101. ftevilKo.
V Uublioni, o ponedeljek. 4. mo]o 1908.
XII. leto.
8*ha>a vsak dun ✓večer izvzemal ,«ce>ie to fvasmut it» v--ms ptf potiti prejem**1 «a avatro-ogrske deže e *a vse leto 25 K, za pol leta 13 r\, za ćetr e*a o h jO n, 0 en u-estc 2 K 30 h. Za «.fcabliftjao s ponujanjem na doir. *a vse leto h K,     po' leta 12 K, za četr* leta 6 K, m en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Hemćlfe ceio leto 28 K. Za. v*a drage deiels in Amerik * <»io leto .?0 K — Na naročbo bre* istodobne vpo4S|atve naročnine *e ne ozira. - Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila Uska enkrat, po 12 h, Če se ti3ka dvakrat lil pO 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj «t- taroH frankc vati — Rckoptol *c ne vračajo. -- Or«n£»i*tvo ta npravalltvo je v Knaflovih ulicah st. 5. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, rektamacije, oznanila, t j. administrativne Stvari,
?osaa*ezd<* številke 90 10 h.
gips-avaištva telefon ži Hb
ItaM soflruj—sr.R. Turna.
(Iz Trsta). „Slov. Narod" se je že večkrat bavil s tem kameleonom žalostne postave. — Ni še dolgo temu. ko ga je „S. N u korenito odslovil, ker si je nadel dr. Turna krinko hudega — narodnega radikale« ter je snoval nov radikalni dnevnik proti „S. N.u Pred nekaj dnevi pa se je bavil ž njim — internacionalnim socijalnim demokratom.
V Trstu se je zasnovala narodna delavska organizacija, ki se čudovito lepo razvija. Iz Trsta se širi ta organizacija po vsem Primorskem, — in tndi na Goriškem pridobiva, trdnih, tal. — In glejte, prav v dneh tako zdravega narodnega napredka stopa k bojnim vrstam proti nam — dr. Henrik Tarna, bivši veliki Slovan, bivši panslavist skrajne mere, bivši liberalec, bivši naprednjak, bivši narodni r&dikalec in — smejajte se nebesa ! — bivš. klerikalec. Zato je prav, da naredimo s tem možem obračun.
Dr. H. Turna je bil učitelj v Postojni; vsled narodne odločnosti in vseslovanskega nazivanja so ga — odšloviii. Dokončal je jus in — prišel pred 10 leti v Trst. Tu smo ga poznali najpoprej kot velikega Slovana.
V Trstu je vsak „velik Siovanu takoj popularen. Tudi Turna je imel okoli sebe takoj četo čestilcev, ki so zvesto požrli vsaKO besedo iz njegovih ust.
V Čitalnici je imel pri kosilu in večerji vedno čestilce okoli sebe. — Ali kmalu so — bežali vsi od njega, kajti ni ga bilo, ki ni dobil pod nos, da je: tepec, da ničtsar ne razume, da je lenuh, labkoživee, kvartopirec; tudi osli so leteli po zraku. O Laginji, SpinČiću, Mandiću in drugih prvakih je govoril enako ! zaničljivo: on pa se je svetil nad vsemi s svojo modrostjo, znanostjo in delavnostjo Ni je vede, kateri ni bil kes Kdor se ni dal poučiti, je postal in ostal tepec. — Tako je odšel dr. Turna iz Trsta v Tolmin, ne da je zapustil v Trstu le enega prijatelja, katerega nima niti danes.
Po kratkem bivanju v Tolminu smo ga našli v — Gorici, kjer so mu že leta 1895 preskrbeli — deželno odborništvo. V Gorici se mu je ponovila tista historija, kakor v Trstu: spočetka občudovanje, potem pa so zbežali od njega vsi tisti, ki so ga dobro spoznali, ker jim je dajal čutiti svojo učenost in vsevednost j ter jih je  traktiral s tepci in  osli. '
Leta 1891) so objavili vsi slovenski deželni poslanci, da ž njim ne sedijo več pri eni mizi, ker je to neznosen Človek, ki opij uje in opauje vsakogar, kateri ne skače ž njim vred iz ek strem a v ekstrem, danes Črn, jutri bel, pojutranjem rdeč. — Mi v Trstu smo dobro razumeli tis*o izjavo ia se jej nismo Čudili. Čudili smo se le temu, da ni — počilo že prej.
Velika sreča za dr. Turno je bil razkol, ki je moral nastati takrat na Goriškem vsled od hoda dr. Mahniča na Krk in sledeče kapitulacije dr. Gregorčiča pred kardinalom Missio. Vsi napredni življi, na čelu jim g. Andrej GabršČek, so porabiii tudi slučaj dr. Turne, da so udarili po — klerikalcih in dr. Tarna je postal zopet „narodna žrtev"; njegov nimbusje zrastel Čez noč do veliKe višine. — Pripominiam, da je dr. Turna v L 1896 in 1897 hudo koketiral z dr. Mahničem, s čimer se je pozneje sam hvalil in branil pred klerikalci, ki so ga zmerjali z brezvercem. Kot praktičen mož, ki je odšel iz Trsta revež, je imel v Gorici kmalu hišo (zdaj ima že dve!), kjer si je dal napraviti nad vhodom napis: Bog da — Bog vzame! Kdo je bolj veren, kakor dr. Tuoia?
Napredno gibanje je sicer hitro raslo, toda čez ncČ ni bilo mogoče streti klerikalizma. Dr. Turna je bil prvi predsednik izvrševalnega odbora narodno-napredne stranke. —
Ali razmere so dozorele tako daleč, da je dobil dr. Turna 1. 1900 večino slovenskih volilnih mož; toda dr. Antou Gregorčič je sklenil z dr. Pajerjem znani pakt — in Gregorčič je dobil v Furlaniji 2*2 laških glasov ter vsega vkup — 5 glasov večine. Dr. Turna je dobil med Slovenci veČino. Vsakomur bi zadoščal za prvi nastop tako velikanski uspeh. Toda njemu ne! Za delo v deželi mu ni bilo mar, kajti njegova najljubša sanja je bila, da se kot drž. poslanec preseli na Dunaj, kjer otvori zajedno odvetniško pisarno, ki bi seveda cvetela, ker bi dobivala vse pravde z juga. Daljši njegov cilj pa je bilo kako visoko mesto v — trgovinskem ministrstvu.
Ker so splavale po vodi te lepe sanje, je bil silno hud. Goriški napredni rodoljubi so slišai mnogo ljubeznivosti iz njegovih ust. — Ali potolažil se je in pripravljal se je na boj za deželni zbor. — Volitev v državni zbor on ni vodil. Prav med prvotnimi volitvami se je pripravljal na — odvetniški izpit; v hotelu Europa je stanoval. Čudili  smo se,
kako da je bil tako miren pri pustih paragrafih. Vkljub temu je on dobil večiuo slovenskih glasov, napred njak gosp. Odkar Gabisfek je bil pa izvoljen Volitve v deželni zbor pa je vodil — dr. Turna, toda klerikalci so dobili veČino. Dr. Tama je še ostal pri stranki, ker je bilo še mogoče, da bo izvoljen v — deželni odbor
Pehal se je za — kompromisi, s klerikalci in Lahi, ali — odslovili so ga eni ia drugi. S samim poslanstvom brez odborništva pa dr, T. ni bil zadovoljen — in kmala je vrgel puško v korazo  ter  postal edino le
— advokat. Nimbus, ki so mu ga dali naprednjaki, je polnil njegovo pisarno, imel je po dva in tri konci-pijente — in v malo letih je postal bogat. DaleČ okoli ni nobenega advokata, ki bi bil obogatel v tako kratkem času.
Par let je ostal t h. Ko si je nabral tisočakov — se mu je zopet zahotelo po politični karijeri. Začel je spletkariti na vse strani, da bi dobil vajeti zopet v roke. Ponujal se je klerikalcem za mešetarja, da naredi „nov mir" v Gorici in deželi; ponujal se je naprednjakom, da bi ga zopet dvignili na krmilo. Ponujal se je — socijalistom ter letal za njimi tudi sem v Trst, ter jim tu razkladal svoje moderno-socijalistiČne nauke. Vkljub temu jer Te\ v Solkan na shod socijalnih demokratov ter ga
— razbil. Ko so pričeli izhajati „Naši zapiski", ja bil takoj zraven s peresom in denarjem. Ko je ime'a jugoslovanska socijalna demokracija v Ljubljani svoj reorganizacfjski shod, je bil tudi dr. Turna proglašen kot sodrug-refarent, ali bil je zadržan in in je poslal le — brzojavni pozdrav.
— Kmalu pa je postal narodni radi-kalec in se je obesil na „Omladino". Hodil je za dijaki v Trst, Celje itd. ter jim razkladal svoje radikalne načrte. Snoval je nov dnevnik v Ljubljani. — Ko je pričel izhajati v Kamniku »Naš List", je bil dr. Turna prvi poleg. Tu je rešil tudi veliko jugoslovansko vprašanje in izdal brošuro, ki je zbudila mnogo zanimanja. — Kaj torej še ni bil dr. Turna?!
Ko so se bližale nove volitve, je dr. T. čaka), da ga narodno napredna stranka zopet pokliče, naj za božjo voljo pride rešit, kar se še rešiti da, ker on je edini res eni k. — Ali stranka tega ni storila, ker vsakdo narodnih prvakov in sode avcev je bil zadovoljen, da ga nimajo v svoji sredi. Naj se oglasi, kdor ni bil neštetokrat
krvavo ža'jen, zasmehovan, ozmerjan
— po Turno; o. Ponovil seje tretjič prvi Vžaški prizoi; \s*kdo je bil vesel, d* je dr. Tama odstranjen.
Dr. T. je začel pridigati, da nerodno napredne stranke — ni več. Seveda: z* njega je Di bilo več! Ko tfo se pojavili — agrarci, je šel seveda tudi dr. T. zraven, da bi videl, ali ni morda tu zanj kaj pšenice. Tiato zborovanje ga je varalo, ker videl je, da nova struja je brez programa, brez sredstev, brez delavcev, zato se je zgovoril, in vlekel agrarstvo bolj na opolzko pot socijalnih demokratov. — čez kratko pa je dr. Turna začutil, da more agrarna oblika protiklerikalne struje biti vendarle koristna tudi kaki osebi, ki ji je na  čelu —
in čujte! — začel se (e vsiljevati ▼ vodstvo agrarne stranke- Toda
— odslovili so ga!! To je bilo letos 1. 1908!!
Klerikalci so bili poraženi bre-s dr Tome — in on se je ob tem velikanskem uspehu večletnega deia, ker njega ni bilo poleg, skoro potopil v jezi in žolču! Ker je požgal za seboj vse mostove, je pristopil ofioi-jalno k „mokratom" — in zdaj rogovih* po goriški okolici proti liberalcem, naprednjakom in proti naši vrli N. D. O. Danes slavi v Gorici „1. majnik" na čelu socijalistov, kjer je imel na  Telovadnem  trgu govor
— „il compagno dr. Tarna!"
To je kratek politični življenjepis tega žalostnega kameleona! Socijalistom ga ne zavidamo! Dr. Turna kot socijalist je pač skrajno smešna figura! Saj ga ni na celem goriškem Človeka, ki bi imel več sposobnosti za pristnega buržoa in aristokrata. Saj mu je bila celo „ Goriška Čitalnica", kjer je pristop precej omejen, premalo fina, premalo izborna, da je snoval v Gorici .Kazi n o" samo za inteligenco I. vrste. — 'T'ak — socijalist je dr. T ! Dober tek stranki, ki prebavi to kislo jabolko!
Po smrti ministra Peschke.
Dunaj, 3. maja. Ker se razmere v nemški agrarni stranki izza imenovanja pokojnega ministra Peschke niso spremenile, ima nemška agrarna stranka vse pravice, zopet imenovati ministra iz svoje srede, in sicer pride v poštev v prvi vrsti posl. Sohrei-n er , ki nima le zaupanja med agrarei, temuč med vsemi nemškimi krogi. Toda kljub opetovanomu pogajanju v ministrskem svetu ni prišlo včeraj do odločitve.  V ospredju je bila zopet
oseba b vsega mini-tra Prbdeja, tater kandidaturo tete vsi voditelji nemških strank m tudi m nistrski pied^ednik. Prade se dosedaj ni inoge- cdločiti, a bo jmri zopet konfr.ral z ministrskim predsednikom Aio se ne posreči nje«a pregovoriti, pride v poštev najprej dr. Sehreiner, a imenujeta se tudi poslanca Pacher m dr He-rold. Govori pa se ceio tudi, da lahko nastopi delna ministrska pre-osnova, ako bi se Prade trdovratno branil ponujanega ministrstva. Posebno intrigirajo feričauski socialisti, da bi dobili z*se mesto justičnega ministra.
Parlamentarni položaj.
Dunaj, 3. m a a. Vlada je pripravljena dovoliti razpravljanje odsekov do sredi meseca junija, ako bi se dal doseči dogovor raradi skrajšane razprave o proračunu. Seveda je vladi v prvi vrsti na poti znani nujni predlog poslanca Koiowrata. Specijalna komisija gosposke zbornice je vendar vČertj sprejela zakonsko predlogo o ministrstvu za javna dela, in s cer brez spremembe Odobrila pa je obenem tuli resolucijo, v kateri se vlada poziva, naj v nekaterih točkah modificira delokrog novega ministrstva. Med drugim se zahteva, naj se rudarski posli izločijo iz tega ministrstva ter se pri deli j o trgovinskemu ministrstvu. Nadalje se naj tudi vse obrtno šolstvo zopet podredi naućnemu ministiu Voditejji nemških strank so se včeraj posvetovali z ministrom Marchetom. Prodrlo je zopet mnenje, da bodo nemške stranke glasovale za zvišanje rekrutov le tedaj, ako jim da vi ada zagotovilo, da se jezikovni spori na češkem rešijo v njihovem smisiu
Jubilejno delo za otroke.
Dunaj, 3. maja. V najkrajšem Času se organizira velika komisja, ki bo pomagala vladi organizirati in izvesti jubilejno delo na korist osirotelim in zanemarjenim otrokom. Predsedstvo komisije si je pridržal ministrski predsednik baron Beck. Pod predsedniki postanejo grof Trautt-mansdorff, grof T nun in dvorni svetnik Pilat. Organizaoija se izdela za vsako deželo posebej.
VVahrmundova afera.
Inomost, 3. maja. Mei dijaš-tvom je provzroČilo obvestilo, da so predavanja profesorja Wahrmunda sistirana za celi letošnji semester, veliko razburjenje. Vlada hoče do zimskega tečaja pridobiti čas, da se afera nekoliko pozabi ter se duhovi pomi-
LISTEK.
Kralj Matjaž.
I.
Velika pojedina je bila pri Matjažu: Pili so brinjevec kot vodo iz velikih zelenih steklenic* jedli so pečenega koštruna, ki ga je dal gospodar zaklati nalašč za to priliko, po-užili so kruha celo peko, in nazadnje jim je vsega zmanjkalo. Še pijani niso bili, in tisti rjavi France, ki je svoje dni požrl žabo v vodi, in je zato ni mogel videti, je začel vekati kot otrok, od same žeje, dasi je popil pijače za tri druge. Vekal je in se križal v imenu Boga očeta in se pripravljal na smrt, zakaj jezik in grlo se mu je posušilo.
„ Matjaž, pa bi vendar prinesel še en kozarček, tako bom moral žejen umreti !"
S aba je tndi predla krojača Drobtinci, aLi ravno iz nasprotnega vzroka: KrojaČek se je tako nalii, da je za vratmi klečaje klical naglas vse svetnike na pomoč, zakaj želodec se mu je hotel obrniti in splavati skozi goltanec.
„0, sveta pomagalka in sveti Simen ia Cirine, ki si pomagal Jezusu križ nesti, pomagaj še meni in
me zadeni na rame. Moj patron si, pa si me prepustil razbojnikom, in v želodca imam devet hudičev."
Imenitno pa se je godilo babi, Čikovi Jeri, ki ni udušila brinjevca za stavo nič več od rjavega Franceta: Na mizi je sedela in se kro-hotala na vse grlo. Oči je imela zalite, lica zabuhla in goreča, jez k pa se ji je zapletal:
„Mi smo mi, mi smo mi, ki smo z Jame doma, kdor se žganja napije, se še z vragom lasa."
In tako so bili vsi, kar jih je sedelo v hiši za mizo, pri peči in na peči, pravi rajski svatje. Zakaj prilika je bila taka, da jo je bilo treba praznovati in poslaviti, kot se spodobi poštenemu kristjanu.
Matjažu, ki je bil kmet in najmlajši gospodar v vasi, je ušla žena. Za Savo je šla, tako so bili vsi prepričani, ali pa jo je celo pobrisala s pastirjem na Godeške dobrave. Matjaž je bil zato presrečen in prevesel: Rdečo jopico je oblekel in viržinko je vtaknil za klobuk, potem je pa šel iskat po vasi svatov. Pobiral jih je na cesti in na voglih, v krčmi in na gnoju, vse je zbral okoli sebe, kar je bilo mladih na srcu in žejnih na duši.
Matjaž je mencal a rokami in otresal glavo, kot bi se mu vražićki obešali za nos, in še vedno se ni mogel namisliti in na veseli ti.
„Bratci in sestrice, kaj bi vam ne dal rad poln Čeber najslajše kapljice, take, da bi se še angelci obli-zovali! Pa je ni, v oeli vasi je ni, in na vsem polju je ni. Kaj ne, Čikova Jera, da je ni?"
Tedaj se je vzbudil gostač Mesek pod mizo. Začel je vriskati in neusmiljeno vpiti nad rjavim Francetom, ki si je obrisal čevlje ob njegovo zmršeno glavo. Nato se je postavil na noge in začel poslušati važni razgovor.
„Matjaž, ki nisi kralj Matjaž, pa bi bil lahko kralj Matjaž, Če bi nam kupil čeber pijače, pa naj si že bo taka ali taka, samo da nima okusa po vodi. Vidiš, ki nisi, pa bi bil lahko, spreobrni se, naprezimo voz in ga zapeljimo v trg. Poln Čeber si nam obljubil, Če hočeš biti kralj Matjaž, napolni ga, pa boš kralj Matjaž, čeprav še letajo srake po svetu, in Še ni zrastla smreka v devet vrhov na Sorskem polju."
Pijanci so povesili glave in so hudo premišljevali modre in tehtne besede gostača Meska, samo baba na konon mize se je še naprej grohota!a.
„Kralj Matjaž," je vpila, „ha, kralj Matjaž, kje je pa kraljica? S pastirjem je ušla, ha, ha, s strganim Boštjanom!"
Matjažu je gostač Mesek zelo povleci govoril. Pijan je bil, a govor o kralju Matjaža ga je čudno omamil.
„Saj res kralja Matjaža ni, zakaj
bi pa jaz ne bil, ki sem Matjaž, ki sem mož za to!"
Krojač Drobtinoa je še naprej klečal za vratmi in molil k svojemu patronu, ko pa zaslišal, da bi se dalo zopet dobiti pijače, je planil pokoncu in se vrgel nad Matjaža.
„Pa, ov, a bomo še pili?" In kro-jaČek, ki je ravnokar umiral vsled preobile pijače, je govoril:
„Tako te imam pa rad, Matjaž, da še povedati ne morem, in zmerom bom dobro govoril o tebi, ki boš naš kralj Matjaž "
Gospodar je skočil pokonci, in v trenutku so vsi utihnili po hiši. Celo baba Čikova Jera se je nehala smejati in samo kimala z glavo, dokler ni padla z mize in se zavalila Drobtinci za vrat, ki je sedel na tleh.
„Oj, v trg gremo, po vino," se je oglasil gospodar. „ Vina tri čebre, da nam ne bo zmanjkalo tri dni in tri noči, da ga nam bo dovolj, Čeprav ga pijemo brez nehanja."
„Oj, po vino, in potem bomo izvolili Matjaža za kralja, vsa vas ga bo izvolila, in davka bomo dajali kralju Matjažu, in svojo vojsko bomo imeli."
„Kako bom soldat, k' sem fantič premlad," je zapela baba Jera in se zopet zasmejala.
Družba je vdrla is hiše, zrinili so se iaza mize, poskakali s peči, zlezli ispod klopi. Bili pa so na pojedini le dolgi Lovčkulj, ki je drvaril |
in kradel, s sinom, majhni in debeli Kramooveo z babo, kmetje Osat, Godec, Stoklas in Žiličnik, ki so imeli vsi zadollene domove in so radi posedali za polnimi mizami.
Vdrli so iz hiše in obstali na dvorišču, zakaj kamor so hoteli, so se zaleteli v vez ali zagazili v gnoj, Bila je že noč, in mesec je hudomušno mežikal na nebu.
„Kar na voz, kdor pojde z nami," je klical Matjaž. Zares je začel kmalu vose škripati, in tiščala se je glava pri glavi.
VpregU so vola, in voz se je začel pomikati polagoma nazdol po klancu in potem proti trgu. Spredaj je sedel gospodar Matjaž, na levi rjavi France, na desni Drobtinoa. Vsak je imel dolgo šibo v roki in ž njo je opletal vola, da je slednjič žival zdivjala in zavila na vaške njive. Trije vozniki so začeli kričati in kleti, a vol je začel teči, vedno hitreje, ker pijani gostje so oepali drug za dru* gim z voza. Padali so znak, na glavo, ali pa se celo v padou obračali na trebuh, a vsak, kdor je padel, je obležal kot ubit in se zaril v mehko prst. Ležali so po vsej njivi, tako da ni ostal na vozu nihče drugi razen Matjaža in rjavega Franceta. Slednjič je le gospodar padel znak na voz, in Rjavi je sam vozil v trg.
(Konec prihodnjič.)
rijo, obenem pa upa v um času najti primerno pot da zadovolji zahteve na obe strani. Predan je vlada izdala svojo odtedbo, je imel tirolski namestnik baron Spiegenfeld daljše konference z naučnim ministrom.
Odmevi iz rusko-jsponske vojs«e.
Petrograd, 3 maja. V Irkut-sku, kjer je bila za časa vojne z Japonsko uprava ruske in ten dan ce, so Sele sedaj dognali preiskave o pone-verjenjih. Pri tem se je izkazalo, da so bile goljufije velikanskega obsega. Vsled sistematičnih tatvin v vojni upravi je bil erar oškodovan za več sto milijonov rubljev. Vsi in-tendančni uradniki brez razlike osebe in dostojanstva se izroče sodišču ter je pričakovati dolgotrajne in senzacionalne pravde.
Tis ko na svoboda v Perziji.
London, 3. maja. Odkar ima Perzija ustavo, so vse svoboščine državljanov popolnejše kakor v katerikoli evropski državi. To se vidi posebno pri tiskovnem zakonu. Nedavno je perzijski Časopis „Musavat" (Eiin-stvo) očital šahu razne razuzdanosti in pohujšljivosti v privatnem življenju. Urednik je bil obtožen, a je nastopil dokaz resnice. Nato je šah tožbo umaknil, in časopis zopet m rno izhaja Perzijski kazenski zakonik namreč ne pozna paragrafa o razžalje-nju veličanstva, kakršnega imajo „uio derne" evropske države, temuč mora vladar, ako se čuti žaljenega, tožiti kakor vsak drugi drtavljan, in tudi plačati vse stroške, ako s tožbo pogori.
Punt v Maroku
Pariz. 3 maja. Vojska Muleja Hafiia je pri Sakra el Diaji napadla francoski oddelek generala d' Ama-deja. Francozi so imeli 30 ranjencev. Na ta način se hoče Mulej Hafid maščevati, ker francoska vlada ni hotela sprejeti njegovega odposlanstva, ki obiskuje evropske dvore ter prosi, naj bi velesile priznale Muleju Ha-fidu pravico, da se vojskuje proti svojemu bratu, pravemu sultanu, ter da se evropske posadke ne vmešavajo v ta spor. Franceska vlada je znova izjavila, da smatra Muleja Haflda za puntarja, a za edinega suverenega vladarja pa sedanjega sultana Abdula Azisa. Isto stališče morajo zavzeti tudi osta'e velesile, ako nočejo kršiti konferenčnih sklepov v Algecirasu.
Triumf „Mene Notice" v Za$rebu.
V soboto zjutraj je poletela »Glasbena Matica« s svojimi pevci in pevkami v Zagreb, da priredi tam koncert in seznani brate Hrvate s slovensko pesmijo in s slovensko glasbeno umetnostjo. 8 posebnim vlakom se je odpeljalo okrog .*J00 Slovencev v Zagreb. Xa vsi poti so bili izletniki predmet iskrenih ovacij s strani ljudstva. Kmetje, ki so bili na delu na polju ob progi, so popustili delo. mahali s klobuki in pozdravljali izletnike z navdušenimi živio-kliei. Xa gradu Ponovič sta bili razobešeni dve veliki slovenski trobojnici in topiči so grmeli v pozdrav matičarjem. V Radečah so vihrale na hišah slovenske trobojniee in ob bregu Savi' je ljudstvo v skupinah zbrano pod narodnimi zastavami mahaje z robci pozdravljalo mimo dicliajoei vlak. V Sevnici, v RajHenburgu, zlasti pa v Krškem so bila vsa okna hiš ob železniški progi zasedena od rodoljubnega občinstva, ki je mahalo z robci v pozdrav slovenskim pevcem in pevkam.
Ob 10. dopoldne je vlak prispel na državni kolodvor v Zagreb. Ves peron je bil natlačeno poln rodoljubnega hrvaškega občinstva, pred kolodvorom pa je čakala nepregledna množica na prihod slovenskih gostov. Ko se je vlak približal kolodvoru, je zasviiala godba in pretresali so ozračje gromoviti klici: »Živeli Slo-" venci, živele Slovenke!«
Sprejema so se udeležila društva »Kolo«, »Sloga«, »Merkur« in »Svoboda« s svojimi zastavami pod vodstvom svojih predsednikov prof. Tomislava I v k a n e a , dr. H o r v a-t a , L. K o s s ar j a in Kg. K o r -n i t z e r j a. Ko je stopil iz vlaka predsednik »Glasbene Matice«, prof. Stritof, mu je prihitel nasproti podpredsednik »Kola«, Janko Ho-ljac, mu podal roko in ga bratsko objel. V svojem pozdravnem govoru je izražal veselje, da je po dolgem času zopet dana Hrvatom prilika, da morejo pozdraviti v srcu Hrvaške v belem svojem Zagrebu svoje najbližje in najdražje brate Slovence. Ljubav, ki veže Hrvate in Slovenee, ni slučajna, ni plod momentanega razpoloženja, ampak je globoko utemeljena v krvi, ki spaja oba naroda v bratsko zvezo, v eno kulturno eeloto. Tb kulturno edinstvo se predvsem javlja v pesmi. Pesmi slovenske in hrvaške so skupna last hrvaškega in Slovenskega   naroda.   Slovensko pe-
sem popevajo na Hrvaškem, hrvaška pesem pa ,]v t<tkisto doma na Slovenskem. Pevska društva skrbe, da se pesem slovenska in hrvaška popularizira med narodom. »Glasbena Malica« je prihitela v to svrho v Zagreb, da bi vzbudila v bratskem hrvaškem narodu še večjo ljubezen do pesmi slovenske ter seznanila hrvaško občinstvo še iiitimneje z njeno lepoto. Zato sprejemajo Hrvati slovenske pevee in pevke z odprtimi rokami in jim kličejo iskreno: Dobro došli v sreu Hrvaške v belem Zagrebu. Ko je Holjae končal, so zag-rmeli urnebesni kliei: »Živeli Slovenei, živele Slovenke, živela sloga Hrvata in Slovenaea«. Začel je govoriti predsednik »Glasbene Matice« prof. Anton S t r i t o f. Mahoma je nastala grobna tihota, da je bilo moči slišati in razumeti vsako besedo Štritofo-vega govora. Zahvaljujem se, je rekel govornik, za iskren in presrčen sprejem v imenu slovenskih pevcev in pevk, ter vam prinašam presrčne pozdrave celokupnega naroda slovenskega. Slovenei smo prihiteli cinkaj, da hi javno pokazali kulturno vzajemnost, ki nas druži z bratskim narodom hrvaškim, zato se na-dejajmo, da bo našla tudi slovenska pesem, ki skupilo s hrvaško najjasneje dokumeiituje naše kulturno eđinstvo »radostnega odmeva in odziva v sreu bratskega naroda. Občinstvo je priredilo Stritot'u, pevkam in pevcem navdušene ovacije. V imenu vseučiliške mladine je pozdravil Slovence predsednik »Hrvaškega akademičnega podpornega društva«, pravnik 3 aiieko vi č. Hrvaška akademična mladina, je izvajal govornik, ki je prisiljena vsled tiranskega nasilstva zapustiti svoje domače vseučilišče in iskati zavetišča na tujem, pozdravlja z navdušenjem v svoji sredi brate Slovenee, ki so bili Hrvatom vselej zvesti zavezniki, sobojevniki in krepka moralna upora. Žalost in bolest vlada v srcih hrvaških akademikov, ko morajo zapustili rodno svojo grudo, a v tej bolesti jim je hladilen balzam, da jim je baš v momentu odhoda dana prilika, stisniti roko svojim slovenskim bratom, ki sočuvstvujejo s Hrvati v tu-gi in radosti, ter jih pozdraviti na rodni svoji zemlji, ki sedaj ječi pod težkim jarmom. Na te besede so akademiki zapeli himno »Hej Slovani«, hrvaške gospe in gospodične pa so pod vodstvom gospa Sofije Spe-v o e in Maje T u r k o v i ć jele obsipati slovenske goste s šopki in cvetlicami. Nato so Slovenei na čelu z godbo in spremljani od hrvaških društev in nepregledne množice odkorakali, povsodi navdušeno aklamirani, preko Fran Josipovega trga in Ku-kovičeve ulice pred »Hrvatski dom«, kjer so se razšli v svoja stanovanja. Pevski zbor »Glasbene Matice« je imel Opoldne glavno skušnjo. To priliko so porabili hrvaški akademiki ter poslali k vaji posebno deputaciju, da pozdravi g. koncertnega vodjo M. H u b a d a.
Za večerni koncert je vladalo povsodi velikansko navdušenje. Vse vstopnice so bile do zadnje razprodane in na stotine ljudi je odšlo, ker niso mogli dobiti vstopnic na stojišča, kamoli za sedeže. Dobre četrt uit pred koncertom je bila dvorana napolnjena nujodličnejšega občinstva. Točno ob S. je jel pevski zbor prihajati na oder. Občinstvo ga je sprejelo z viharnim aplavzom. Ko so stopil** na oder pevke, je zašnmelo ))o dvorani in pretresali so vzduh navdušenj klici: »Živele Slovenke!« Takisto entuziastiČuo je bil pozdravljen tudi mojster H u b a d. Ko je dvignil taktirko; je zavladala v dvorani grobna tišina. In zadoneli so mogočno slavnostno akordi hrvaško-slovenske himne »Slovenac i Hrvat«. Vse občinstvo je bilo navdušeno, vzbičono in to navdušenje, entuzi-azem se je stopnjeval od točke do točke, dosegel pa je vrhunec, ko sta nastopila solista ga.pl. F o e d r a n s-]) e r g o v a in g. Julij B e t t e t o. Ga. Foedranspergova je s svojim nežnim, simpatičnim, kakor srebrn zvon donečim glasom očarala vse občinstvo ter slavila prave triumfe. Tudi g. Betetto je bil predmet naj-viharnejših ovacij. In ni se čuditi, saj je on res pevee po milosti božji kakršnih se ne rodi baš dosti. Gospe Foedranspergovi je bil poklonjen prekrasen šopek iz svežih rož, gg. B e t e t t o in koncertni vodja H u -b a d pa sta bila odlikovana z lovor-jevimi venci, okrašenimi s hrvaškimi trobojnicami. A tudi vrle pevke in pevci so dobili svoj delež. Rodoljubne hrvaške gospodične in gospe so jih obsipale s cvetkami in šopki, da je bil oder skoro enak dehtečemu rožnemu vrtu. »Glasbena Matica« je dosegla popolen uspeh, slavila je triurni' svoje umetnosti v besede najboljšem pomenu. Ne bomo ocenjevali koncerta točko za točko, naša sodba tu ni merodajna, navesti hočemo samo mnenje hrvaške kritike. »Obzor« na primer piše: »Uspeh koncerta »Glasbene Matice« je bil velik, neopisljiv. Občinstvo se gnete, preriva,
znoji, muči, da pride ne do stola, ker so ti že ob 7. zasedeni, nego do koščka prostora, da se stisne, znoji, posluša in navdušeno ploska. Niti vročina, niti soparica nista mogla umoriti ljudi v navdušenju, ki so je Slovenci vžigali z vsako svojo novo točko, z vsako novo pesmijo. In peli so te pesmi, peli z vso dušo in z vso glasbeno umetnostjo, za kakršno je treba biti rojen. Fmetniška virtuoznost, glasbena naobrazba, globoko čuvstvovanje, topli zvonki glasovi, kristalno čisti, — vse te vrline so se stopile v tem krasnem zboru slovenske »Glasbene Matice«. O izvajanju, o predavanju bi se dala napisati študija. Glasovi silni, močni se prelivajo in tope, — zdi se ti, da čuješ, kako se nekje v daljavi prelivajo drobni morski valovi. Disciplina, harmonija in n lansiranje v zboru mora slušatelja naravnost očarati in omamiti. To je zares — petje.
Ženski glasovi se zlasti odlikujejo s tem, da nikdar niti v največji višini ne kriče, — to so glasovi iz prsi. Moški zbor ima impozantne baritone in base, U naravnost frapiraju, kadar se pojavijo v tišini — kakor iz daljave in se potem približajo ušesu slušatelja ter ga osvoje tako, da ne more drugega kakor, da noj ure ploska in kliče . . . Morali bi neprestano ponavljati pohvalo, ako bi hoteli oceniti vsako točko posebe. Dovolj je,ako povemo, da se je poslušalo 1? uri v silni vročini tiho, da si slišal brenčanje muhe, ter z jasnimi očmi in s vsemi čutili požiralo in dihalo one earobne rajske glasove, ki jih je sposoben proizvajati zbor »Glasbene Matice«. Ploskanje, klicanje se ne da opisati. Izredno sta se odlikovala ga. pl. Foedranspergova s svojim sopranom in g. J. Betetto s svojim basom; koliko je pevcev svetovne slave, ki se ne morejo meriti z Betettom. Ovacije so bile tako silne, da je moral dodati še eno točko, ker ga občinstvo ni pustilo s podija. Občinstvo je na koncu koncerta naravnost nebrzdano ploskalo, omamljeno od čara umetnosti.« Tej oceni hrvaškega lista nimamo ničesar pridejati. »Glasbena Matica« si je s tem koncertom pridobila nov lovorjev venec ter okrepila in poglobila s slovensko pesmijo tesno kulturno vzajemnost, ki draži in veže že od nekdaj v neraz-družljivo celoto hrvaški in slovenski narod. Naj bi bil temelj, ki ga je položila »Glasbena Matica« s svojim koncertom v Zagrebu, zalog še intimnejšega, še tesnejšega edin-stva in združitvi obeh bratskih narodov na kulturnem polju! Po koncertu se je razvil v dvorani animiran ples, ki je trajal do ranega jutra. Včeraj popoldne ob 2. je priredilo pevsko drutvo »Kolo« na čast slovenskim pevkam in pevcem sijajen banket, ki ga se je udeležilo nad 200 oseb. Xa banketu se je izrekla marsikatera navdušena napitniea. Vsi govorniki brez izjeme so poudarjali veliko važnost in pomembnost slovensko - hrvaške vzajemnosti ter pozivali Hrvate in Slovence k neporušljivi bratski slogi na vseli poljih. Govorili so: Gospa Maja T u r k o v i č , predsednik hrv. pjevačkoga društva »Kolo« gospod arhitekt H o 1 j a C , načelnik pevskega zbora »Glasbene Matice« g. prof. Š t.r i t o 1*, predsednik »Zveze hrvatskih pevskih društev« gosp. Milan K r e s i č , predsednik »Zveze slov. pevskih društev« g. dr. R a v -n i ha r, načelnica ženskega zbora »Glasbene Matice« gospa Julija dr. F e r j a n č i č e v a , predsednik pevskega društva »Sloge« g. dr. Horvat, univerzitetni profesor g. dr. Š i 1 o v i č , predsednik »Slovenske Matice« g. dr. I I e š i č in v imenu hrv. akad. pjevačkoga društva »Mladost« g. V o d v a r š k a.
Zvečer ob 7. so se Slovenci odpeljali z državnega kolodvora nazaj v Ljubljano. K -hI(*Vasu je prišlo na tisoče in tisoče rodoljubnega občinstva. Bratsko slovo je to bilo, iskreno in presrčuo. Orile so se hrvaške in slovenske pesmi, Hrvatje in Slovenci so si kot rodni bratje podajali roki1 in se objemali, zagotavljajoč si, da si ostanejo zvesti in vdani in naj si nad zemljo slovensko in hrvaško hrume vihai-ji ali sije zlato solnce. Ko se je jel vlak premikati in odhajati s kolodvora, so se vsa čuvstva navdušenosti in ljubavi strnila v en mogočen, entuziastičen, iz dna srca izvirajoči klic: »Živeli Slovenci, Živelo slovensko - hrvaško bratstvo«.
Bil je to ginljiv, v srce segajoč prizor, ki ostmie v neizbrisnem spominu vsakemu Slovencu.
Dnevne vesti,
V Ljubljani, 4 maja — Merniki sodaikl — ubijalci slavonskih pravic na Koroškem.
Dne 1. maja se je pri celovškem okrajnem sodišču zopet zgodil nezaslišan slučaj, ki novic prida, kako sistematično ubijajo nemški sodniki na Koroškem pravice slovenskega naroda. Za ta dan je bila razpisana obravnava v pravdi
dveh slovenskih strank, ki sta imeli vsaka svojega slovenskega sastopniks. Ker slovenska zastopnika za svoji slovenski stranki nista hotela nemški raspravljati, jima se sodnik vati bosedo inje postil paćivati vse  postopanje, Kakor
se vidi, ubijajo nemški sodniki z železno doslednostjo pravice slovenskega jezika — minister pa pravi, da nima ne moči ne pravice to preprečiti, Edino sredstvo zoper to nečuveno postopanje je samopomoč po s veto pisemskem nauku, ki ga je citiral že dr. Žitnik: Zob za zob. Slovenski narod pričakuje od slovenskih sodnikov, da ga v tem boju ne zapuste.
— „Grazer Tsgblatt" in „Ta« geapoat" se zopet jako jezita, ker so bili Bavarci v Ljubljani in kranjski gostilničarji na Dunaju tako prijazno in gostoljubno sprejeti. Kak namen naj bi to imelo že vemo Kranjsko deželo samo oškodovati. Tem listom povemo, da tako pisanje sedaj nima več uspeha, kajti kranjski gostilničarji in „Prometno društvo na Kranj • skemu so si pridobili na Dunaju sim-natije avstrijskih poštenih ali pristnih Nemcev, o katerih simpatijah so pisali vsi dunajski časopisi in sta pričali dve velikanski slovenski trobojnici na hotelu „Oesterreichischer Hof**. Na Dunaju smo pa slišali, da graškib, celjskih itd hajlovcev sploh ne marajo. Ljubljanske hajlovce tudi jezi, ker je minister GS-essmann kranjskim gostilničarjem rekel: „Vi ste prvi, ki ste prišli na Dunaj, dam vas za vzor vsem, kar se poučnega potovanja tiče!u Glede izstopa nekaterih Avstrijcev iz kazine, bodi povedano, da je bil povod ta, da se je pred leti Še slišala v kazini slovenska pesem in govorica, sedaj pa vlada „Heil dem deutschen Geist". Istotako pri avstro nemškem planinskem društvu. Mogoče bi Slovenci še danes ne imeli svojega planinskega društva, ako bi bili gospodje v reSenem nemškem društvu upoštevali čut slovenskega naroda. V ta društva se je tekom časa vtihotapil popolnoma vsenemški duh, s katerim se ne more strinjati Avstrijec. Ravno sedaj prosjači nemško planinsko dru-pri vladi za neko večjo denarno podporo; mi pa mislimo, da je Avstriji popolnoma nepotrebno, dajati denar za pangermansko delo. To društvo dobiva dovolj denarja iz rajba od centrale in od „Kranjske hranilnice". Zadnja podpira roko v roki t nem-škutarskimi uradniki, profesorji in sploh od vlade odvisnimi ljudmi, najbolj pangermansko delo. Kar da „Kranjska hranilnica" denarja za slovenske namene, je le pesek v oči, ker teh podpor so deležna samo nekatera dobrodelna društva, ljudska in narodnogospodarska so izključena. Kar se pa uspeha prometnega društva na Kranjskem tiče, ima to društvo dovolj priznanja o delavnosti od mero-dajnih krog v in ne apeluje na simpatije zavidnih hajlovcev, katerih še Nemci iz rajha ne mara o, dokaz, da Bavaroi še v Gradec niso šli. Pravi pristni Nemci ne marajo naših nem-škutarjev, ker smatrajo njib hajlanje le za nenaravno komedijo, golo sebičnost in jih imenujejo „generale brez vojakov", a mi jih smatramo za neplemenite parasite slovenskega naroda, za ostanke fevdalne in absolutistične vlade. Austriaous.
— Dopolnilne občinske volitve V Gorici se bodo vršile v tekočem mesecu in sicer 16., 19. in 22. Ker je potekla doba občinskemu svetniku proštu Faiduttiju, utegnejo biti volitve, kar se tiče njegove osebe, vsekakor zanimive. Laški liberalci gledajo prosta Faidutt»ja grdo, ker jim je tako poklerikalil Furlanijo ter dela v enakem zmislu tudi v Gorici; svoj čas so ga imeli za liberalnega duhovnika. Umemo, da so proti njemu. Sedaj je vprašanje, ali dobi prost Faidutti v prvem razredu zopet toliko glasov, da bo izvoljen v goriški mestni zastop? Laški liberalci delajo z vso silo na to, da bi Faidutti ne prišel več v mestni zastop. Triletna doba je potekla tudi županu dr. Ma-raniju Dr. Marani se bo dal sicer Še voliti za mestnega svetovalca, toda župan bi ne bil več rad. Gospodarstvo na goriškem magistratu je bilo prejšnje čase tako zanikamo, da je mesto polno dolgov in zadreg, iz katerih se ne more skopati Dr. Marani je sicer sposoben in energičen mož, aH obdan od nesposobnežev. Rad bi se otresel županske časti pa postal — deželni glavar!
— „910 Wacht im Bhein" —
&Ol8ka pesenii Tega dosedaj še ni bilo, temveč si je pridobila Čast, da je to vsenemško hujskaško pesem vpeljala v Šolo, ljudska Šola v Borovljah na Koroškem. Slovenščina, katere je edino zmožno več kot tri četrtine šolskih otrok v Borovljah, se seveda na tej šoli ne podučuje, kajti je nepotrebna, tem potrebnejše pa je za izobrazbo gotovo „Waoht am Rein". To so res razmere, ki kriče naravnost v nebo, ali kaj se hoče, ko ima vse gluha ušesa sa pravice slovenskega rodu in jezika!
— Kal le U nemški „Volks-rat" ia Kranjsko? Ni ga dneva,
da bi nemški „ Volksrat" ne imel kake pritožbe v graških list b. Najnovejše nemške bolečine so to, daje priredila vojaška godba budnioo 1. maja tudi pred županovim stanovanjem in da se je večja angleška družba, ki je obiskala Postojnsko jamo, obrnila za nasvete na društvo za pospeševanje prometa tujcev, ne pa na „Volksrat" ter se vs ed tega tudi ustavila v narodnem hotelu. „Volksrat" te bo že moral tolažiti s pesmico „Temu treba se privadit* ..."
List ljudskih sleparjev t j.
mariborski „Sloveuski Gospodar u, s p 11 Čenča v avoji zadnji številki, da „kmet'e govore". Neko resolucijo proti uvozu živine iz Srbije so farji skrpucali in zdaj jo dajejo — saj že vemo, kako! — podpisavati. Po farovžih s3 shajajo, dobro jedo in pijo; potem pa trobijo v svet — kmet je govori . . . Zgolj nič drugega, nego sleparija in bumbug!
Umrl je dne 30. aprila v Arji vasi pri Zilcu v Savinski dolini vsled tuberkuloze g. jurist Franjo Drev v ^3. letu svoje starosti. — Neusmiljeno zahteva v zadnjem ča?u neizprosna Morana svoje žrtve izmed vrst naše akademiške mladež*.
Pevsko in glasbeno društvo V Gorici je priredilo v soboto v dvorani „Trgovskega doma" svoj XII. koncert, ki je uspel jako lepo. Na sporedu so bile 4 točke: Vilh^r: Na Ozlju gradu; Mokranjao: Srbske narodne pesni z Ohrida; Lajovic: Bolest kovač in D/crakov veličastni „Te Deum". Nastopilo je nad 40 pevcev in pevk. Sopran solo v prvi in zadnji točki je pela gdč. K 1 e-mentina Hrovatinova, bariton solo gosp. Slavko Germ. Gdč. Hrovatinova je priznana izborna pevka, tudi g Germ se je izkazal dobrega pevca. Zbor pod vodstvom izvrstuega dirigenta g. J. M i c h 1 a je rešil častno svojo nalogo. Prisostvovalo je koncertu obilo odličnega občinstva.
Neka] za tujski promet v Mojstrani Povsod .-e družijo javni faktorji, da pripravijo ob količkaj znatnih železniških postajah primerne dovozne ceste. Ne tako pri nas. Mojstrana je prvo središče za turistovski promet, ima tudi vsako leto mnogo letoviŠčnikov, nov hotel se je ravnokar otvoril, in sploh obiskujejo tujci bolj in bolj naše krajine. Vendar pa se boljši razvoj prometa naravnost onemogočuje po silno neugodni zvez;, ki jo ima Mojstrana s postejo na Dovju. Ko izstopiš na postaji, kar ne veš, kam bi se obrnil. Sicer vodi neka neznatna pešpot po jarku ob železnici, toda slaba je in ob nočnem času, ker vodi ob potoku, naravnost nevarna, in kdor kraja re pozna, se sploh ne upa spu^tiu na to pešpot, ali pa jo ne zapazi Prave ce&tne zveze pa sploh ni. Sedanja cesta vodi iz Mojstrane po nenavadno strmem svetu visoko gori proti vasi Dov,e, pride končno do državne ceste, ki prihaja z Dovja, a pride baš v najhujši klanec te ceste. Cela zveza tvori samo klance in napravlja velikanski, nepotreben ovinek okoli postaje. Za promet je taka cesta naravnost neporabna Zadnji čas je res, da se izvrši nova cesta, ki naj vodi od mojstranskega mostu Čez železniško progo in potem paralelno z železnico do postaje. Slišimo, da so že davno izvršeni vsi načrti in treba je le doseči njih odobritve in pripomoči prizadetih faktorjev, t j. deželnega odbora in vlade. Za povečanje tujskega prometa v Triglavskem pogorju skoro ni nujnejše zadeve, in zato naj bi se pač naši poslanci ene kakor druge stranke zavzeli za hitrejšo rešitev.
Veliko vrte o veselico priredi
slov. pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" v nedeljo, dne 31. t. m. na Koslerjevem vrtu v korist društveni zastavi. Te dni se bodo pobirali darovi za srečolov in priporočamo društvo v blagohotno uvaževanje vsem narodnim Slovenoem.
Klub  slovenskih biciklistov
„LjubSlana" je imel pretočeni teden v restavracijskih prostorih „Narodnega doma" svoj redni občni zbor. O delovanju kluba in o denarnem stanju kluba je poročal blagajnik g. Koželj. 0 delovanju, dejal je poročevalec, ne morem veliko poročati, ker kolesarski sport vidno nazaduje in ker ie kolo dandanes navadno prometno sredstvo Družabno življenje se polagoma zopet oživlja in pričakovati nam je lepših dni. Denarno stanje kluba je ugodno, ker aktiva zdatno presezajo malenkostna pasiva. Občni zbor je vzel poročili odobruje na znanje ter sklenil, da se da večji del kolesarnice najvišjemu ponudniku v najem, ker klub zase vseh prostorov ne rabi. V novi odbor so bili izvoljeni gg. Barle, dr. Bretl, čuden, dr. Jenko, Kavčič, Koželj, Krapeš, Vesel in Vončina v gospodarski odsek pa gg. Barle, Čuden, Krapeš in Veael.
Odbor telovadnega društva ».Sokol II41 v Ljubljen* za Krakovo, Trnovo in šentjakobski okraj naznanja vsem   dosedaj   priglašenim članom,
kakor tudi drugim, da se pridno v smislu ugotovljenega telovadnega reda redovne vaje za vse brate člane, bodisi izvršujoče, redne in podporne, jutri, v torek, dne 5. t m. od S do
9 ure Z7ečer v telovadnici II. mestne deške šole na C oj zovem grabnu ter se potem vrše redno vsak torek v tednu od 8 do 9. ure zvečer. Ker se posebnih vabil za to ne razpošlje, opozarja se torej vse brate, da se z ozirom na to, ker je določen večji peš izlet v kroju že za prihodnji mesec, točno in redno vselej udeležujejo teh redovnih vaj. Kdor bi teh vaj r9dno ne obiskoval, bi vsled od-borovega sklepa ne mogel nastopati v kroju pri javnih nastopati. S sokolskim nNa zdar!u
Vojaška vest. Grosp. M a t k o Štefin, poročnik pri 26 domobranskem peŠpolku v Mariboru, je imenovan za nadporoČnika.
— Iz službe finančne straže.
Pohvalno prizaanje se je izreklo titu-larnemu respicijentu Ferdinandu Sera j n i k u. Premeščeni so: nad pazniki Franc Smrdu iz Postojne v Mengeš, Ivan Lapajne iz Cerknioe v Postojno, Jakob Hirschmann iz Mengša v Cerknico, Peter G-olouh iz Črnomlja v Metliko; pazniki Josip Beguš iz Mengša v Postojno in od tam v Krško, Fridoiin Lenart iz Senožeč v Ljubljano, Andrej Horvat iz Ljubljane v Osilnico, Anton Česen iz Oailnice v Sennieče in Anton Koli iz Metlike v Črnomelj. Na lastno prošnjo je dovoljen izstop iz službe pazniku Feliku Dorniku.
V stalen pokoj je stopil nadpaznik Josip Hr o v a t
Glavni odbor za obdelovanje ljubljanskega barja Za predsednika v tem odboru je izvoljen za funkcijsko dobo 1908/1914 deželni višji iuženir g. Ivan Sbrizaj, za njego-govega namestnika pa g. Josip Lenarčič, predsednik trg. zbornice v Ljubljani.
Prva splošno uradniško (društvo avstro-ogrske monarhije na Dunaju Dne 25. aprila t. 1. se je vršila ob veliki udeležbi posebno od strani zananjih delegatov 43. redna glavna skupščina Prvega splošnega uradniškega društva, ki ie štelo koncem preteklega leta 100.000 pravih Članov. Vtduo priznano patriotično misij en je društva se je pri tej priliki vnovič pokazalo s tem, da je glavna skupščina soglasno sklenila, prideliti 40.000 K za povišanje fonda jubilejne učne ustanove cesarja in kralja Fran Josipa   na   100 000 K   in dovoliti
10 000 K v smislu želje Nj.: Veličanstva za „Jubilejno ustanovo za otroke" Jubiiaumswerk fiir das Kind). Iz poročila za leto 1907 posnemamo sledeče podatke. Društvu je pristopilo od začetka n egovega delovanja 165.488 uradnikov. V življensko zavarovalnem oddelku se je povišalo stanje zavarovanj na 189 milijonov K kapitala in 1,091.516 K letnih rent. Premije so znašale 7 2 milijonov K, dohodki na obrestih iz glavnice živ-lienskega zavarovanja 2 6 milijonov K. Ža zapadla zavarovanja in tekoče rente se je izplačalo v letu 1907 5.6 milijonov kron in od začetka dru-štzenega delovanja 888 milijonov kron. Premijske rezerve znašajo 53,141.113 K, nadrezerve 3,557.596 K, Čisti dobiček 444 346 K. Za dobrodelne namene za društvene člane in sicer kot podpore, zdravilne in učne ustanove je izdalo društvo 92.367 K. Od društvenega začetka se je izdalo za človekoljubne svrhe 26 milijonov kron. Hranilničhe posle in zadeve glede osebnega kredita izvršuje 66 hrauilnih in posojilnih konzorcijev uradniškega društva, zadruge z omejeno zavezo.   Ti konzorciji   so imeli
V letu 1907 42 593 delničarjev z 42 S milijonov kron delniških vlog. S temi vlogami in priskrbljenimi posojili so se dajali predujmi po takem obrestnem stavku, ki se mora pri današnjih denarnih razmerah pri poznati kot jako zmeren. Sploh stremijo konzorciji, obresti še bolj znižati, v katerem stremljenju jih uradniško društvo temeljito podpira, kar dokazuje dejstvo, da je znižalo obresti za posojila, ki jih dovoljuje konzorcijem od 41 2% dekurzivno na 4°/0.
Umrl je in bil včeraj pokopan g. Jakob P r e m r o v, hišni posestnik in nadsprevodnik Južne železnice V pokoju N. v m. p.!
Družba sv. Cirila in Metoda T Ljubljani razpisuje s tem službo učiteija, oziroma nadučitelja na eno-razredni ljudski šoli na Muti, ki jo namerava razširiti v mešano dvoraz-rednico. S to službo so združeni prejemki, katere imajo na Štajerskem učitelji voditelji na dvorszrednih ljud-skih Šolah 1. razreda. Poleg tega prosto stanovanje, eventualno stanarino v zne3ku 300 K. Prednost imajo tisti prosilci, ki so veŠČi delovanja na eolskem vrtu. Službo je nastopiti po počitnicah. Tozadevne prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili naj se pošljejo do 31. maja t. 1. na družbeno pisarno v Ljubljani
Prostovoljno gasilno društvo ^ Loško v cu priredi Florjanovo nedeljo, dne 10. t. m. na vrtu gostilne
Lavrinšek veselico s godbo, sreČolo-vom, prosto zabavo in zvečer a umetalnim ognjem.
Opekarno na Veliki Otavi blizu Sempasa na Goriškem, last neke laške tvrdk*, je kupil bogataš Josip Vuga iz Čedada. V Vipavski dolini namerava napraviti tovarno oementa. Tako se širi industrija v tujih rokah na slovenskih tleh.
NotO dmŠtvo Ustanovila se je krajna skupina Ljubljana osrednje zveze avstrijskih zidarjev s sedežem v Ljubljani.
V prepiru |o ustrelil v Trstu 451etni natakar Alojzij Zanier 27ietnega Nikolaja Vi s k o v i Č a. Zadel ga je v tilnik in Viskovio najbrž ne bo okreval.
Ssmomor učiteljico. V Trstu se je vrgla 25!etoa učiteljica Gilda G l eri a na ulico in se tako pobila, da je v dveb urah umrla.
Nesreča. V Bazovioi pri Trstu je desetletna Marija Krizma n i č prišla preblizu ogaja, da se ji je vnela obleka. Dekletce se je tako opeklo, da najbrž ne ostane pri življenju.
Obesil SO ie v Mariboru 651etni trgovec z obleko Anton ¥blf-1 i n g iz strahu, da bi popolnoma oslepel.
Ogenj V Dagošah pri Mariboru je pogorelo v sredo poslopje Franca Horvata in Pavla Hellerja. Zažgala je najbrž hudobna roka. Škode je 6000 K. Domači ljudje so bili proti ogniegasoem tako prijazni, da jim sprva še vode niso pustili jemati iz vodnjakov.
Smrt mosto zlato poroko. 75-letna Terezija LavrenČiČ v Slemenu pri Mariboru bi imela v soboto obhajati svojo zlato poroko, a jo je v petek zadela kap, da je takoj umrla.
Sest zlat h porok bo letos v Colu pri Vipavi; gotovo redka prikazen, ako pomislimo, da šteje cela župnija jedva 1000 duš.
Rop 35 etnega pekovskega pomočnika LudvifcaBračiČa iz Kicarja pri Ptuju so b.izu bližnjega Sv. Marka napadli triie neznanci in ga oropali vsega denarja.
Bivši  predsednik Zedinjenih
drŽav GiOVeland je zbolel za rakom.
Slovenci v Ameriki — Mrtvega so našli v Forestu A n t o na Hribarja vulgo Koruna. Pokojnik je bil 42let star in doma iz VaČ pri
L'tiji.
Tatinski trgovski pomočnik
Pri trgovcu Josipu Prstecu v Mariboru so zapazili, da je zadnji čas čez noč večkrat zmanjkalo iz blagajne par kronio, včasih tudi kar dese ta ki. Polioija je obveščena o tem nastavila pesti in res se je tat ujel vanje. UzmoviČ je 191etni trgovski pomočnik Franc Kuhar iz ViseČkega vrha pri Ptuju. Godi se, da je Kuhar s ponarejenim ključem pokradel Prstecu okoli 2000 K denarja. Do 1. apr. je bil pri njem n služben, s tem dnem pa odpuščen. Kuhar je bil zaradi sfične tatvine pri trgovcu PočivavŠkn na Muti obsojen na 4 mesece ječe.
Dezerter. Odtopničarakega polka v Gorici je pobegnil Iv. Famea iz Moše v Furlaniji. Prijeli so ga v laškem Vidmu.
Gad jO pičil 8letnega Antona Siliča iz S5. Ferjana pri Gorici. Deček se zdravi v goriški bolnišnici.
V Veltkovcu je aretovalo orož-ništvo zaradi hudodelstva tatvine leta 1873. v ljubljani rojenega odvetniškega uradnika Avgusta Jaka, kateri je zaradi tatvine že odsedel triletno ječo.
Čigavi SO robci? Dne 5 julija
lanskega leta je prinesla k vezil i gdč. Ani Trampuževi v stanovanje Pred Prulami štev. 23 neka služkinja za svojo gospodinjo 12 belih platnenih robcev, v katere naj bi ji napravila monograme Dosedaj pa po robce ni bilo še nikogar. Čigar so, naj pride ponje.
Po Zagrebu je hodila neka majhna okoli 20 let stara ženska, obiskovala kontorje, kjer je beračila s pretvezo, da ie ponesrečena Rusinja in da nima staršev. Vse to pa ni res, marveč je navedenka labkoživka in le dobre ljudi na ta način izkorišča. Ker navedenka neki obišče tudi Ljubljano, se občinstvo nanjo opozarja.
Pogreša so od 24. sušoa 62-letni nekoliko slaboumni kočar A n-ton Debevoiz Hrenovio v postojnskem okraju. Kjer bi se nahajal, naj obvestijo o tem postojnsko orož-ništvo.
Tujski promet meseca aprila
1908. Meseca aprila 1908. je prišlo v Ljubljano 3788 tujcev, torej 442 manj nego meseca aprila lanskega leta in 116 manj kakor meseca maroa letos. Bilo pa je nastanjenih v hotelu „Union« 936. „Slontf 760, *Lloydu 318, „Mahču 253, wIlirijau 215, »Avstrijski cesara 207, „Bavarski dvor" 132, »Štrukelj« 129, „Južni kolodvor" 129, „Grajžaru 116 in v ostalih gostilnah in prenočiščih 594 tujcev.
„Društvena godba llubl|au-Ska" koncertuje jutri popoldne v ki-
nematografu „Edison", Dunajska oesta, nasproti kavarne „Evropa" in sioer pri predstavah ob 4., 6 , 6 , 7., in 8 zvečer.
Mas a Triaško oosto. Pile se nam: Prebivalci Tržaške oeste slasti posestniki, trgovci in obrtniki smo vilic velikemu prometu jako zapuščeni, kajti nimamo svoje poštne fili-jalke, kakor druga predmestja. Znano nam je, da je svojedobno trgovska in in obrtna zbornica v Ljubljani predložila na kompetentno mesto prošnjo zajpoštno filialko na tej cesti, ni nam pa znano, ali je dosegla kaj uspeha ali nič. Na Tržaški cesti imamo samo en nabiralnik za pisma, in Še ta je tako skrit, da se ga ne vidi. Poštne vrednostine moramo iskati na glavni pošti, ako hočemo kako stvar odpo-slati in to nam dela veliko poto/, predno odpošljemo svoje pošiljatve. Ako upoštevamo, da imamo v bližini tržaške ceste o. kr. gozdni vrt, c. kr. tobačno tovarno z več ko 2000 delovnih moči, c. kr. deželno vlado, kranjsko stav. društvo, polno novih hiš v Koleziji, v bližini Rožno dolino, proti Tivoli polno novih vil, tovarno za milo itd., se mora]vendar stvar v kratkem predrugačiti, kajti to je popolnoma upravičena naša želja, da zahtevamo poštno filijalko na Tržaški cesti. Pošta Vič, ki nosi poštni pečat Vič, je na Glinoah ne na Viču, torej ta naj se preseli na Vič kakor je nje rojstno ime — filialka pa nsj pride na Tržaško oesto. S tem bode tudi o. kr. erarju ustreženo, da se prihrani na glavni poŠti par uradnikov in slug, mi mu bodemo pa hvaležni, da smo dosegli to, kar že zdavnej nujno potrebujemo.
Izgubljene in najdene reci. Šivilja Rozalija Kukeeova je izgubila denarnico z %20 K in nekaj drobiža.
— Kuharica Terezija Stuparjeva je izgubila srebrno žensko uro s kratke* srebrno verižico, na kateri .ie bil obesek v podobi srca. — Uradnikova soproga Iva Lillekova je izgubila zlato zapestnico, vredno 50 K. — Jurist Vladimir Germ je izgubil palico s srebrnim držalom. — Gospa Antonija Nebenfiilircrjeva je izgubila črn svilnat dežnik, vreden 6 K.
— Na južnem kolodvoru je bilo izgubljeno oziroma najdeno, kolač žice, dva bieevnika, star siv površnik, vreča stare obleke, par otroških čevljev, črna osnjata ročna torbica in črni kmetski klobuk. — Marjana Pe-tričeva je izgubila železniško legitimacijo s sliko. Najditelj naj jo odda na magistratu.
Drobne noulce.
— Umrl Jo v Budapešti general Turr, v 83. letu. Turr ima zelo burno preteklost. Leta 1849 je pobegnil kot poročnik od ogrskega polka v Lombardiji k Pijemontezom, in sicer zaradi poneverbe in lahko-miselnih dolgov. Pijemontezi so ga z veseljem sprejeli ter ga napravih za poveljnika nad avstrijskimi beguni v Sardiniji. Iz teh ljudi je osnoval Tiirr legijo 150 mož. Po porazu pri No-vari je bežal Tiirr v Pariz in London, kjer je snoval z madžarskimi pro-gnanci revolucijske načrte. Pozneje je postal Kossuthov agent v Italiji. Leta 1853 se je udeležil vstaje v Milanu, a je pravočasno pobegnil. A strijsko vojno sodišče ga je obsodilo na smrt. Pozneje je ščuval k vstajam na Srbskem m Rumunskem. Ko je izbruhnila orijentalska vojska, je vstopil v angleško službo ter postal polkovnik. Kot tak je bil poslan v Kalabrijo in Moldavijo, da bi na kupoval konje, a je le ščuval k vstaji na Sedmograškem. Avstrijske vojaške oblasti so ga prijele in zopet obsodile na smrt, a po posredovanju kraljice Viktorije je bil izpuščen ter za vedno izgnan iz Avstrije. Leta 1859 je prevzel poveljstvo nad bataljonom Garibaldijevih lovcev, a leta 1860 je spremljal Garibaldija kot njegov adju-tant v Sicilijo. Garibaldi ga je tudi imenoval za generala in guvernerja v Napolju. Ldta 1866 je agi tir al iz Srbije za vstajo na Ogrskem. Ko pa je u videl, da je ves trud zaman, začel je delovati za troz vezo med Italijo, Avstrijo in Francijo, a na svoja stara leta, ko se je smel vrniti v domovino, je postal propagator za odpravo vojsk in dvoboja.
— Miščevanje ruskih revolucionarjev. V Grolinu so revolucionarji umorili kmeta Radeokega in njegove tri sinove, nato pa zažgali hišo. Radeoki je bil vohun ruske zveze.
— Švedski kralj je prišel na obisk v Carsko selo ter pri tej priliki odlikoval z visokimi redi ministrskega predsednika Sto ly p in a in ministra Izvolskega.
Književnost
— O šolski reformi. Spisal dr. Dragotin Lončar, profesor na . mestni realki v Idriji. Pouatisk iz »Učiteljskega Tovariša«. Založilo uredništvo »Učit. Tov.« Cena 40 v, s pošto 10 v več. Knjižica je prav zanimiva in je   je   toplo priporočati
vsem, ki imajo posla z   vzgojo in s šolo.
— Slovenski Sokol ima v št. 4. naslednjo vsebino: 1. Telovadila v estetičnem oziru; 2. Proste vaje; 3. Telovadba na zletu v Pragi; 4. Iz slovanskega Sokolstva; 5. Vestnik slov. Sokolstva; 6. Raznoterosti.
— Slovensko - nemška na Koroškem. Ta knjiga Ante Bega je vzbudila o beno pozornost. Cena ji je 1 krono 40 vin., s pošto 1 K «50 v. Pisatelj sam ne sprejema naročil. Kdor želi knjigo, naj jo naroči pri »Narodni založbi« v Ljubljani ali pri kaki knjigarni. Kdor ima kaj srca za slovenstvo na Koroškem, tega mora zanimati ta knjiga, ker samo iz te knjige spozna položaj koroških Slovencev in njih dejanjske razmere.
Telefonsko in brzojavna poročila.
Za slovenskega nadučitelja na Zidanem mostu.
Zidani most 4 maja. „Narodna stranka" je sklicala včeraj tu javni ljudski shod, na katerem se je mislilo obravnavati vprašanje o imenovanju novega tukajšnjega nadučitelja. Ker je glavarstvo ta shod prepovedalo, je bil sklican zaupni shod, katerega so se udeležili narodnjaki in socialni demokratje. Dr. G v i d o n Sernec je govoril o deželnozborski volilni reformi. Po kratki debati je bila sprejeta resolucija za uvedbo splošne in enake volilne pravice. O učiteljskem vprašanju na Zidanem mostu sta govorila dr. G. S e r n e c in M Čobal. Shod je soglasno sprejel resolucijo, v kateri se zahteva, da se mora brezpogojno imenovati na Zidanem mostu za nadučitelja Slovenca in daje treba Šolo razširiti v 4 razrednico.
°ogreb ministra Peschke.
Dunaj 4 maja. Včeraj so prepeljali mrtvo truplo ministra Peschke v Opatov. Sprevod se je pomikal od hiše žalosti po Ringu na severni kolodvor. Navzoči so bili vsi ministri. Na ulici je bilo na tisoče ljudstva. Vsa nemška burŠevska društva so se udeležila mrtvaškega sprevoda.
Prade zopet miniiter.
Dunaj 4 maja. Baron Beck je imel včeraj 1 uro trajajočo konfe-reenco s poslancem Pradejem, da bi ga pregovoril, da bi zopet prevzel portfelj nemškega ministra rojaka. Pogajanja še niso uspela, nadaljevala se bodo jutri.
Skandali na visoki šoli za živino-zdravništvo.
Dunaj 4. maja. Danes je prišlo na visoki šoli za živinozdravništvo do hrupnih domostrac;j. Iutervenirati je moralo vojaštvo z nasajenimi bajoneti. Več dijakov je bilo ranjenih. Demonstrantje so se zglasili v parlamentu, kjer so jih sprejeli poslanci Pacak, Zazvorka, Mahler, Durich in Breste r.
Dr. Bobrzinsti v Lvovu.
Lvov 4. maja. Namestnik dr. Bobrzinski je ponoči prišel semkaj in prevzel danes dopoldne vodstvo namestnistva.
Nova nasilstva na HrvaŠkem. Zagreb 4. maja. Vlada je izvršila novo nasilstvo. Vpokojila je vse-učiliškega profesorja dr. Cara in dr. Šišića. V javnosti je to novo nasilstvo vzbudilo silno ogorčenje in nevoljo. Bati se je resnih posledic.
O umoru bolgarske učiteljice.
Belgrad 4. maja. (Službeno.) Bolgarska vlada je sluibeno obvestila srbsko vlado, da je preiskava bolgarskih oblastev dognala, da na umorjeni učiteljici Naumovi ni bilo izvršeno na srbski zemlji nobeno nasilstvo. Bolgarska vlada torej sama priznava, da so bile vesti bolgarskih in drugik listov o umoru bolgarske učiteljice Na umove zlobne laži, proračunjene v to, da bi oklevetale Srbijo.
Poslanec dr. Herold umrl. Praga, 4. maja. Danes ob 3/47. zjutraj je umrl deželni in državni poslanec dr. Josip Herold. Včeraj zjutraj je bilo nejgovo zdravstveno stanje še docela povoljno, na večer pa se mu je bolezen preokrenila na slabše in bolnik je padel v nezavest, iz katere se ni več vzbudil. Dognalo se je, da je dr. Herold umrl na zastrupi jen ju krvi. Kri si je zastrupil z barvanimi nogavicami. Vest o njegovi smrti se je bliskoma razširila po vsem mestu in je vzbudila povsod največjo žalost, ker je bil pokojnik eden najuglednejših čeških politikov, priljubljen in spoštovan v vseh krogih.
Praga, 4. maja. Dan pogreba dr. Herolda še ni določen, najbrže bo v sredo ali četrtek.
Demonstracije v Zagrebu. Zagreb, 3. maja.   Danes   ob 10. dopoldne bi moral biti v streljarni velik protestni shod proti nasilnemu vpokojenju vseučiliških profesorjev.
Vlada je ta shod prepovedala. Xa to so sklicali Lj. Hagenauer, dr. Ha-rambašič, dr. Lorkovič, dr. Pavelić in St. Radič zaupni shod. Pred zboro-vališčem se je zbrala silna množica ljudstva. Na vrtu je bilo postiranih 20 orožnikov z nasajenimi bajoneti, okoli streljarne pa je kar mrgoleli* redarjev pešcev in •konjenikov. Par minut pred 10. je naznanil redarstveni uradnik, da vlada prepoveduje tudi zaupni shod, ter pozval množico v imeiiu zakona, naj se nemudoma raziđe. Proti tej odredbi je energično protestiral posl. dr. Lorkovič, ter zahteval, da se naj takoj prekliče, ker je v direktnem nasprotju z zakonom. Ker protest ni izdal, seVje polastila ljudstva silna razburjenost. Vse vprek je jelo kričati »abcug Rauch«, proč s pijancem, vmes pa so se orile pesmi »O du mein lieber Augustin < in»Ri)ilila majka šeprtlju«. V tistem trenotku je stopila v akcijo žandarmerija z nasajenimi bajt met i in nabitimi puškami ter redarji na konjih. Po burnih demonstracijah se je oboroženi sili posrečilo potisniti množico v Frankopnnsko ulico. Tu so jeli demonstrantje metati na redarje kamenje, kar jim je dalo \h>-vod, da so potegnili sablje. Položaj je bil že skrajno opasen. No, končno se je posredovanju raznih uglednih političnih oseb posrečilo pomiriti razburjene duhove in pregovoriti množico, tla se je mirno razšla.
Volitve na Bolgarskem.
Sofija, 4. maja. Minister notranjih del Taeev je razpustil 385 občinskih zastopov, ila bi s tem pridobi] vladi večino pri volitvah v >o-b ran je.
Revolucija v državi Peru.
Rio de Janedro, 4. maja. Poro ea*jo iz Peruanskega, tla je tamkaj izbruhnila revolucija. OgniŠČe revolucionarjev je bila okolica Lime. Vladi se je posrečilo odušiti revolucijo.
Demisija perzijskega kabineta. Teheran, 4. maja. Ministrstvo je demisioniralo: šah je demisiji) sprejel. Vzrok demisije je pomanjkanje denarja, ker vlada ni mogla plačati uradnikov in vojakov.
Poslano.*)
Gorenjski akademiki, snujoči samostojno prosvetno organizacijo v Kranju, trdijo v svojem ^Poslanem" v ,,Slovenskem Narodu" z dne 30 mal. travna, da je ,,Prosveta" Šele v zadnjem času sklenila ustanoviti svojo gorenjsko podružnico in sicer ravno z ozirom na ono samostojno društvo gorenjskih akademikov. To je tendenci j ozna neresnica. ,,Prosveta" je že lani — ko se o kakem samostojnem akademič-nem društvu na Gorenjskem še sanjalo ni nikomur — sklenila ustanoviti na Gorenjskem svojo podružnico, pa sklepa zaradi različnih ovir ni mogla realizirati. S tem torej, da ustanavlja sedaj svojo podružnico v Kranju, realizira samo sklep iz lanskega leta.
V Ljubljani, dne 2 vel. travna 1908.
_ Odbor ,,Prosvete,f.
• Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Meteorolosično poročilo.
Viiina nad. morjem 206.   Srednji  zraćni tlak 7 46 9 mm
maja	CaS opazovanja	Stanje barometra v mm	g5 o. + E -S B	Vetrovi	Nebo
2.	9. zv.	7365	120	sl. svzhod	oblačno
3. •	7. zj. 2. pop.	7367 7354	98 202	brezvetr sl. jzah.	pol.'obl.
	9. zv.	735-4	144		del. jasno
4 n	7 zj. 2. pop.	7355 7338	10*2 sl vzhod.del. obl. 221 j sr. jjzahr | ,		
Srednja včrajšnja in predvčerajšnja temperatura: 119 mm in 148 mm; norm «23 in 12*4°. Padavina v 24 urah 0 3 mm in 0 0 mm.
Naprodaj je:
lopa mizo, ki se da podaljšati, dva stola« pripravna za gostilno ali kuhinjo, dva lopa zastorja za dve
I I okni. 1590-1 Kje, pove uprav. „Slov. Naroda4*.
Sibirski hrt
iz čete baronese Andrikonove se zaradi razmer proda- 1593 Vpraša naj se v hotelu pri Slonu
Stanovanje
s 3 sobami, kuhinjo in pritikhnanu so odda ia avgnst. Vprašanja v Slomškovo ulice it M pri hišniku. 1591-1
Lepo leieče
stanovanje
▼ Vegovih ulicah it. 2, I. nadstr
8 4 sobami in pri tik linami 80 Odda n avgust 1584—i
Več pove hišni oskrbnik tamkaj.
HOTEL „ILIRIJA"
v Ljubljani
priporoča slavnemu občinstvo izborno
restavracijo in Mri.
Toči se vedno sveže in priljubljeno saSTCBO pivo iz z driiženlli pivo • uren Za»J^45 — Ija^ki ter sve-
tovno znano itlKenlsko pivo. Najboljša domača, štajerska in istrska
Specijaliteta: salonski cvireU in štajerski riziln** Vina v buteljkah.
Izborna, vedno sveža knkinja^
opoldne la zvečer. gSJS?" Sprejema se tudi abonement. vm* .'. Velik, prijazen in senčnat vrt. .*.
Udobno urejene sobe aa tujce. — Ka-* varna v hiši.
.\ Nizke cene — dobra postrežba. .\ Za obilen obisk se priporoča
JKarija Jfotak
1556—2 hotelirka.
V najem so da za L avgust
I. nadstr. vile Hayer
▼ Levstikovih ulicah št. 12« obstoječe iz 4 sob, sobe za služkinjo, kopalne sobe in iz pritiklin. 1575—2
Poizve se ravnotam v pritličju.
(Vilo je užltninskega davka prosta.)
Več dobrih
1589—1
slikarskih
= pomočnikov
ao sprejme takoj pri
IVANU ŠTRUKELJ
Ljubljana, Križevniške ulice št. 2.
Služba kurjača
se tako i odda pri novi parni žagi Leonov dol pri Bolem Kurjač ima razen stalne plače prosto stanovanje in prosto kurjavo.
Ponudbe naj se pošljejo na gozdarski in oskrbniškl urad v Hammerstiel, posta Studenec pri LJubljani. 1585—i
Ad St. 15533.
1885
Razglas.
Zaradi polaganja novih plinovi h oevi bodo Predilno ulice od Kolodvorskih ulic do Miklošičevo cesta od 4. maja do 9. maja t L za
vozni promet zaprle.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 2. maja 1908.
5r\a$elj!i=
Sprotnega
1519-3
t
Kdor svoje zdravje ljubi, odstrani fcaSelJ.
Kfliserjeve
prsne karamele.
s tremi jelkami. Zdravniško preizkušeno in priporočeno pri kašlju In hripavosti, kataru, zaslizenju In kataru v požiralniku, dušljlvem (oslovskem) kašlju. 5245 not" P°verJenin izpričeval J*^f"u potrjuje uspeh pomoči.
Zivoj po 20 in 48 vin., ikitljica 80 vin.
Zalogo imajo: V Orlovi lekarni poleg železnega mostu v LJubljani, v lekarni Joa. Mayr v LJubljani, v dež. lekarni pri Mariji Pomagaj MIlane Leuateka v Ljubljeni, pri Ubaldu pl. Trn-koesvju In pri O. Plccollju v LJubljani. — V Novem mestu v lekarni Karel Andrljanlc. — V Vipavi v lekarni I. Hus. — V Ribnici v lekarni pri ev. 5>te-fenu Joe. Anoik — V Idriji v lekarni Denlel Pire. — V Metliki v lekarni Ivan Gjurlčlc, v RedovlJIcl lekarnar A. Roblek, Hlnko Brilll, lekarnar v Litiji. V Kranju v lekarni Karel Savnlk, v LJubljani v lekarni A. Bohinc pri KronI. — J os. Močnik, le kama pri Sv. Trojiol v Kamniku
stenografa i
veščega slovenske in nemške stenografije sprejme
dr. JOSIP FURLAN
odvetnik v L|aMJaat.
I
Prodajalka.
Sluibo prodajalke v kaki Špecerijski trgovini na deželi IMe sa to selo sposobna gospodična. 1559—2
Ponndbe pod „eluiba" na uprav. „Slov. Naroda".
Zahvala.
Frančiška Premrov naznanja v svojem in v imenu vseh sorodnikov prežalostno vest, da je njen iskreno ljubljeni soprog, oziroma brat in stric, gospod
Jakob Premrov
hišni  pos«stnU in nadsprevodnik Južne železnice v p.
včeraj, dne l. maja, ob pol 7. uri zvečer v starosti 56 let po dolgi in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. 1592 ;
Pogreb je bil v nedeljo, 3. maja, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Moste št. 35 na pokopališče pri . Sv. Križu, kjer so se položili zem-ski ostanki predragega rajnika v rodbinsko rakev k zadnjemu počitku.
Svete maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi pri Sv. Petru v Ljubljani >
Nepozabnega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
Globoko potrti vsled prerane izgube iskreno ljubljenega soproga, oziroma brata in strica, gospoda
Jakoba Premrova
hišnega posestnika In nacUprevod-nika južne železnice v p.
si dovoljujem tem potom izraziti globoko zahvalo za številne dokaze naj odkritej šega sožalja, za krasne darovane vence ter za častno izredno številno spremstvo pri pogrebu nepozabnega nam rajnika
Posebno se še zahvaljujemo preč. duhovščini, gg. sprevodnikom in nadsprevodnikom juž. žel., slavni požarni brambi, slavnemu »Bralnemu društvu« v Vodmatu ter gg. pevcem za tolažilno nagrobno petje.
Iskreno zahvalo pa izrekamo še gg. zdravnikom, posebno g. primanju Ivanu Jenku in usmiljeni sestri za požrtovalni trud. 1592
Žalujoči ostali.
Moste pri Ljubljani, dne 4. maja 1908.
Jrfoderci
I 1128—6
v najnovejših modernih oblicah od najcenejše do najboljše vrste. — Plan^ete peresa /j jekla, trakove, vrvice itd. ima v največji izbiri
vedno v 3alogi
P. Mpgdić, /Ljubljana, Prešernove ul. 7.
Veletrgovina dal mati askega viaa
Br. Novaković
Telelon št 244. JL, j XX.tl»I jj     *\ £\ Telefon sl. 244.
Lastniki vinogradov na otoku Braču in v Makarskem primorju v Dalmaciji. Priporočajo slav. občinstvu svoja pristna rdeča, črna, bela in desertna vina; kakor tudi domači tropioovec, konjak, slivovko itd.
po primernih cenfch                         aio 16 ■■■ C etiki in vzorci poštnine prosto. -
P Vm 144/7/15 1587-1
Oddaja zemljišča v najem.
Zemljišče Andreja Porcnts, vloi. št 44, kat. občina Zgornja Šiška, obstoječe iz
1) kiŠO  Štev. 18 V Zgornji Šiški,  ki je prit-iSua in obsega 4 sooe, kuhinjo in klet;
2.) mesnice s klavnico in ledenico; 3) hlev a, skladišča, Šupe in kozolca;
7) vrta (parcela štev. 117 2 in
5.) njivo (parcela štev. 117/1) mereče 1 oral,
odda v najem za dobo fjRp 5 let drsibeso občinski urad v
Zgornji Šiški
v nedeljo, dne 10. maja ob 9. uri dopoldne
na licu mesta niše štev. 18 v Zgornli Šiški.
Dražbeni pogoji so na vpogled pri občinskem uradu v Zgornji Šiški in pri tem sodišču v sobi št. 37.
C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani, odd VIII.,
dne 29. aprila 1908.
Ferdo Primožič
mizarski mojster 1220-5
tjubljana, ^Cilšerjeve ulice štev. 5*
Izdeluje vsa stavbna in pohištvena dela, oprave gostilen, hotelov in prodajo ln« c. — Na ć v ti in proračuni brezplačno
— Preskrbuje vse vrste parke to v n deščic za tla, njih polaganje in vošcenje, kakor tudi popravo starih m snaženje
ooooo    stanovanj tu in na deželi.     o   o   o   o o Prodaja in pošilja tudi po pošti domače voščilo (kuhani vosek). Solidno delo, toćoa in cena postrežba.
Proti škodi po toči
zavaruje «as-i
pod najugodnejšimi pogoji po zmernih cenah
c. kr. avstrijska zavarovalna družba
„Dunav" mdS
Pojasnila daje radovoljno
SM zastop v UubUani
v Kolodvorskih ulicah štev. 12.
Osebam, ki se nameravajo baviti s sprejemanjem zavarovan] proti tod, se plota dobra provizija.
Dotične prijave naj se pošljejo
Slavnemu zostopu o LJubljani.
V občini Šmihel pri Št« Petru na Krasu namerava gospod^župnik
Karel Lenassi na tamošojih obširnih skladih apnenca postaviti
tovarno za portland-cement
in hoče ustanoviti, v dosego potrebnega kapitala, društvo.
Vse predpriprave za novo industrijsko podjetje', kakor analize in pre-skušnje kamenja, nakup zemljišč in industrijski železnični tir so že zvrseni.
Oni p. n. gospodje, ki se za to podjetje zanimajo in se ga hočejo udeležiti, se lahko o vseh podrobnostih poduee vsak Četrtek in nedeljo dopoldne od 9.—12. v hotelu Union v Ljubljani, pritličje, desno. 1432—11
Županstvo občine Šmiei.
Zaradi pozne sezije prodaja najnovejšo damsko, moško, dekliško, deško in otroško konfekcijo tudi pod lastno ceno 1002-37
O. Bernatovič
:: „ Angleško skladišče oblek'1::
v Ljubljani, Mestni trg štev. 5.
z
s
Farna nrafeici b li
4)90-11
(z motornim obratom)
C J. Humana g UubUuisL
Po vse do srede vsakega tedna v moji trgovini za pranje in likanje oddano moško perilo se lahko prida v soboto istega tedna ali pa se pošlje venfcaj.
Perilo se l^ko uoride* Zmerne cene. Parilo kakor oq.
podružnico o spiietn. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani podružnico u ceioucu.
■Mtarleve nlloo Me*. 2.
prlperoe*
14**3».
sfci
promese na
3% zona. krod. srećke n. ona. po B 9*0 3% som. kred. srećko L ena. po K 5-— 4% •■rako kipotećne srećko po B 4'— ogrske pronal|sko srećko oolo po B 11'— polovlee" B 7
5 rrLSiiSL 15.
flalsaw.
Ml d«
0 0*.*»O O
Vlcgro ztak 3cx*jUfclc» izi zim telccči rauSvm. ©loreetvOe po ^7*%
70.004»
00.000
»1-50
•
ladajatelj in odgovorni urednik: Baito Pnstosleaaiek,
Laatnina in tisk .Narodne tiskarne".