skupin, godbe na pihala in pevskega zbora Litostroj, ki so zašli v glob j o kadrovsko krizo, ka-
tero moramo razrešiti na ravni Konference OOS ne pa samo v komisiji za kulturo in prosveto pri Konferenci OOS.
Po široki razpravi je sklenjeno:
—	da odbor pevskega zbora v povezavi s komisijo za kulturo uredi status s pevovodjo tovarišem Rupnikom in pismeno poroča do 26. 7. 1976,
—	da komisija v sestavi Jurak, Gregorc, Kriče j, Burič, Vidmar, Kočar, Oprešnik in Mihelič v povezavi s komisijo za kulturo pri Konferenci OOS pripravi predlog za sanacijo obstoječega stanja ter poroča o rezultatih dela konferenci OOS do 26. 7. 1976.
e Podano je bilo tudi poročilo o dejavnosti na športnem in rekreacijskem področju.
— Konferenca OOS Litostroj je organizator drugih športnih iger ZPS, ki bodo 18. 9. 1976 v Litostroju. Komisija za šport je sestavila organizacijski odbor in pritegnila k sodelovanju še ostale člane naše delovne organizacije.
•	III. TABOR Litostrojčanov bo 21. 8. 1976 na Soriški planini. V ta namen tudi potekajo priprave in akcije.
e Vpis posojila za ceste je po programu zelo dobro stekel in ga lahko v tej fazi ocenimo kot uspešnega. O vpisu so poročali predsedniki komisij.
•	V delu je poslovnik osnovnih organizacij sindikata, Konference OOS, organov in komisij.
•	Delavci delovne organizacije Litostroj smo prispevali za tolminsko potresno območje 600.000 din s tem, da smo v cementarni Salonit Anhovo plačali cement, katerega bo odbor razdelil. Ostanek sredstev pa je nakazan sindikatu Gostol, Nova Gorica, za TOZD Tolmin, ki je članica ZPS, za pomoč prizadetim na potresnem področju.
•	Konferenca je zadolžila kadrovsko komisijo, da do prihodnje seje analizira kadrovsko zasedbo komisij pri konferenci glede na dejavnost dela in pripravi predlog zamenjave nedelovnih članov. Konferenca bo predlog za zamenjavo nedelovnih članov posredovala IO OOS v TOZD in delovno skupnost SSP.
e Ker OOS še niso posredovale konferenci OOS predlogov za priznanje sindikata Litostroj glede na razpis, naj to store do 30. 7. 1976.
•	Konferenca predlaga upravnemu odboru delovne organizacije, da prispeva za reklamni oglas Planinskemu vestniku 2.000 din za polovico strani.
•	Konferenca sindikata Litostroj je organizirala razgovor za vse člane kolektiva, ki še nimajo rešenega stanovanjskega problema. Razgovora se je udeležilo dnevno po 20 predstavnikov, tako da so bile zastopane vse TOZD, prav tako je prisostvoval razgovoru tovariš Henrik Bratkovič, namestnik predsednika delavskega sveta delovne organizacije Litostroj.
Osnutek zakona o združenem delu
(Nadaljevanje s 4. strani)
skupnost in to iz vseh vidikov in v obsegu, kot je potrebno zaradi celovitosti družbenoekonomskega samoupravnega sistema.
Dokaj odločen in jedrnat je 521. člen osnutka zakona, ki pričenja poglavje o obveščanju delavcev v združenem delu in pravi:
Organi organizacije združenega dela morajo zagotoviti, da bodo delavci redno, pravočasno, resnično, popolnoma ter vsebinsko in oblikovno na dostopen način obveščeni o celotnem poslovanju organizacije združenega dela in njenem materialno-finanč-nem stanju, o pridobivanju in delitvi dohodka ter uporabi sredstev, o rezultatih, doseženih z združevanjem sredstev iz minulega dela v vseh oblikah združevanja dela in sredstev ter o drugih vprašanjih, ki so pomembna za upravljanje, odločanje in uveljavljanje samoupravne delavske kontrole.
Za kršitev dolžnosti s področja obveščanja je določena tudi materialna odgovornost.
V	zvezi s samoupravno delavsko kontrolo je v osnutku zakona določeno, da imajo delavci v organizacijah združenega dela za uresničevanje in varstvo svojih samoupravnih pravic in dolžnosti pravico uveljavljati samoupravno delavsko kontrolo
—	neposredno,
—	organih upravljanja in
—	po posebnem organu samoupravne delavske kontrole
in to na vseh ravneh združevanja dela in sredstev. O svojem delu samoupravna delavska kontrola obvešča delavce.
Delavec je za svoje delo in udeležbo v družbenih zadevah osebno odgovoren, tako pri izpolnjevanju svojih delovnih obveznosti, kakor tudi pri opravljanju svojih samoupravi j alskih funkcij. Delavec je tudi kot delegat v delavskem svetu osebno odgovoren in za svoje delo odgovarja delavcem. Opredeljene so tudi odgovornosti članov izvršilnega organa in poslovodnega organa. Zanje osnutek zakona določa tudi materialno odgovornost za škodljive sklepe in delovanje.
V	osnutku zakona je navedeno, da se vsi medsebojni družbenoekonomski in samoupravni odnosi v organizaciji združenega dela oziroma v drugi samoupravni organizaciji in skupnosti urejajo z
—	družbenim dogovorom, ali
—	samoupravnim sporazumom, ali
—	drugimi samoupravnimi splošnimi akti.
Družbeni dogovor je podlaga za usklajevanje skupnih interesov in za urejanje medsebojnih razmerij s samoupravnimi sporazumi in z drugimi samoupravnimi splošnimi akti. Z družbenimi dogovori se na primer urejajo odnosi v sistemu planiranja, osnov za merila oblikovanja politike cen, osnov za merila delitve in razporejanja dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev, obnašanje v mednarodni menjavi, politiki zaposlovanja v Jugoslaviji in tujini in drugih vprašanjih širšega družbenega pomena. Za udeleženca, ki je družbeni dogovor sklenil pa ga ne spoštuje, se izvaja družbenopolitična odgovornost.
Razen z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi se družbenoekonomske odnose v organizacijah združenega dela ureja še s naslednjimi samoupravnimi splošnimi akti: statutom, pravilniki, sklepi, ki na splošno urejajo določeno vprašanje, poslovniki in drugimi splošnimi akti.
Glede družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine osnutek zakona navaja da se z družbenim varstvom zagotavlja varstvo pravice dela z družbenimi sredstvi in drugih pravic na podlagi družbene lastnine, kadar se onemogoča ali omejuje njihovo uresničevanje, kadar se družbena sredstva prilašča ali kako drugače nezakonito razpolaga z njimi in še v mnogih drugih primerih, ki jih osnutek zakona opredeljuje kot bistveno skaljene samoupravne odnose ali huje prizadete družbene interese, ali če organizacije združenega dela ne izpolnjujejo z zakonom določenih obveznosti. V takih primerih skupščina družbenopolitične skupnosti nastopi z ukrepi družbenega varstva, in sicer:
—	odstavi poslovodni organ,
—	odstavi posamezne delavce z vodilnih delovnih mest,
—	razpusti delavski svet,
—	razpusti izvršilni organ,
—	za določen čas omeji uresničevanje določenih samoupravnih pravic delavcev (začasno),
—	imenuje začasni organ upravljanja in
—	odredi druge začasne ukrepe v skladu z zakonom.
Če sporov, ki nastanejo med delavci v organizaciji združenega dela ali med delavci in organi družbenopolitičnih skupnosti, ni mogoče rešiti po redni poti, je predvidena pravica in dolžnost delavcev, da postavljajo svoje nerešene zahteve preko sindikalne organizacije. Za hujše spore lahko delavci, sindikat in druge družbenopolitične organizacije osnujejo skupen organ za reševanje nastalega spora.
Osnutek zakona o združenem delu se končuje s kazenskimi ter prehodnimi in končnimi določbami.
Kazenske določbe dokaj podrobno obravnavajo razne gospodarske prestopke in prekrške, za katere se lahko kaznuje organizacija združenega dela do en milijon din ali njena odgovorna oseba do 30.000 din.
Prehodne in končne določbe pa določajo roke za uskladitev statutov in delovanja v združenem delu z zakonom.
To bi bil bežen prelet skozi osnutek Zakona o združenem delu. Morda je ta prelet celo nekoliko predrzen in preveč površinski. Toda prepričani smo, da smo zadostili osnovnemu namenu, ki je bil, da vsakega člana naše delovne organizacije ponovno opozorimo na osnutek zakona, da mu damo časovno in prostorsko neodrejeno možnost, da se v miru in po častni presoji seznani z vsebino osnutka zakona, pa čeprav ima 646 členov in prouči le tiste člene, ki so zanj zanimivi. Pravica in dolžnost vsakega od nas pa je, da smo in da bomo prisotni tedaj in tam, ko bomo spraševali in odgovarjali, kako je vsebina zakona o združenem delu uresničena v naših samoupravnih aktih in našem vsakdanjem življenju.
UPOKOJENCEM!
Sindikalna organizacija TZ Litostroj obvešča vse upokojence Litostroja, da bo letošnje srečanje upokojencev v ponedeljek 30. avgusta ob 18. uri v naši delavski restavraciji.
Vse, ki se mislijo udeležiti srečanja, prosimo, da do 20. avgusta dvignejo vabila v sindikatu.
Konferenca OOS TZ Litostroj
Praznovali smo dan borca
Praznovanju 4. julija, dneva borca po vsej naši domovini so se letos že šestič pridružili člani organizacije ZB NOV, zaposleni v naši delovni organizaciji in člani krajevne skupnosti Litostroj.
Tovariškega srečanja v prostorih delavske restavracije se je udeležilo več kot 350 članov, ki so v prijetnem razpoloženju obujali spomine na dni, ko je bil gozd njihov dom in zakurjena kmečka peč razkošje.
K prijetnejšemu vzdušju je pripomogel kratek, a izbran program. Litostroj ski pevci so s svojim ubranim petjem ustvarili slavnostno vzdušje, zabavni ansambel pa je ubiral poskočne viže. Govornika, tovariš Živkovič in tovariš Zorec sta na kratko orisala prehojeno pot, uspehe na tej poti in opozorila na naloge, ki se pred člane ZB postavljajo tudi danes, kajti bitka za naš boljši jutri še ni končana. Odprtih problemov je še vedno veliko in prav borci bi s svojimi izkušnjami lahko marsikdaj pomagali uspešneje in hitreje reševati težave.
Zato težnja po ustanovitvi aktiva članov organizacije ZB NOV v Litostroju ni samo želja, ampak tudi potreba.
V podjetju je zaposlenih 169 delavcev, ki so že člani organizacije ZB NOV in 63 delavcev, ki so aktivno sodelovali v NOV, vendar za njih nimamo podatkov, ali so včlanjeni v organizacijo. Skupno število 232 je visoko in menimo, da bi morali biti ti člani zaradi specifičnih potreb v Litostroju povezani v aktivu v sami delovni organizaciji. Konferenca osnovnih organizacij sindikata Litostroj si je med drugimi nalogami zastavila tudi to, da bo nudila vso potrebno pomoč, da tak aktiv zaživi tudi pri nas. Dokaz, da težimo k čim tesnejšemu sodelovanju in povezovanju članov ZB NOV v delovni organizaciji in na terenu, je tudi tovariško srečanje, ki ga je konferenca osnovnih organizacij sindikata Litostroj že petič organizirala skupaj s člani ZB NOV krajevne skupnosti Litostroj.
V imenu udeležencev in organizatorja tega srečanja se iskreno zahvaljujemo pevcem, govornikoma, zabavnemu ansamblu, osebju delavske restavracije in vsem, ki so pripomogli, da smo večer prijetno preživeli.
M. K.
• , :	• . V ;
Ves mesec so se vrstile prireditve na katerih so nastopali številni zbori in glasbeniki, ki so predramili celo občino šiško. K prebujenju je veliko pripomogla tudi šesta konferenca Zveze kulturno prosvetnih organizacij občine, na kateri so ustanovili novo delovno telo kulturnega področja. Sadove smemo pričakovati v bližnji prihodnosti.
Naš pevski zbor je bil prav v tem času zelo aktiven, odzval se je povabilu k sodelovanju na
NAGRADE JUBILANTOM V LETU 1976
Konferenca OOS je razpravljala o predlogih osnovnih organizacij sindikata glede priznanj jubilantom in sprejela naslednji sklep:
Konferenca OOS TZ Litostroj predlaga delavskemu svetu delovne organizacije usklajen predlog za obdaritev jubilantov v letu 1976:
—	za 10-letno sodelovanje — uro v vrednosti 2.300 din;
—	za 15-letno sodelovanje — pismeno priznanje — diplomo;
—	za 20-letno sodelovanje — 3.450 din;
—	za 25-letno sodelovanje — 4.600 din in izlet v Derdap;
—	za 30-letno sodelovanje — pismeno priznanje — diplomo in izlet (do 500 km).
Delavski svet DO je predlog soglasno potrdil.
Taka oblika naj velja tudi za bodoče, spremenjena le v toliko, kolikor bodo spremenjena sredstva, ki jih določa samoupravni sporazum kovinske in elektro industrije naše panoge na osnovi sindikalne liste.
je bil nagrajen s sproščenim aplavzom. Za naš zbor je to prvi nastop take vrste in upajmo, da ne zadnji.
J. O.
RAZMIŠLJANJE V MIRU
Mir sklepamo,
ko si podajamo roke.
Mir se rodi, ko vsak svoje dobi.
Mir gradimo,
Mir čuvamo:
ko vračamo odvzeto in tuje. »Ne laži, ne klevetaj, tovariš!« Mir ni uganka — to vedo vsi dobri in delovni ljudje.
Razumite tudi vi!
Mir ni igračka — mir je bodočnost in sreča. Mir med narodi ni samo mir — to je grobnica grdega in
starega —
vojne in sovraštva.
Dušanka Kogoj (Prevedla E. L.)
Pevski zbor Litostroja med izvajanjem programa ob dnevu borca v naši delavski restavraciji
Iz kulturne kronike
ČESTITKA
Tovarišu, Avgustu Kočarju, čestitamo ob njegovi 50-let-nici in mu želimo mnogo zdravja, sreče, zadovoljstva in dobrega počutja med nami.
Sodelavci planske operative TOZD-PI
proslavi ob dnevu samoupravljavcev, ki je bila 25. junija v prostorih Skupščine SRS. Za ta nastop so pred dnevi prejeli pohvalno pismo, ki ga v celoti objavljamo.
Dragi Tovariši!
»V imenu republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in Skupščine SR Slovenije se za res uspešen nastop na proslavi dneva samoupravljavcev zahvaljujemo vsem vašim pevcem in zborovodji.
Pri tem izražamo tudi zadovoljstvo vseh udeležencev proslave, da so lahko slišali nastop delavskega pevskega zbora na dan, ko samoupravljavci slavimo svoj vsakoletni praznik.
Prepričani smo, da je pred vami še veliko uspehov.«
Naš pevski zbor je nastopil tudi na Rašici 26. junija ob prazniku občine šiška in je sodeloval le v skupnem nastopu.
Letošnji dan borca, 4. julij so naši pevci počastili tudi na slovesnosti v prostorih delavske restavracije.
Omeniti moramo tudi udeležbo naših pevcev na sedmem taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, katerega pokrovitelj je bil tovariš Stane Dolanc. Zbor
•:
30. junija je odšel v pokoj Matej Burjek, transportni delavec v centralnem skladišču elek-tromateriala.
V Litostroju se je zaposlil 13. 4. 1960. Bil je eden naših najstarejših sodelavcev v podjetju, saj je rojen leta 1907.
Zahvaljujemo se mu za vestnost in prizadevnost in mu želimo še mnogo zdravih let v miru in zadovoljstvu in ob lepih spominih na svoje sodelavce.
mw r
Jože Rupar, skladiščnik v planski operativi FI je prišel v Litostroj 17.8.1962. Pri nas je bil do 13.6.1976. Obema želimo še mnogo zdravja in zadovoljstva.
V juniju letos je odšel v pokoj Anton Rajkovič, priučen pleskar v FI. V Litostroju je bil od 28.9.1964 (s prekinitvijo dveh mesecev).
POŠKODBE V JUNIJU 1976
TOZD DS	število poškodb	število izgub, delovnih dni
TOZD Pl — Livarna sive litine	14	126
— Livarna jeklene litine	9	205
— Pločevinama	9	70
TOZD FI	21	245
TOZD IVET	2	63
TOZD SE	1	5
TOZD ICL	1	18
Kot je razvidno že iz podatkov, smo imeli v naši delovni organizaciji v mesecu juniju 57 poškodb, od tega so se 4 pripetile na poti v službo oziroma iz službe.
Zaradi poškodb smo izgubili 732 delovnih dni, ali poprečno 12,8 dni na eno poškodbo.
Največ je bilo poškodb, pri katerih so si delavci poškodovali oči — 17, glavo si je poškodoval 1 delavec, telo tudi 1, prste rok si je poškodovalo 12 delavcev, ostali del roke tudi 12, noge pa si je poškodovalo 14 delavcev.
Z gotovostjo lahko trdimo, da bi z doslednejšo uporabo osebnih varnostnih sredstev dokaj zmanjšali število tistih poškodb, pri katerih so si delavci poškodovali oči.
Tudi v tem mesecu se je največ poškodb dogodilo v ponedeljek 15, sledi četrtek s 14 poškodbami, sreda z 12 in torek ter petek z 8 poškodbami.
V juniju smo imeli 11 poškodb več kot v istem mesecu lani. Vendar so poškodbe v lanskem letu terjale več bolniškega staleža, saj smo zaradi ene poškodbe izgubili poprečno 14 delovnih dni.
Služba varstva pri delu
JURIČI V SLOVO
Vedno se težko poslavljamo od prijatelja in sodelavca, še težje pa se sprijaznimo z dejstvom, da človeka ni več, če je bil ta še tako mlad in poln moči, kot je bil naš sodelavec Juriča Kre-šič. Njegova nasilna in nesrečna smrt na tračnicah pri Litiji nas je vse zelo pretresla.
Juriča je prišel v Litostroj pred dobrimi tremi leti. Zelo h>’ tro se je vživel v kolektiv in kmalu postal samostojen in dober topilec jeklene litine. Bil ,ic vedno dober tovariš, skromen ih delaven.
Juriča Krešič se je rodil v Garevici pri Sanskem mostu 4-9. 1949, kjer smo ga tudi pokopali 4. 6. 1976.
Dragi Juriča, spominjali se te bomo, tvoji mladi družini ih staršem pa naše iskreno sožalje-
OB 50-LETNICI TOVARIŠA POGAČARJA
Ne dolgo tega, se nas je zbralo v posebni sobi naše restavracije precejšnje število »starih« Litostrojčanov.
Naš dolgoletni sodelavec tovariš Lojze Pogačar je praznoval srečanje z Abrahamom.
Kdo v tovarni ga ne pozna?
Starejši Litostrojčani se ga spominjamo, kot neutrudnega sindikalnega delavca, ki je imel izredno skrb za človeka, naj s} bo to pri preskrbi ozimnice ah pa pri obiskih bolnikov in delovnih invalidov na domu. Mlajš1 pa se ga spominjajo predvseih iz blagajne vzajemne pomoči, k> jo je uspešno vodil več kot desetletje.
Ob tem prijetnem in nepozabnem srečanju naj še enkrat p°' novim besede, ki smo jih izrekli Lojzetu: »Da bi še dolgo zdrav in čil ostal med nami!«
L V-_
ZAHVALA
Zahvaljujem se vsem udej6] žencem srečanja ob moji petdesetletnici. Hvala vsem, ki ste prispevali za darila, saj me bod° spominjala na nepozabne urice’ preživete z Vami, dragi sodelavci. Žal mi je, da se nekateri tega srečanja niso mogli udeležit’-Zahvaljujem se tudi za čene lepe želje, in pevcem doživeto zapete domače pesih«-Vsem še enkrat prav prisrčh9 hvala!
Pogačar Lojze
Pobratenje^ med občinama Ljubljana-Šiška in Kavadarci
Oblika krepitve bratstva in enotnosti med jugoslovanskimi narodi kot enega temeljev naše skupne borbe za graditev družbene skupnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti je pobratenje med raznimi kraji po vsej naši domovini.
Prve pobude za navezavo tesnejših stikov med občinama Šiška in Kavadarci iz SR Makedonije so bile dane ob tradicionalnem srečanju borcev NOV in rnladine »4. julij«. Na teh srečanjih sodeluje 21 občin iz vse Jugoslavije, prireditev vsako leto organizira druga občina. Lansko leto sta bili organizatorja srečanja občinska organizacija ZZB NOV in ZSMS Ljubljana-Šiška. Takrat je bilo tudi sklenjeno, da bo naslednje srečanje v občini Kavadarci. Stiki med borci in mladino obeh občin ter pogovori delegacij iz Kavadarcev z organizatorji srečanja v lanskem letu pokazali, da obstaja med občinama vrsta skupnih interesov, kar je spontano privedlo do pobude za tesnejše sodelovanje na Vseh ravneh. Obojestransko so ugotovili, da obstaja med obema °bčinama veliko podobnosti v razvoju gospodarstva, samoupravljanja, delegatskega sistema in možnosti povezovanja ter skupnih interesov na nekaterih področjih, kot npr. v farmacevtski Industriji, strojegranji, trgovini, gostinstvu in podobno, že sedaj
r
obstajajo poslovni stiki s podjetji »Litostroj«, »Agrostroj«, »Emona« in »Lek«. Litostroj je delov-
nim ljudem občine Kavadarci dobro poznan. V tej občini, ki leži na skrajnem jugu naše domovine, je Litostroj zgradil dve hidroelektrarni, za zgraditev tretje pa tečejo pogovori.
Predstavniki obeh občinskih
9. SEJA DELAVSKEGA SVETA DO
V četrtek, 15. julija se je sestal delavski svet delovne organizacije na svoji 9. seji. Iz obširnega dnevnega reda lahko izluščimo tri pomembne zadeve, in sicer: Samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega načrta SOZD Združena podjetja strojegradnje, informacija o finančnem poslovanju v prvem polletju in nagrade jubilantom za leto 1976. Delegati so imenovali tudi dve komisiji — prvo za odpis nekurantnega materiala, drugo pa za razporejanje finančnih sredstev. Potrdili so prijavo novih patentnih predlogov ter nov cenik za prispevke sodelavcev časopisa Litostroj. Prav tako pa so odobrili račun za vodenje deviz v Egiptu in izglasovali odpis terjatev za tri gradbišča (HE Van Engel, HE Sholayari in HE Kodayar).
POSOJILO ZA CESTE
Akcija, ki jo v Litostroju vodi sindikat ob podpori družbeno političnih dejavnikov, samoupravnih organov in vodstev delovne organizacije in TOZD je dobro uspela. Rezultati kažejo, da smo povsem uspeli. Čeprav vpis še ni zaključen in bo trajal vse do konca meseca septembra, lahko trdimo, da smo kolektiv, ki se zaveda pomembnosti te široke družbene akcije.
Ob akcijah takega pomena, lahko ocenjujemo aktivnost družbenopolitičnih faktorjev, ki se izraža v vsaki delovni skupini, oddelku, TOZD in DO. To so preizkušnje, kjer polagamo člani kolektiva zrelostni izpit družbenopolitične zavesti.
POSOJILO ZA CESTE 15. 7. 1976
Predstavniki občine Kavadarci na obisku v Litostroju
skupščin in družbenopolitičnih organizacij so ugotovili, da imamo mnoge skupne interese in obojestranske želje za pobratenje. Bratstvo s to makedonsko občino smo sklenili prav ob šišenskem občinskem prazniku.
Ob tej priložnosti so predstavniki občine Kavadarci obiskali tudi našo delovno organizacijo, kjer so si ogledali proizvodne obrate ter se pogovarjali z družbenopolitičnimi delavci in gospodarstveniki.
TOZD	zaposlenih	vpisalo	%	vsota din
Pl	880	760	86,36	1,776.600
FI	1151	1020	88,62	2,088.650
IRRP	256	223	87,11	587.500
IVET	306	283	92,48	519.200
ICL	84	73	86,90	151.700
SSP	505	460	91,09	950.320
SE	65	62	59,38	139.500
ZSE	158	123	77,85	213.800
SKUPAJ	3405	3004	88,22	6,427.270
Ko ocenjujemo odstotek članov kolektiva, ki so vpisali posojilo, moramo upoštevati tudi dejstvo, da nekaj članov kolektiva tega ni moglo storiti iz opravičljivih razlogov (odhod v JLA, bolniki z daljšim bolniškim staležem itd.).
Analiza vpisa posojila nam prikaže rezultat, na katerega smo Litostrojčani lahko ponosni. Sindikat je zavzel stališče, da je osnova vpisa 50 °/0 na poprečje letošnjih osebnih dohodkov, kar pomeni nekoliko višjo osnovo. Litostroj čani smo se obvezali, da bomo zbrali 4,426.500,00 din. Iz tabele je razvidno, da smo do 15. 7. 1976 presegli vsoto kar za 45,20 %.
M. V.
,«*; *
. ^ v; v
Moderni del Kavadarcev
PRAZNIK OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA
Občina Ljubljana-Šiška je letos že tretje leto proslavila svoj občinski praznik 22. junij, ki ga je izbrala v spomin na ustanovitev glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet leta 1941 v Bernardovi hiši na Vodnikovi cesti. Letos praznujemo torej 35-letnico tega za vse Slovence pomembnega dogodka.
Praznovanje občinskega dneva pred dvema letoma je bilo dokaj skromno. V povorkah po šišenskih ulicah so korakali športniki, člani ZB s prapori, gasilci ter številna društva in organizacije. Vsi udeleženci, občani in delegati to leto izvoljene delegatske skupščine so se zbrali na trgu pred poslopjem občinske skupščine, kjer je bil pester kulturni program.
Lansko leto smo se ob 30-letnici osvoboditve odločili, da bo praznovanje slovesnejše in zlasti množičnejše. V slikoviti povorki je korakalo po Celovški cesti do hale Tivoli okoli 4500 športnikov ter okrog 1000 članov najrazličnejših društev in organizacij (ZB, taborniki, gasilci, šolska mladina in drugi). Velik delež so prispevale tudi delovne organizacije, saj so na nekaj deset vozilih prikazale svojo proizvodnjo in gospodarske dosežke občine.
Letos poteka 35 let od požiga prve slovenske vasi Rašice, zato smo letošnje praznovanje občinskega praznika priredili prav nad to vasjo.	„
V	tednu med 21. in 26. junijem je bilo nekaj priložnostnih prireditev v posameznih KS, na sam dan praznika — 22. junija, pa je bila odprta nova vzgojno-varstvena ustanova v Šentvidu, zgrajena iz samoprispevka.
Na predvečer slovesnega praznovanja smo odprli novo asfaltirano cesto na Rašico, pri razglednem stolpu na vrhu Rašice pa odkrili spominsko ploščo Rašiški četi. Taborniki in mladinci, ki so čuvali prostor, kjer je bila naslednji dan prireditev, pa so zakurili kresove. V soboto 26. junija se je slovesnega zasedanja vseh delegatov občinske skupščine udeležila velika množica občanov in delovnih ljudi ter vidni družbenopolitični delavci republike. Podeljene pa so bile tudi občinske nagrade in priznanja ter podpisana listina o pobratenju z občino Kavadarci iz SR Makedonije. Pred slavnostno tribuno je bilo postrojenih 800 članov teritorialne obrambe, tu so bili tudi člani civilne zaščite, športniki, šolska mladina, člani različnih društev in organizacij.
Množično so sc zbrali člani družbenopolitičnih organi-zacij in predstavniki delovnih organizacij nase občine.
V	kulturnem programu je sodelovalo okrog 600 mladih pevcev šišenskih osnovnih šol in okrog 200 pevcev sindikalnih in kulturno-umetniških pevskih društev.
Beneficirana delovna mesta
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji je sprejela sklep o določitvi delovnih mest v livarnah, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, in o stopnji povečanja.
Poleg delovnih mest, kjer je zavarovalna doba v povečanem trajanju že priznana, je seznam razširjen še na naslednja delovna mesta:
1.	Delovna mesta priprave in predelave peska.
2.	Delovna mesta ulivanja v kalupe in kokile (pod pritiskom, centrifugalno, gravitacijsko in kontinuirano).
3.	Delovna mesta izdelave peščenih jeder.
4.	Delovna mesta hranjenja — šaržiranje in vzdrževanje peči za topljenje sivega liva, jekla, barvnih metalov ter priprave loncev za ulivanje.
5.	Delovna mesta notranjega transporta v prostorih livarne.
6.	Delovna mesta operativnega vzdrževanja strojev in naprav v livarni, topilnici in drugih agregatih (če se delo opravlja izključno med delovnim procesom v prostorih livarne in čistilnice).
7.	Delovna mesta delovodij, preddelavcev in tehnologov v livarni, ki neposredno delajo ob delovnih mestih od 1. do 6. točke, pod pogojem, da prebijejo na takih delih najmanj 80 odstotkov vsega dejanskega delovnega časa v posameznem letu.
Na delovnih mestih 1 in 2 se vsakih 12 mesecev dela šteje za 15 mesecev, na delovnih mestih od 3 do 7 pa za 14 mesecev.
Na navedenih delovnih mestih se zavarovalna doba v povečanem trajanju šteje od 16. maja 1945 dalje. Povečanje pa se prizna, če je delavec na takem delovnem mestu delal skupaj najmanj 5 let, oziroma najmanj 3 leta, če je moral tako delovno mesto zapustiti zaradi nastale invalidnosti.
Z omenjenim sklepom je seznam delovnih mest z beneficirano delovno dobo razširjen,
vendar niso zajeta vsa delovna mesta, ki so bila predlagana. Za uveljavitev pravice do beneficirane delovne dobe na delovnih mestih, ki so našteta v omenjenem sklepu, pa bo potrebno vpeljati ustrezen postopek, ki ga predpisujeta Statut Skupnosti pokojninskega in invalidskega
zavarovanja SRS in Družbeni dogovor o načelih ter kriterijih in osnovah postopka za določanje delovnih mest, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem. Le na osnovi tega uspešno opravljenega postopka bo delavcem, ki so bili in so zaposleni na teh delovnih mestih beneficirana delovna doba priznana. Postopek, ki ga predpisuje omenjeni družbeni dogovor je zahteven in čaka nas še veliko odgovornega dela. Seveda pa ne gre pozabiti tudi na obveznosti, ki jih bo OZD morala poravnati, in ki prav gotovo ne bodo majhne.
Magda Kreft
30 let mladinskih delovnih brigad
Letos praznujemo 30-letnico delovnih akcij in se spominjamo prve velike zvezne mladinske delovne akcije na progi Brčko Banoviči. To ni bila le akcija, bila je šola vsem udeležencem in mislim, da je bila po marsičem edinstvena na svetu. Mladincem je oblikovala bratstvo, enotnost, tovarištvo in jim dala prvo socialistično vzgojo. Vse te vrednote so ostale v ljudeh, udelžencih delovnih akcij. Delo mladih brigadirjev ni le delo kot tako — sem moramo prištevati tudi krepitev povezanosti jugoslovanske socialistične skupnosti.
Kot sem že omenil, je bila prva delovna akcija graditev proge Brčko—Banoviči, vendar je znano, da so mladinske brigade obstajale že dosti prej, to je med NOB. V začetku so se mladinci vključevali v najštevilnejše dejavnosti. Tako so prenašali ranjence, živež in orožje ter po vojni čistili ruševine. Vse te brigade uvrščamo poleg partizanskih čet, saj njihov pomen pri osvoboditvi ni bil nič manjši. Zato smo mladinci še posebej dolžni izreči priznanje sto-tisočem udeležencem sedanjih
delovnih akcij, ki so svoje udar-ništvo in požrtvovalnost ugradi-li v ceste, proge, hidrocentrale in druge objekte širom naše domovine.
Prostovoljnost, udarništvo, bratstvo in enotnost, kulturno in športno življenje, tekmovalni duh med brigadami, to so nekatere značilnosti delovnih akcij. Vendar 30 let je minilo. Vsi dobro vemo, da so kljub ogromnemu prispevku pri izgradnji nove Jugoslavije, padali številni očitki, da so mladinske delovne akcije za nekaj časa zamrle. Kje so vzroki, da so zamrle? Najpomembnejši je gotovo ekonomski. Pogosto pa lahko beremo ali slišimo še druge razloge, češ da so neupravičene in neracionalne, da se neki objekt lahko naredi ceneje, da so mladi samo zabavajo, da akcije kvarijo mladino. V zadnjih letih so se delovne akcije malo obnovile. Celo tovariš Tito se je zavzemal za to in je celo rekel, da bi rad videl, da bi naša mlada generacija šla skozi prav tako šolo, kot so šli graditelji avtocest in drugi. To je nekaj, kar se ne more kupiti.
Marko Klemenčič, 3. a
vesti iz obratov
Transport opreme za HE CHIRA PIIJRA v Peruju
TOZD FI
PREOBLIKOVALNI STROJI
Trenutno montiramo stroje za preoblikovanje in to 15 strojev za duroplaste v treh izbirnih vrstah HDO — 2-62/5x, HDO
—	2-100/5x in HDO — 2-160/5x.
Naročili so jih: »Kron« iz Beograda, »Titan« iz Kamnika, »Cromos« iz Zagreba, »Kamniško podjetje« Kamnik, »Nikola Ma-šanovič« iz Dubrovnika in »Rud-nap« iz Beograda.
Končujemo funkcijski preizkus na prototipnem stroju za brizganje termoplastov in duro-plastov HBS — 2-160/lx.
Odpremljamo 4. serijo strojev (9 strojev) za tlačno litje aluminija za tvrdko »Wotan Wer-ke«, zanjo imamo v delu že tudi
5.	in 6. serijo, ki jo bomo predvidoma odpremili v avgustu oziroma septembru.
Stroji za preoblikovanje HVO
—	2-160/5x in HVO — 2-250/3x, namenjeni za ZSSR, so v poskusnem obratovanju in jih bomo odpremili že v tem mesecu.
Na strojih za preoblikovanje HVO — 2-400/2x in HVC — 2-40/ 5x, prav tako za naročnika iz Sovjetske zveze, pa potekajo začetna dela. Kljub uvoznim težavam posameznih delov in kasnit-vam domačih kooperantov, nam delo na omenjenih strojih poteka z zelo majhnim časovnim zaostankom.
TURBINE
V proizvodni hali montaže vodnih turbin še vedno poskusno pripravljamo in montiramo reverzibilno turbino za HE Moste na Gorenjskem. Vzporedno s turbino pripravljamo in poskusno montiramo tudi vse pripadajoče turbinske dele — razne lopute, regulacijo in ostalo.
Za HE Crystal Dam pospešeno obdelujemo posamezne dele turbin. Obdelava kljub velikim naporom ne poteka zadovoljivo, ker se med samo obdelavo vna-
šajo razne spremembe, popravila in podobno.
Za HE OHAU sta do sedaj odpremljena že dva agregata. Trenutno so v obdelavi posamezni deli Francisove turbine za tretji agregat. Istočasno obdelujemo in pripravljamo za montažo ostale dele (razbremenilno zapiralo in regulacije).
ČRPALKE
Druga črpalka za hladilno vodo za TE Šoštanj IV je uspešno prestala vse funkcijske preizkuse in jo bomo te dni odpremili na gradbišče. Za istega naročnika izdelujemo tudi črpalko CV 9/31-1V za pripravo vode, in sicer na kombiniran elektro-die-selski pogon. To črpalko smo pričeli preizkusno montirati.
Črpalke z oznako P8/16 za deseto črpalno postajo v namakalnem sistemu v delti Nila v Egiptu so na preizkusni montaži, črpalke za enajsto, to je zadnjo črpalno postajo pa pripravljamo za preizkusno montažo. V montaži je še nekaj manjših serij CV črpalk za skladišče prodaje. ŽERJAVI
V	montaži žerjavov izdelujemo tri dvigala za Metalko in so že skoraj izgotovljena.
Hitimo tudi pri obdelavi pod-sklopov za prvo EMD — JE Krško in pri obdelavi delov za dvigala za Metalno iz Maribora.
V	montaži reduktorjev montiramo reduktorje za ČP Egipt in zadnja dva pogonska reduktorja za milnico cementa Anhovo. Pri montaži opreme za cementarne se najbolj posvečamo izdelavi drugega plašča mlina ter tuširanju prvih dveh nosilnih ležajev mlinice cementa.
DIESELSKI MOTORJI
V	montaži dieselskih motorjev trenutno montiramo tri tipe, in sicer: za Romunijo prvo in drugo gradnjo DM 320 in 520 MTBH-30, za Brodogradilišče TITO Beograd montiramo šesto gradnjo motorjev 726 MTBH-40
za bagre, ki jih ta ladjedelnica izdeluje za ZSSR.
Isti tip 726 MTBH-40 montiramo tudi za Irak. To je prva od dveh gradenj. Za ladjedelnico »3. maj« na Rijeki smo začeli montirati prvo od dveh gradenj dieselskih motorjev tipa 5T23 HH. To so pomožni motorji za ladje, ki jih omenjena ladjedelnica izdeluje za Grčijo.
TOZD Pl
MODELNA MIZARNA
Posebno zahvalo zasluži kolektiv modelne mizarne, ker se je posebej zavzel za izdelavo modela levega in desnega žleba za ponev za metalurške obrate »Duro Dakovič« iz Slavonskega Broda.
Do konca julija moramo izdelati po 10 kosov teh odlitkov. Oba modela sta bila izdelana v dobrih desetih dneh.
V končni izdelavi so še nekateri modeli za reduktorje za ZSSR, poleg tega pa izdelujemo še modele za HE Zakučac (vodilne lopate, dele turbinskega pokrova in regulacijski obroč), za Cementarno Anhovo pa ob-ložne plošče.
LIVARNA SIVE LITINE
Ker imamo za izdelavo ulitkov sive litine večjega naročila, smo v livarni — težki oblikoval-nici — pričeli izdelovati forme za jeklene ulitke. V juliju bomo izdelali več ulitkov za reduktorje za Sovjetsko zvezo, in desne in leve žlebove za »Duro Dakovič«, v lahki obdelovalnici pa nadaljujemo z ulivanjem batov in cilindrov za romunske dieselske motorje. V čistilnici dokončujemo ulitke specialnih litin za črpalke za naročnika So-da-So iz Tuzle.
LIVARNA JEKLENE LITINE
Naročil za izdelavo jeklenih ulitkov je dovolj, posebno še zato, ker smo prejeli večje naročilo za HE Zakučac. Izdelali smo tudi več modelov v kooperaciji, zato je zasedba z delom zadovoljiva.
Do konca junija smo izdelali 63 kosov rešetkastih plošč za »Duro Dakovič«, zato moramo
poleg oblikovalnice pohvaliti tudi čistilnico, saj so nekateri delavci in delovodje delali kar v treh izmenah.
Glavno delo v juliju je izdelava ulitkov za HE Zakučac, in sicer ulitki za kroglaste zasune, ulitki za spiralna ohišja za »Ivan Milutinovič« iz Beograda, ulitke za parne turbine za »Nuovo Pig-none«, obtožne plošče za rudnik Majdanpek, ulitke za zobate prenosnike (reduktorje) za Sovjetsko zvezo. V čistilnici pa nadaljujemo s končno izdelavo gonilnih lopat za I. agregat Kaplanove turbine SD II.
PLOCEVINARNA
Ker je za zvarjence vedno več naročil, smo uvedli v pločevinar-ni celotno drugo izmeno. Poleg tega bomo pričeli izdelovati nekatere zvarjence večjih dimenzij na zunanji, posebej za to izdelani ploščadi. Vodstvo pločevinarne skupaj z vodstvom Pl išče vse možnosti za čim večjo in kvalitetnejšo izdelavo zvarjencev.
V juliju predvidevamo izdelavo zvarjencev za HE SD II.: traverzni obroč, regulirni obroč, zgornji del sesalne cevi, pričeli pa bomo izdelovati tudi pokrov ter spodnji in zgornji vodilnikov obroč.
Za HE Zakučac nadaljujemo z izdelavo oziroma s pripravami za spiralno ohišje, za tekalni žerjav za JE Krško in železarno
Nikšič pa bomo začeli sestavljati ogrodje mostu.
Izdelati moramo večje število zvarjencev za viličarsko ifi j dieselsko proizvodnjo.
Posebno pozornost moramo j posvetiti tudi izdelovanju vilic za viličarje v naši kovačnici, kaj-ti postopek od kovanja do kaljenja je zelo dolg.
A. G.
SIZI Zlllltll FIIJ11V* lllOJtllHIJI
Glasilo delovne organizacije Titovi zavodi Litostroj izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 5500 izvodov — Ureja ga uredniški odbor v sestavi: Stanislav Bradeško, dipl. inž., Milan Vidmar, Janez Oprešnik, Vukosav Živ-kovic, Leopold Šole, dipl. inž., Hrabroslav Premelč, Janez Stražišar, dipl. inž., Milan Jur-javčič, Ivan Elikan.
Glavni in odgovorni urednik Ivan Elikan, tehnični urednik Estera Limpič.
Telefon uredništva 56-021 (h. c.) interna 246 — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo — Tiska Tiskarna LJUBLJANA 1976
JUBILANTI-JUBILANTI-JUBILANTI-JUBILANTI
SEZNAM JUBILANTOV 10-LET-
NIKOV
DS SSP
PRODAJNI SEKTOR
Glavič Jože, Vidmar Rafael, Henc Katica;
F P R
Vuleta Dušan;
TOZD Pl
Kovač Mihael, šterk Ivan, Gladek Janez, Eržen Drago, Maj-kiti Jovan, Struna Jože, Hajšek Anton, Bjelič Boško, Muc Ljudevit, Bizjak Franc, Pečjak Jože, Bundalo Radomir, Dizdare-vič Franjo, Mišmaš Venčeslav, Gakovič Petar, Kondič Lazar,
- Barišid Stipo;
TOZD FI
Gorjanc Ludvik, Tovornik Karol, Špehar Franjo, Merhar Mirko, Zec Fadil, Jordan Božo, Trček Franc, Zagorc Branko, Živkovič Branko, Bizjak Anton, Kramžar Emil, Lepen Vlado, Pirc Marjan, Pirc Miha, Smolič Anton, Urbič Franc, Zajc Ciril, Voje Bogomir, Vra-žič Ivan, Sekač Andrej, Cot-man Branko, Lapanja Slavko, Šavrič Alojz;
TOZD SERVIS Tegelj Martin;
TOZD IVET
Bola Jože, Ules Karel, Sigulin Marjan, Horvat Aladar, Grab-ner Franc;
TOZD ICL Markelj Alojz;
AMBULANTA Ljubič Iva;
SEZNAM 15-LETNIKOV
DS SSP
POAE
Ban Antonija, Gerjol Desanka, Sirotka Iva;
KSS
Stržinar Andrej, ing., Globokar Franc, Jernejčič Ludvik, Palač-kovič Milenko, Stibrič Franc, Turk Vincencij;
NS
Česnik Ana, Letnar Boris, dipl. ing., Udovč Vinko;
PS
Kobler Ivan, Zubčič zime, Kro-tič Dorde, dipl. iur.;
FPR
Horvat Slavka, Petakovič Pavla, Colnarič Marija, Mervic-Tramte Martina, Zajc Milan;
TOZD IRRP
Anžur Marija, Bovha Jožica, Kos Uroš, Rotar Marija, Vujo-ševid Niko, dipl. ing., Zadravec Stanislav, ing., Zupančič Janez, dipl. ing., Novak Slavica, Rep Matilda;
TOZD Pl
Kotnik Franc, Modic Roža-Ma-rija, Žlebnik Mirko, Blatnik Alojz, Boben Anton, Jenko Franc, Koželj Ciril, Koželj Franc, Perpar Jože, Galič Mu-stafa, Hrovat Viktor, Maver Alojz, Bilandžid Milenko, Lah Alojzij, Košak Janez, Pečjak Franc, Horvat Ignac, Uršič Peter, Vunjak Rade, Brezovnik Martin, Kastelic Stanislav, Lesjak Anton, Potrebin Jožef, Vi-rag Janez, Dolenc Bernard, Hočevar Anton, Grm Franc, Kotnik Franc, Sladič Ivan, Erjavec Alojz, Mrvar Janez, Nose Jože, Papež Anton, Smolič Stanislav, Šinkovec Jože, Zgonc Franc;
TOZD FI
Hribar Janez, Piki Branko-Franc, Sever Zoran, Veber Rudolf, Vodušek Ivo, Vulkan Jurij, Bizjak Terezija, Cizelj Stanislav, Arhar Lidija, Vidic Anton, Juvan Jože, Gruden Anton, Jančar Stanislav, Ogorevc Mihael, Šparovec Anton, Dele-ja Anton, Hančič Franc, Hudo-breznik Alojz, Nemanič Stani-
slav, Prelovšek Anton, Prislan Ivan, Sladič Anton, Vincek Duro, Zabukovec Anton, Rus Jože, Tratnjak Stjepan, Hofbauer Franc, Jesih Jože, Kragelj Ladislav, Krek Ivan, Markovič Gera, Pustoslemšek Ivan, Verbančič Ivan, Pekolj Franc, čan-žek Jožef, Erbida Franc, Lovše Jože, Ermenc Jože, Stevanovič Drago, Blaž Konrad, Čeh Jožef, Košir Peter, Koštrun Ivan, Travnik Anton, Hočevar Henrik, Cugelj Jože, Vovk Anton, Potočnik Jože, Turk Anton, Čeh Vinko, čepuran Mirko, Kržan Branko, Trebše Andrej;
TOZD SERVIS
Zupan Erna, Perme Monika-Si-mona, Palačkovid Ljubomir, Planinc Roman;
TOZD IVET
Bele Ferdo, Strnišnik Franc, Božič Jože, Majer Rafael, Plaznik Alojz, Prepadnik Stanislav, Nedeljkovič Krsto, Skok Karel, Konečny Stanislav, Kuzman Mirko, Vidrih Jože, Zadravec Alojz, Jakoš Silvester;
TOZD ZSE
Čovič Marija, Maleš Justina;
TOZD ICL
Hrovat Jože, Košiček Anton, Presečnik Franc, Slabe Adolf, Štrumbelj Janez, Virant Jožef.
SEZNAM 20-LETNIKOV
DS SSP
POAE
Srpčič Martina, Šansoni Janez; Jarc Ivan, Poje Drago;
KSS
NS
Šajnovič Alojz;
PS
Kopinič Vera, Arko Karel, dipl.
oec.; Rojina Štefan, Oberstar Marija, Bogunovič Srečko;
FPR
Ivančič Janja, Tajnikar Franc, Tančič Viktor;
TOZD IRRP
Nučič Alojz, ing., Zor Ciril;
TOZD Pl
Remšak Janko, Lah Marija, Ušaj Marija, Pregrad Franc, Breznikar Pavel, Guzelj Stanislav, Ivančič Gvido, Prešeren Anton, Jelečevid Omer, Kos Marjan, Žučko Rudolf;
TOZD FI
Ban Milena, Mihelčič Janez, Popovič Josip, Repovž Peter, Straka Adolf, Štinek Aleksander, škrjanec Marija, Šramel Franc, Sušnik Anton, ing., Cvelbar Vinko, Dobnikar Franc, Grah Leopold, Marič Jože, Šušteršič Matevž, Krafogel Stane, Kužnik Jože, Oblak Drago, šnajder Ivo, Drobnič Štefan, Pečar Danilo, Žebavec Andrej, Miklavčič Anton, Colja Gvido, Groznik Janez;
TOZD SERVIS Kostevc Terezija;
TOZD IVET
Kocjan Stane, Tomšič Dušan, ing.. Hren Stane;
TOZD ZSE
Košir Mirko, Lambrovski Marija, Babič Marija, Novak Marija, Prijatelj Vera, Robežnik Anton, Šaberla Jolanda;
SEZNAM 25-LETNIKOV
DS SSP
POAE
Kustec Ignac;
KSS
Vogelnik Stane, ing., Vidmar Milan;
NS
Torkar Ivanka, Hrastar Ivan;
PS
Koderman Janez;
FPR
Mehle Tončka, Kovač Franc oec., Pogačnik Dragica, dipl' oec.;
TOZD IRRP
Baumkircher Janko, Cigale Ja’ nez, Ermenc Kazimir, dipl' ing., Furlan Cvetko, Gregorič Franc, ing., Grom Stane, HaU' schild Jože, Kokalj Marjan-Možina Vasilij, ing., Ogrič Jah ko, dipl. ing., Perme Adolf- i Albin, dipl. ing.;
TOZD Pl
Blatnik Stanislava, Svetiči? Karel-Drago, Besednjak Vladimir, Perko Andrej, Medja R°" mana, Pivk Nada, Kajdiž Anton, Ušaj Franc, Klemenc Avgust, ing., Berginc Alojz, Bur- j nik Ernest, Fende Andrej, Žilavec Mihael, Hanc Franc, Selce Alojz, Albert Rudolf, GrO" bovšek Rudolf, Odeb Albert-Utroša Andrej, Jambrovič Ivan-Kalčič Boris, DRK Mirko;
TOZD FI
Jankovič Vladimir, Cvirn Vc i koslav, Jekovec Alojz, Jelo^" | čan Leopold, Magdič Vera, P'-škur Peter, Platovšek Karl, Ke' resteš Zlatko, Podgoršek Franc- ^ Aš Feliks, Gornik Karol, Gostiša Anton, Pirih Mirko, Zevnik Anton, Jurkovič Jakop-Kladnik Marija, Milenkovič | Božo, Šifrer Marija, ZorjanJ0-žef, Novak Rihard, Kačič Aloj2-Rožman Alojz, Cedilnik Ivan-Tanko Leon, Majetič Slavko-Klemenčič Vinko, Stanek R}f dolf, Bertoncelj Vladimir, KS*' ner Alfred;
TOZD IVET
Koša Vera, Solce Jožefa, Pat® Franc, Podgorelec Ignac, Fie*/ Vincenc, Kosi Alojz, Pirih L60' pold;
TOZD ZSE Rossi Ana;
TOZD ICL
Papič Janez, prof. Režek ^ ton;