novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD/CIV1DALE • UI.B. De Rubeis 20 • Tel. (0432) 731190 • Poštni predal/casella postale 92 Poštnina plačana v gotovini / abb. postale gruppo 1 bis/70% • Tednik / settimanale • Cena 700 lir št. 17(376) • Čedad, četrtek 30. aprila 1987 Tudi v te naše doline je posijala pomlad, ki se bo z majem še bolj razcvetela. Narava ima pač svoje cikluse, se prenavlja in nam nudi po mrzlem vremenu toplino, da se človek bolje počuti, da z večjim optimizmom gleda v prihodnost. In prav sredi pomladi je mednarodni praznik dela 1. maj. Iz leta v leto praznujejo vsi delavci na svetu svoj praznik, terjajo pravice zase in za vse človeštvo, hočejo boljši svet, delo, mir, pravične odnose med ljudmi. Tako tudi pri nas, kjer bi hotele nekatere sile prebivalce vzdolž državne meje potisniti v zimo, zanikati pravice in obstoj, pravice do lastnega izraza in obraza, ki noče biti nikomur v napoto, ampak le obogatitev tega prostora, tega ozemlja. Je že tako, da se mora praznik borbe in dela 1. maj vsak dan potro-jevati in dogajati. A je to res praznik? Seveda, da je, vendar je tu tui priložnost za razmislek o naši stvarnosti in življenju. Pri nas ni namreč nič drugače kot drusoa po svetu (vsaj v gospoaarskem smislu): v krizi so industrijski obrati, ki jim zaradi pomanjkanja politične volje, da se jih ohrani pri življenju, grozi smrt; tu je kronični problem brezposelnosti, ki se v doline zariva kot nespodbudna bolezen, ki trga iz domače zemlje ljudi, da morajo v emigracijo, si poiskati v tujini svoj kruh, ki naj jim omogača življenje. In še veliko je takih problemov. Zadevajo vso naše skupnost, predvsem mladino, ki bo morala, če se jim ne zagotovi delovnih mest, po poti svojih prednikov v svet. Tudi zato je 1. maj. Da odločno zahtevamo boljši jutri,da odločno zahtevamo pomlad, polno sonca in perspektiv, da se potrjujemo in prenavljamo v sebi. Da odpravimo pregrade nerazumevanja in sovraštva ter gradimo boljši svet in ga ponujamo drugim, ki z nami živijo. Predvsem pa hočemo, da nas ti drugi spoznajo in upoštevajo, da vidijo našo človeško in kulturno rast. Smo pač na tem področju drevo, ki stalno poganja nove veje in cvetove, ki se stalno dviga v nebo. noben vihar ga ne more zrušiti, saj so njegove korenine zdrave in obetajo, da ne bodo nikoli več usahnile. Te korenine so po zaslugi naših vztrajnih ljudi dale kisika drevesu: Moja vas, Senjam beneške pesmi, Beneško gledališče, naši pevski zbori, dvojezičen vrtec in sedaj še šola v Špetru, prebujanje povsod, kjer je naš človek to so samo nekateri sadovi, ki rastejo na našem drevesu. In še več takih sadov bo. Zato je 1. maj, praznik dela priložnost, da opozorimo vse na naše ustvarjalno življenje, na naše energije, ki jih razdajamo za dobro celotne skupnosti. A je tudi priložnost, da zahtevamo še enkrat vse svoje pravice, ki nam pritičejo po ustavi in ki nam jih mora človeško dostojanstvo tudi zagotoviti. Praznik upanja v prihodnost SENJAM BENEŠKE PIESMI Kake Zadnji krat smo vam poviedal, kuo gredo reči za Senjam beneške piesmi za lietos, pa smo vam napisal samuo za kar se tiče piesmi, besedila, avtorju an takuo napri. Donas bi vam tiel poviedat nomalo ob težavah, ki so vic sort an ki nie zmieram lahko jih rešit. Narguorš problemi so tisti ekonomski, četudi od vič kraju pride podpuora za tole dielo. Ekonomski problemi so vezani tudi s programom sejma. Tuole pride reč, de se more napravt tajšan program, ki pride lahko krit s tistimi močmi, ki se ima. Dost krat na gre pru takuo, ker se gleda de dielo, ki takuo težkuo prostovoljno vsak od nas lože v senjam, bi se na popunoma zgubilo. Takuo sklepi kajšan krat gredo čez moči an zatuole se gleda nove studence, ki nam bi pomagali se rešit. Za tel problema bi nam mogli pomagat vsi Slovenci, posebno Benečani, kuo? Nie težkuo. posiušaita. Vsako lieto društvo Rečan napravi kaseto piesmi od sejma. Pa vsake lieto puno jih ostane na društvu, ne predane. Bi bluo dobro, da bi nam dali možnost za predat tele kasete, takuo senjam bi mu bit buj bogat an liep. Napravt kaseto je ekonomsko težavno, če se jih na preda antkaj. Če se jih preda rata možnost za krit tudi druge kote sejma. Mislim de vsak, ki nam če dat ’no roko, posebno društva, že tele dni bi mu poviedat, dost kaset bi kupu. Bi nam pomagalo viedet dost jih napravt an katero bo ekonomsko stanje vsega sejma. Prit gledat senjam ne samuo v ne-diejo, pa tudi parva dva vičera, bi pomagalo rešit ekonomski problem, pa tudi bi rešilo težave za zbrat piesmi I «GIOVANISSIMI» DELLA VALNATISONE IN BELGIO Crescita culturale e sociale incontri, le persone e i luoghi conosciuti rappresenta indubbiamente un modo intelligente di usare un incontro di calcio quale occasione per aprirsi sul mondo che ci circonda e, conoscendolo, fare conoscere anche se stessi al di fuori degli angusti limiti geografici nei quali si svolge la nostra vicenda. Spero che qualcuno dei giovani si farà vivo per raccontare come ha vissuto questo viaggio, per dire delle emozioni provate, delle risposte ricevute, dei quesiti nuovi che sono eventualmente nati nella sua mente. Da adulto posso già testimoniare del comportamento esemplare dei nostri ragazzi, anche dei più vivaci.Essi hanno dato una grande dimostrazione di serietà, di compostezza, di interessamento a quanto veniva loro proposto giorno per giorno. Nonostante le fatiche del viaggio e degli spostamenti interni al Belgio, nonostante la lunghezza, qualche volta eccessiva delle giornate, i nostri ragazzi hanno saputo cogliere con intelligenza i contenuti umani ed il significato sociale dei vari momenti del viaggio. Sono convinto che per loro il monumento al minatore di San Pietro al Na-tisone e la statua di Santa Barbara di Clodig avranno ora un preciso significato. Quando la sera vedranno al tele-giornale i servizi sulle vicende europee, l’idea della costruzione europea con le sue implicazioni e difficoltà, avrà una maggiore concretezza. Quando si parlerà di emigrazione si ricorderanno di aver visto come e dove gli emigrati si ritrovano per sentirsi meno lontani dalla terra d’origine. Qualcuno forse chiederà dove poter acquistare il romanzo di Romano Firmani «L’ultima valle». Tutti, indistintamente, sono cresciuti culturalmente ed umanamente. A casa sono tornati non solo contenti, ma anche più maturi. Possa questa esperienza servire d’esempio e fornire così ad altri nostri giovani di partire alla scoperta di nuovi orizzonti. Anche così si costruisce l’Europa. za zadnji dan, ker vič nas je, buj resnične so volitve an buojši je uspeh. Po navad petak an saboto vičer je še prest ora v dvorani, bi bluo pru ga na-punt takuo ki rata v nediejo. Za tuole je poskarbielo društvo Rečan, ki naprave ustop z zaries interesantnim abonamentom. Problem napravt dobro publičito, saj donašnji dan ratava zaries predraga an tle rešitev bi nam mogla prit od vič kraju. Tisk na parvi varsti, pa tudi radio an še vič gledat ustno razdelit glas med sosiedami, ki dosti krat na vedo za ka se gre an na morejo čut željo priti na Liesa. Bi tiel iti še po teli pot an pogledat na tehnične težave, na želje ki dost krat se na uresničijo za majhane reči an takuo napri. Vsak more pomislit katere so an če more, prit blizu za nam dat no roko, ker Senjam je zaries bogatija za vse naše doline. AC Il dott. Lenarduzzi, funzionario della CHE, Specogna L’esperienza che il gruppo di 17 ragazzi che compongono la squadra dei «Giovanissimi» dell’U.S. Valnatisone, ha avuto l’occasione di vivere la scor- riceve il presidente della Valnatisone Angelo sa settimana, merita di essere segnalata anche al di fuori della cronaca meramente sportiva. Il viaggio in Belgio, con le visite, gli Priznanje Tomšičevi Videmska Trgovinska zbornica je v nedeljo, 26. aprila, v prostorih Pa-lamostre furlanskega glavnega mesta nagradila 54 podjetnikov, 44 delavcev in 6 študentov (ob vseh teh še dve osebnosti iz tujine), ki so na kakršenkoli način pripomogli k valorizaciji «Made in Friuli» v letu 1986. Ob prisotnosti Santuza in deželnega odbornika za industrijo France-scutta so v nedeljo, med drugimi, izročili priznanje Andreini Tomšič in s tem celotnemu podjetju BENECO. Opozoriti moramo tudi na nagrado, ki jo je prejelo rezijansko podjetje MIR v okviru sklopa priznanj za dinamizem in inovacijo. V manjšinskih jezikih se odraža veliko bogastvo evropskih kultur Vse narodnostne manjšine in jezikovne skupnosti imajo enake pravice; ohranjanje evropskih jezikov je jamstvo raznolikosti in bogastva njenih kultur. To sta ključni načeli, ki so ju postavili zastopniki evropskih manjšin in predstavniki evropskega sveta v Strasbourgu, ki je po večletnih razpravah in opazovanjih pripravil Evropsko listino o območnih in manjšinskih jezikih, jeseni pa naj bi jo sprejel še ministrski odbor, v katerem so predstavniki vlad 21 članic evropskega sveta. V razpravah evropskega sveta in evropskega parlamenta (ki vodi podobno akcijo) so sodelovali vsi uradni in neuradni predstavniki ogroženih in neogroženih manjšinskih in območnih jezikov v 21 državah evropskega sveta. V proočilu, ki je priključeno delovnemu načrtu listine, zavzema vidno mesto stališče prof. Gordane Kren z ljubljanskega Inštituta za narodnostna vprašanja, ki je med drugim poudarila, da zbliževanje narodov ne poteka po poti asimilacije ali stapljanja jezikov. V komisiji za kulturna in socialna vDrašania. ki ie kot del stalne konfe- rence lokalnih in regionalnih oblasti Evrope pobudnik te akcije, pojasnjujejo, da naj bi listina prerasla v evropski sporazum, čeprav bolj prilagodljivega tipa. Cilj listine je definiranje regionalnih in manjšinskih pravic glede šolske obveznosti, kulturnih dejavnosti, uporabe v zasebnem in javnem življenju, v sredstvih javnega obveščanja in utrditev sredstev, zaščitnih mehanizmov ter odgovornosti krajevnih in območnih skupnosti. Listina naj bi vsebovala splošna določila, ki bi jih sprejelo in podpisalo vseh 21 članic evropskega sveta. S tem bi se članice obvezale, da bodo spoštovale načela enakopravnosti manjšinskih in območnih jezikov in spodbujala njihovo svobodno rabo ne glede na to, za katere jezike gre. Prilagodljivost listine pa bi bila v tem, da bi vlade podpisnice same napravile spisek jezikov in konkretne zaščitne ukrepe. V pripravljalnih dokumentih za sprejemanje listine je navedeno tudi stališče italijanskega profesorja dr. Franca Capotortija, strokovnjaka za narodnostna. verska in iezikovna vprašanja v Združenih narodih, ki trdi, da države, ki ne priznavajo obstoja manjšin, vodijo politiko asimilacije. Evropska listina o območnih in manjšinskih jezikih je, kljub svoji splo-šnosti, važen dokument, ki dokazuje, kako se v Evropi širi zavest o pomenu narodnostnih skupnosti in jezikovnih manjšin. Kot že listina o manjšinskih pravicah, ki jo je pred nekaj leti sprejel Evropski parlament, tudi listina evropskega sveta najbrž ne bo imela takojšnjih praktičnih učinkov, je pa vendarle dokaz, da Evropa namerava stopiti na pot ovrednotenja jezikov in kultur, ovrednotenja korenin človeka, ki so njeno bogastvo in eden od adutov v izzivu, ki ga stari celini postavlja sodobna tehnološka družba. Ob tem velja opozoriti tuda na splošna načela, ki jih Listina naglasa. Gre za načela, za katera se že več let zavzemamo Slovenci v Italiji in ki jih skušajo nekatere sile prikazati kot maksima-ljzem ter kot poskus pridobivanja pravic na škodo večine. Evropski svet je s svojimi stališči te sile postavil na laž. SLORI na srečanju v Tolminu V Tolminu je bil pred kratkim skupni sestanek Zavoda za razvoj in plan občine Tolmin in SLORI iz Čedada. Našo inštitucijo sta zastopala ravnatelj Ferruccio Clavora in Riccardo Ruttar. Na sestanku je bila prikazana vloga obeh ustanov za Tolminsko in Benečijo, dogovorili pa so se tudi o nekaterih konkretnih zadevah, ki naj bi dobro vplivale na gospodarski razvoj teh krajev. Ustanovi bosta med drugim izdelali tudi skupni projekt vizije gospodarskega razvoja obmejnega skupnega ekonomskega prostora, kjer naj se upoštevajo vse potencialne možnosti evropske gospodarske pomoči. Prav to problematiko bosta ustanovi poglobili na srečanju, ki bo predvidoma 10. maja. Na posnetku: Fedja Klavora, Ferruccio Clavora, Danilo Kozorog, Franko Simčič, Riccardo Ruttar in Miloš Batistnta. I giovani ad Aquileia «alle radici della fede» Spoznavajmo naše kraje Su iniziativa del gruppo ecclesiale «POT» (la strada), sabato scorso, 25 aprile, si sono riuniti nella basilica di Aquileia oltre un migliaio di giovani, settecento dei quali venivano dalle diocesi di Lubiana e Capodistria. Un incontro che per gli sloveni ha avuto un sapore di pellegrinaggio «alle comuni radici della fede» e per i giovani italiani provenienti dalla nostra regione, dal triveneto e dall’alta Italia, il senso di un richiamo di unità che travalica i confini etnici, linguistici e politici. È senz’altro una cosa inconsueta assistere ad un raduno di giovani e giovanissimi così imponente, così ordinato e così esuberante di allegria e di canti; più che assiepati, erano tutti ammassati, uno vicino all’altro, sulle gradinate del presbiterio, attorno ad una trentina di sacredoti che concelebravano con il vescovo di Capodistria mons. Metod Pirih. Il vuoto delle navate, nel rispetto del patrimonio culturale comune dei mosaici del pavimento, dava ancor più il senso dell’unità dei fedeli,- tutti costretti nell’esiguo spazio del presbiterio e della navata sinistra. L’incontro di Aquileia si è posto come momento conclusivo della catechesi nelle comunità giovanili slovene sulla prima evangelizzazione cristiana del popolo sloveno, alla quale Aquileia ha dato un rapporto importante. Secondo l’indicazione di Giovanni Paolo II, questo è segno di «fede che si fa cultura». Prima della Messa lo scrittore triestino Alojz Rebula, esprimendosi nelle due lingue dell’uditorio, ha riletto informa appassionata e letterariamente elevata, il Credo Niceno evidenziando il dono di poter credere nella vita, nella speranza, nella fratellanza, in quei valori che il cristianesimo ha proclamato anche se non ancora realizzato. La concelebrazione eucaristica non è stato l’ultimo atto dell’incontro; i giovani si sono distribuiti in gruppi per visitare la città, e dopo un pranzo al sacco, si sono spostati nella città di Grado, nel palazzo dei congressi, per approfondire la conoscenza reciproca tra le comunità slovene ed italiane colà rappresentate; anche se, e questa è stata la mia impressione, la comunità ospite non era granché numerosa ed assente nei suoi rappresentanti ecclesiali più eminenti. Comunque, ciò che ha colpito anche il visitatore più distratto è stata quella enorme massa di giovani che, senza paura o ostentazione, manifestava la sua fede, di fronte al nostro mondo così vuoto e preso da ben altri interessi. R.M. Pontabelj Pontebba nuova Slovensko etnično ozemlje se je sicer končalo z vasjo Lipalja vas (Djepalja vas), ki je kraj, kjer se naš rojak še lahko pogovori z redkimi domačini v slovensko- mm- KARINTEPI MEILEN klacen koroškem narečju. Pontabelj seje v srednjem veku od začetka že imenoval z imenom Windisch Pontafel, kasneje pa že kot Deutsch Pontafel. V Pontablju je most, ki je delil Beneški del Pontebbe od cesarskega dela Pontablja, bil je kakih 500 let prava državna meja najprej med Beneško republiko in Avstrijskim cesarstvom, pozneje pa med kraljevino Italijo in avstro ogrskim cesarstvom. Kraja, ki sta bila kakih 500 let meja med dvema svetovoma, sta to dolgo obdobje prenašala tudi na arhitekturo in strukturo svojih vasi. Pontabelj je imel hiše s široko osnovo in s strmimi strehami, Pontebba pa je imela visoke hiše s širokimi strehami, kar je tu pa tam še danes viduo. Še danes pa sta priči svoje dolge obemjne preteklosti zvonika obeh župnih cerkva. Zvonik župne cerkve v Pontablju je zgrajen s čebulasto streho, oni v Pontebbi pa v beneškem stilu. Ta sta priči nekdanje ločnice dveh svetov. Do prve svetovne vojne je bil Pontabelj nemški kraj. V cerkvi je bilo vse nemško in prav tako je bilo v šoli. Pontabelj je bil od vsega začetka vikarjat, ki je spadal pod župnijo Ukve. Sredi 18. stoletja pa je kraj postal samostojna župnija. Prvič se kraj omenja leta 1522. Po priključitvi k Italiji je Pontabelj zgubila italijanska Pontebba. Po letu 1920 je funkcijo obmenjnega kraja prevzel Trbiž, kamor se je preselilo italijansko vojaštvo, obmejna policija in uradi, ki so s tem v zvezi. Pontabeljsko nemško prebivalstvo se je v času med 2. svetovno vojno skoraj masovno preselilo v Avstrijo. Danes je Pontabelj sestavni del Pontebbe na upravnem in tudi na cerkvenem področju. Na mostu sta še danes ohranjena, obnovljena, dva stebra, ki spominjata, daje tod pred 60. leti tekla državna meja. Zanimivo je, da ko se domačini iz Kanalske doline vračajo iz Furlanije proti domu, se v Pontablju čutijo že doma, v svojem naravnem življenjskem okolju. Salvatore Venosi Per gli operatori economici Gospodarstvenikom Pred petnajstimi dnevi smo pripravili izvleček obveznosti, ki bodo bremenile — finančno in poslovno — slehernega gospodarstvenika do konca meseca maja. Zaradi tega bomo danes omenili le tiste zapadlosti, ki so na sporedu v naslednjem tednu. Quindici giorni fa abbiamo presentato un prospeto di tutte le scadenze che riguardano ogni imprenditore fino alla fine del mese, scadenze che rappresentano un forte impegno amministrativo e finanziario. Per questo presentiamo oggi solamente le scadenze impellenti, quelle che devono essere affrontate entro una settimana. 5.5. — poravnati moramo davek IVA za mesec marec oziroma za prvo tromesečje 1987. 5.5. — dobbiamo assolvere PIVA per il mese di marzo ovverosia per il primo trimestre 1987 15.5. — Do tega roka moramo poravnati odtegljaje IRPEF na delo profesionalcev ali trgovskih zastopnikov. 15.5. — Entro questa data dobbiamo versale le ritenute IRPEF per le prestazioni dei professionisti rispettivamente degli agenti o rappresentanti di commercio. Operaterje obveščamo, da predstavljajo zamude pri plačilu odtegljajev IRPEF kršitev zakona 516/82 in da so kazenske narave. Prav te dni so namreč pristojni sodni organi razposlali razne okrožnice za kršitelje zakona iz leta 1983 in 1984. Teniamo doveroso avvisare gli operatori, che il ritardato pagamento delle ritenute IRPEF comporta l’infrazione alla legge n. 516/82, e che sono di carattere penale. In questi giorni infatti le Procure della Repubblica hanno inviato vari mandati di comparizione agli operatori, che hanno pagato in ritardo le ritenute negli anni 1983/84 Nova vlada je sklenila podaljšati rok za ureditev zaposlitve tujih državljanov. Osnovni rok je namreč zapadel 27. aprila a prošenj se je nagrmadilo le preveč, da bi bili ura- v stanju, da jih do tega roka uredijo. Sedaj imajo delodajalci in sami inozemski zaposleni nadaljnih 60 dni časa, da uredijo svoj stalež. Il nuovo governo della Repubblica ha emanato un decreto con il quale viene prorogato per ulteriori 60 giorni il termine per la regolarizzazione del rapporto di lavoro con i dipendenti extracomunitari. Il termine infatti era scaduto il 27.4 ma le richieste di regolarizzazione hanno superato ogni previsione e per questo si è A VVISO Rendiamo noto che il Patronato INAC di Cividale con il 1 maggio 1987 si trasferisce al seguente indirizzo: via A. Manzoni, 25 - Cividale Telefono 0432/730153 resa necessaria la promulgazione di questo decreto. Gospodarstvenike in delavce opozarjamo, d bodo pristojne oblasti strogo nadzoravale zaposlene in da so predvidene tudi zaporne kazni za kršitelje zakona, neprijavljeni delavci bodo pà izgnani iz države. Avvisiamo gli operatori che le autorità preposte intensificheranno i controlli presso le ditte e che sono previste anche pene detentive per chi commette delle gravi infrazioni sull’occupazione della mano d’opera estera. I lavoratori non in regola saranno rimandati ai paesi d’origine. Italijansko-jugoslovanja trgovinska zbornica bo imela 19. maja v Milanu svoj redni občni zbor. Člani zbornice so neposredno prejeli vabilo, da se udeleže zbora. Vse gospodarstvenike, ki se ne bi mogli osebno udeležiti zbora naprošamo, da dostavijo v SDGZ v Čedadu pooblastilo, ki je priloženo vabilu za občni zbor. La Camera di commercio Italo-Jugoslava ha indetto per il 19 maggio la propria assemblea a Milano. I membri della Ital-jug delegazione Friulana, hanno certamente ricevuto direttamente l’invito di partecipazione all’assemblea. Chi non potsse in-terveire personalmente è pregato di recapitare la delega agli uffici dell’U-RES a Cividale, che provvederà a farli pervenire a Milano. (zk) P.C.L - attento alla crisi Danieli Natisone Il Partito Comunista Italiano ha tenuto mercoledì 22 aprile a S. Leonardo un’ulteriore pubblica riunione per fare il punto sulla situazione di crisi della Danieli Natisone. All’incontro, presieduto dal consigliere provinciale Bla-setig, erano presenti oltre al responsabile per l’economia del comitato regi-nale comunista Renzo Toschi, i funzionari sindacali Fantin (FIOM-CGIL), Duriavig (FIM-CISL) e Paljavec (CGIL). Negli interventi è stata espressa preoccupazione per l’andamento delle trattative e l’ipotesi di accordo che pre-vederebbe: il trasferimento delle lavorazioni e di una parte dei lavoratori a Buttrio ed un impegno del gruppo Danieli a cedere ad un eventuale nuovo imprenditore, lo stabilimento e garantire una parte delle lavorazioni decentrate. La riunione si è conclusa sottolineando la necessità di ulteriori iniziative a livello politico-amministrativo perchè il gruppo Danieli si impegni maggiormente per garantire un futuro per l’attività produttiva di S. Pietro al Natisone. Hai ffà, *juclitcr àL h/rrux, MOJfì VAS? TUTTOSPORT VSE O ŠPORTU 22 - VIAGGIO NELLE TRADIZIONI POPOLARI Quando L ’annuale scadenza della Pasqua è motivo e occasione da sempre e un po ’ ovunque di riproposta per alcune interessanti pratiche tradizionali. Basti pensare al vasto corpo di credenze che caratterizzano, dalla domenica delle Palme, tutta la settimana santa, alle preghiere con notevoli variazioni popolari locali, alle rappresentazioni sacre della passione del Cristo, alle questue pasquali di cui sono protagonisti i bambini, alle particolari abitudini alimentari proprie di questo periodo, alle funzioni e alle proprietà che vengono associate alle uova... Come si può ben notare molti sono gli argomenti e molte sono le tradizioni che con notevoli varianti sono documentate storicamente in tutta la nostra regione. Il tempo, le abitudini, i nuovi modelli di vita hanno operato una severa selezione su queste che un tempo dovevano essere pratiche scontate, diffuse e abitudinali. Non è comunque difficile trovare qua e là qualche traccia significativa di antichi riti, sicuramente in origine più complessi, come il «Preiti» o «Palmbush» della Val Canale (es. Ugovizza, S. Leopoldo, Camporosso) mazzi composti da foglie di piante verdi, come l’abete, l’olivo e il ginepro che, legati e montati unitamente a frutta e dolci su un bastone, vengono portati dai bambini in processione in chiesa la domenica delle Palme. Ricordiamo ancora il rogo della croce che a Masarolis si usa effettuare durante la processione del Venerdì Santo o la ritualità purificatrice, Trionfano le formazioni delle valli Alberto Pienigh - Esordienti Valnatisone La Savognese, largamente incompleta per le assenze di diversi titolari, dopo avere perso anche il suo uomo gol Žarko Rot (cinque punti di sutura) ritrova Fabio Trinco all’appuntamento col gol. Nella ripresa è Periovizza verso la mezz’ora a chiudere le ostilità. Il Pulfero, con una rete di Fiorenzo Birtig, ottiene il risultato prestigioso di battere il Bearzi. Dopo la bella prova di Pasqua a Tricesimo, gli arancione, grazie ai rientri, hanno confermato che se fossero stati assistiti dalla fortuna ora potrebbero essere in una posizione più consona alle loro possibilità. Gli Under 18 della Valnatisone, snobbando gli avversari di Torreano, si sono fatti imporre il nulla di fatto. Sarebbe un vero peccato che a sole tre settimane dalla fine buttassero via una vittoria di campionato che li ha visti protagonisti. Infine, la formazione del CSI della Valnatisone che ha ottenuto con il Comunale di Faedis un prezioso risultato di parità con due reti di Luca Mottes, dopo essere stata in svantaggio di due reti. le skartalce sostituiscono I RISULTATI la Categoria Spilimbergo - Valnatisone 0-2 28 Categoria Audace - Stella Azzurra 0-0 3“ Categoria Savognese - Alta Valtorre 2-0 Pulfero - Bearzi 1-0 Under 18 Valnatisone - Torreanese 0-0 CSI Valnatisone - Comunale Faedis 2-2 Pallavolo femminile Pol. S. Leonardo - Bressa 0-3 Bella prova dei «Giovanissimi» della Valnatisone Un ragazzino in azione con la skartalca relativa al fuoco, de! Sabato Santo quando (es. Valli del Natisone) grossi funghi incandescenti vengono benedetti e portati nelle case del paese. Degne ancora di nota e di ulteriori interessamenti e studi, le credenze relative alle uova e ai gusci che, una volta benedetti, tendono ad assumere poteri protettivi, soprattutto nei confronti dei serpenti. Significato di fondo e comune denominatore di tutti questi eventi è il valore di rinascita che l’intera religiosità pasquale esprime, spesso associata agli arcaici simboli vitali e di purificazione quali il verde della vegetazione e l’uso del fuoco, come abbiamo già avuto modo di riscontrare. Capitolo assai importante e significativo è quello che riguarda le campane e i segnali, in questo periodo, a loro alternativi. La sera del Giovedì Santo le campane smettono di suonare sostituite dalle raganelle, strumenti di legno che tramite un semplice meccanismo a ruote dentate o chiodate attivano una serie di lame di legno o martelletti il cui ritmico battere produce una particolare sonorità. Alla descrizione scritta sarà comunque molto più utile la descrizione fotografica. Le raganelle (laskotac, skrtalca, barliu-ka...in Benečija) sono strumenti assai antichi, diffusi e diffusamente usati. Nonostante tutto e nonostante ne esistono molti esemplari anche ben conservati in tutta la Benečija, il loro uso è oggi particolarmente ridotto: l’unica testimonianza che quest’anno abbiamo potuto raccogliere è quella di Cicigolis. Qui un gruppo di ragazzi fra i sette e i quattordici anni ha, come per ogni Pasqua, sostituito le campane, che come abbiamo già detto da giovedì sera a sabato sera tacciono in segno di lutto. Puntualmente il giovedì sera e poi alle sei del mattino, a mezzogiorno e alle nove di sera del venerdì e alle sei e a mezzogiorno di Sabato Santo il gruppo ha organizzato questo insolito, ma ben riconosciuto concerto su un’altura che domina il paese e che quindi risulta ideale postazione per farsi udire anche dagli altri abitati limitrofi della Valle. La funzione e il significato dell’uso di questi arcaici e primitivi strumenti può avere diverse spiegazioni o interpretazioni, da quella più sem- Altre ancora possono essere le interpretazioni, quel che però ci sembra importante sottolineare è l’uso del rumore che, come per le culture primitive così per il nostro passato più remoto, funge alla stessa stregua del fuoco ad allontanare il male, il maligno e il negativo in genere, i Il capitolo che così si è aperto potrebbe continuare oltre e nelle nostre prossime tappe probabilmente avremo ancora l’occasione di tornare sull’argomento, ci preme invece in questa sede fare un’altra, ulteriore, considerazione sulla traccia raccolta a Cicigolis che riguarda proprio il luogo. Questa frazione non è rimasta a caso depositaria di questa, come di altre pratiche tradizionali. Essa infatti conserva nella sua organizzazione interna precisi gruppi associati che storicamente sono deputati all’ufficio delle pratiche tradizionali. Qui persistono la koleda, Carnevale,svariate pratiche pasquali, i fuochi di S. Giovanni ed altre tradizioni ancora, il tutto principalmente per il semplice motivo che resistono, anche se inevitabilmente impoveriti nel numero, i gruppi associati dei giovani e degli adulti, le cui organizzazioni sono ben accettate e deputate alta gestione di queste pratiche sociali dall’intera comunità paesana. È un caso ed un esempio particolare, che ci permetterà ancora in futuro di riaffermare l’importanza dell’integrità del tessuto sociale per comprendere le sue manifestazioni, antiche o moderne che siano. Valter Colle PROSSIMO TURNO 1“ Categoria Pro Aviano - Valnatisone 28 Categoria Gaglianese - Audace 38 Categoria Ciseriis - Pulfero Savorgnanese - Savognese Under 18 Martignacco - Valnatisone Giovanissimi Valnatisone - Cussignacco Esordienti Audace - Azzurra Valnatisone - Serenissima CSI Riposo Pallavolo femminile Lavoratore - Pol. S. Leonardo LE CLASSIFICHE l8 Categoria Spilimbergo 34; Valnatisone 32; Co-droipo, Tamai, Pro Fagagna29; Azza-nese 27; Flumignano, Cividalese, Torreanese 26; Torre, Pro Aviano 24; Ta-vagnafelet, Julia 23; Pro Tolmezzo 21 ; Olimpia 20; Spai 7. 28 Categoria Serenissima 35; Sangiorgina 33; Aurora L.Z. 30; Bressa 29; Lauzacco 27; Union Nogaredo, Corno 26; Collore-do di Prato, Natisone 25; Audace 24; Asso, Gaglianese 23; Stella Azzurra, Paviese 21; Dolegnano 20; Azzurra 12; 38 Categoria Reanese 35; Tricesimo 28; Bearzi 27; Alta Valtorre 26; Savognese 23; Ciseriis 22; Faedis 21; Nimis 20; Fulgor 19; Pulfero 18; Chiavris 15; Togliano 14; Savorgnanese 8. Le due formazioni sono scese in campo con i seguenti giocatori: Falisolle: Gregoire, Walry, Henin, Semai, Wovterv, Legrain, Poumont, Monaco, Roger, Moussiaux, Alin, Wiame, Alin. Valnatisone: Becia M. (Osgnach C.), Onesti, Mulloni (Trinco), Marchig, Birtig, Marinig, Becia G. (Vogrig), Dor-bolò, Clavora, Sturam (Selenscig), Osgnach M. Arbitro: Van Heuckelon Jean Claude di Tamines. Dopo la gara sul campo è seguita la premiazione delle due formazioni che al centro del campo, tra le note dei due rispettivi inni nazionali, hanno ricevuto una medaglia. A premiare i ragazzi è venuto personalmente il vice-console d’Italia a Charleroi Vittorio Mattiussi, presenti anche l’assessore all’emigrazione di Sambreville Léonard Modave, l’assessore alla cultura e gemellaggi di Sambreville Michel Lacroix, il presidente del comitato per il gemellaggio fra Sambreville e Comunità montana Valli del Natisone Louis Petkin, il presidente del Falisolle Dassonville. In seguito c’è stato l’incontro fra i dirigenti e genitori dei ragazzi della Valnatisone con gli emigranti presenti alla gara. Durante la cena si sono avvicendati al microfono i dirigenti ed i rappresentanti politici belgi che hanno premiato le due formazioni, contraccambiati dagli omaggi della società sanpie-trina con i vivi ringraziamenti espressi dal presidente della Valnatisone Angelo Specogna, ringraziamenti a tutti coloro che hanno contribuito a rendere possibile l’iniziativa, in modo particolare Nicolina Feletig e Adriano Marti-nig validi punti di riferimento per la parte organizzativo-logistica della squadra in Belgio, Romano Firmani per la parte culturale, e tutte le autorità politiche presenti. Paolo Caffi pi ice che riguarda il divieto di suonare le campane nel momento della morte del Cristo e fino alla sua resurrezione e la conseguente necessità di trovare un modo alternativo per segnalare scadenze orarie, di ritrovo e di convocazione; a quello più complesso, ma pur sempre giustificabile, che voleva questa pratica legata alle rappresentazioni sacre, un tempo molto più diffuse e ricche, nella funzione di ricreare il rumore del temporale e del terremoto che erano coincisi con la morte del Cristo. Skartalca: particolare La formazione dei «Giovanissimi» della Valnatisone si è recata a Sambreville per disputare una gara amichevole e di gemellaggio con la formazione dell’U.S. Falisolle. I nostri ragazzi si sono fatti apprezzare dal pubblico e dagli avversari per il buon livello del gioco espresso in campo, è mancato solo ilrisultato positivo. A far pendere il risultato a favore dei padroni di casa è stata la maggiore esperienza dei belgi, di un paio di anni più «anziani» dei nostri rappresentanti. Ma più che al risultato del campo è stata messa in evidenza l’atmosfera amichevole che è regnata sia sul terreno di gioco, che alla cena che ne è se- guita e che potrà sviluppare ulteriormente i rapporti fra le due società. Sono state gettate le basi per la visita che la formazione del Falisolle farà a S. Pietro domenica 29 giugno, salvo eventuali intoppi scolastici. Ma torniamo alla gara. Svoltasi su un terreno di gioco molto duro, dobbiamo annotare un primo tempo molto equilibrato nel quale la Valnatisone ha sfiorato il successo ed effettuato anche alcune sostituzioni. Questo ha permesso ai padroni di casa di passare in vantaggio con una rete dell’attaccante Mousiaux a dieci minuti dalla fine, dopo che una conclusione di Clavora veniva respinta sulla linea. Il presidente del falisolle Dassonville premia i giocatori della Valnatisone Era in corsa per la salvezza ed ora a cinque giornate dalla fine può lottare per la promozione, questa nostra «magnifica» Valnatisone. La vittoria ottenuta a Spilimbergo rilancia i nostri ragazzi che cercheranno di ottenere il migliore piazzamento e se possibile anche la vittoria del campionato. Le reti di Miano e Stacco hanno piegato i «mosaicisti» che ormai avevano il campionato in tasca, rilanciando un campionato che sembrava già segnato: erano in pochi a credere nella nostra squadra. L’Audace impatta nel pareggio casalingo con la Stella Azzurra che permette alla squadra di ottenere un altro prezioso punto. GRMEK Garmak v žalost za smart mladega puoba Na hitro nam je zmanjku Mario Vogrig-Fušticju po domače. Imeu je amuo 35 liet. Šu je premlad na drugi svet. V kambri so ga ušafal martve-ga po dvajsetih urah od njega smar-ti. Umaru je zavojo infarta, tuo se pravi, da ga je doletielo. Tud njega brat Romano, je pred tremi leti na naglin umaru. Imeu je 42 liet. Romano in Mario sta bla barka puoba in dobra delovca. Vsi so jih imeli radi. Sada bo liepa in velika Fu-šticjova hiša v Garmiku prazna,ta-kuo prazna, kot jih je že puno po naših vaseh. Pogreb rajnkega Marja je biu v pandiejak 27. aprila na Liesah. Če-glih je biu delovni dan, mu je paršlo dajat zadnji pozdrav puno ljudi. Za njim jočejo sestre an vsa žlahta. Slapovik-Belgija Umaru je Andrea Trinco Miesca februarja je v kraju Tami-nes v Belgiji umaru Andrea Trinco iz Slapovika. Imeu je 82 liet an tudi on, ku puno drugih iz naših dolin je su-bit po uiski šu služit kruh v belgijan-ske mine. Andrea je biu dobar die-lovac, bardak mož an očja, vsi so ga imieli radi. V veliki žalost je pustu ženo Ernesto an štier otroke, adan sin diela na Cee, njega hči Marisa pa živi v Vidme kjer uči šivanje (scuola di taglio e cucito). Nie še lieto odkar je umaru drugi njega sin, Mario. Imeu je samuo 53 liet. Maria an Andrea bomo ohranili v liepim spominu. Hostne V nediejo 3. maja vsi h svetemu Matiju Hoščan an Vlačan obnavljajo an ponavljajo njih stare navade, zatuo naj gre njim vsa čast in hvala. V nediejo 3. maja bojo ponovili strarodavno procesijo svetega Flipa. Ankrat se je tale procesija začenjala pred Podhoščanovo hišo, šla skuoze Hostne do Podlak an iz Podlak navzgor, do cerkve svetega Matija. Letos bo procesija šla naravnost iz Hostne-ga do cerkve domačega patrona, ki stoji navarhu lepega griča. Hoščan an Vlačan so napravli za tole parložnost lep program. Lepe igre za otroke, za velike bo vlačenje varce (tiro alla fune), razbijanje loncev in druge reči. Gasilci (pompieri) iz Garmika bojo pokazal, kaj so se navadli, kakuo se gasi oginj... Pekli bojo peteline, klobasice an drugo mesuo. Vina an kruha ne bo manjkalo. Pridita vsi do cerkve Sv. Matija nad Hostnem. SREDNJE 1. maja marcialonga v Gorenjim Tarbju Je že puno liet, ki v Gorenjim Tarbju se za 1. maj organizava «marciolongo». Takuo bo tudi lietos. Polisportiva Tribil Superiore je napravla pru liep perkors, dug parbližno 10 kilometru. Start bo v Gorenjim Tarbju ob 9.30. zjutra, lahko se upišeta do an kuart ure pred starta. «Arrivo» bo le v Gorenjim Tarbju. Za vse «partecipante» skuhajo dobro pastošjuto, v kjo-sku pa bo za pit, gubance an takuo napri. Za te parve ne bojo manjkale kope an medalje, orga-nizatori so napravli an nagrade «a sorpresa». Za organizat telo festo je parpomagala an firma Edilvalli iz Cemurja. Ravne Na naglim je umaru Sergio Pippa. Imeu je samuo 44 liet. Kot vsak dan tudi v petak je šu dielat v Baiar, kjer kupe z drugimi zidarjem je stroju no hišo. Tu an žlah se je ču slavo, te drugi dieluc so mu šli naglo na pomuoc, a buogemu Sergiu nie nič pomagalo. V žalost je pustu ženo, brata, sestro, kunjade an puno parjatelju. Njega pogreb je biu v Oblic v saboto 25. aprila. SOVODNJE Čeplešišče V starosti 74 liet nas je za venčno zapustu naš vasnjan Valentino Mar-tinig. Umaru je na svojim domu an v veliki žalost je pustu ženo, sinove an hčera, sestro, brata an vso drugo žlahto. Njega pogreb je biu v Čeple-šiščah v sriedo 22. aprila. PODBONESEC Arbeč V par dni smo zgubil dva naša draga vasnjana. V starosti 74 liet nas je za venčno zapustu Alessandro Crucil. Žalostno novico so dal brat, sestra, kunjadi, navuo-di an vsa žlahta. Umaru je v čedajskem špitale, njega pogreb pa je biu go par Svetim Standreže na velikonočni pandiejak. An glih na velikonočni pandiejak nas je zapustila Paolina Guion, uduova Qualla. Imiela je 76 liet. V žalost je pustila brata, sestro, kunjade an vso drugo žlahto. Nje jJogreb je biu go par Svetim Standreže v sriedo 22. obrila. IZ KANALSKE DOLINE Žabnice Velika noč V Žabnicah so letos praznovali Velikonočne praznike nadvse slovesno, k temu je pripomoglo tudi lepo vreme. Na cvetno nedeljo, ki ji domačini pravijo Cvetena, so otroci namesto oljk nesli k procesij doma narejene prajteine (butare). Teh prajtel-nov je vsako leto več, kar je dokaz, da se ljudje vračajo nazaj h tradiciji. Nekaj posebnega pa je Boži grob, ki ga postavijo moški že prve dni Velikega tedna. Na veliko soboto zvečer pa je bila po vaških ulicah procesija vstajenja, ki jo je letos vodil novi župnik pater Božidar Rumpler. Na Velikonočni ponedeljek so, kot je že stara in ustaljena navada, peli pri maši slovenske velikonočne pesmi mladi fantje, ki so združeni v moškem pevskem zboru. Telefoni utili: ospedale civile di Udine 4991, ospedale civile di Civida-le del Friuli 730791; questura 113; carabinieri 112; vigili del fuoco (soccorso) 22222; vigili del fuoco (incendi) 212020; pronto soccorso 730000; per chi viaggia; aeroporto di Ronchi informazioni 0481/777001; stazione ferroviaria Udine informazioni 208969, dalle 8 alle 12 e dalle 15 alle 19; stazione ferroviaria Cividale 731021; stazione autocorriere Udine informazioni 203941; stazione auto-corriere Cividale 731046. PISE PETAR MA TA JURAC Naš Doric v Moskvi na situ in rešetu Kduo ga ne pozna našega Dorica - Izidorja Predana, saj je biu puno liet odgovorni urednik - diretor «Novega Matajurja». U življenju je imeu se puno drugih «karik» u družbenopolitičnih organizacijah. Ljudje po naših dolinah so ga imeli za «filorusa». Za tajšnega ga imajo zapisanega tudi oblasti, zatuo ni nič čudnega, da je bla Doričeva želja manjku ankrat obiskat Rusijo. Zanj je bla takuo velika tale želja, obiskat to veliko deželo, veliko mater Slavo. kot je želja vsakega monamedanca (maometana) obiskat meko. In paršu je dan, da se mu je ta želja izpolnila. ANPI, partizani iz Ne- Novi Matajur odgovorni urednik: Iole Namor Fotokompozicija: Fotocomposizione Moderna - Videm Izdaja in tiska ^ j Trst / Trieste p Settimanale - Tednik Registraz. Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 19.000 lir PoStni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za SFRJ - Žiro račun 51420 - 603 - 31593 «AD1T» 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11 nad. Tel. 223023 Letna naročnina 2.000 din posamezni izvod 100 din OGLASI: 1 modulo 34 mm x 1 col Komercialni L. 15.000 + IVA 18% diških dolin so organizal osemdnevni izlet v Sovietsko Zvezo. Obiskali so Moskvo in Leningrad. Med njimi je biu tudi Dorič. Kadar so stopili na ruske tla, so ga parjatelji in tovariši gledali, če bo poljubu, bušnu rusko zemjo. Tega se ni zgodilo, a u očeh so mu vsi brali, da je biu zlo ganjen (commosso). Kadar se je varhu iz Moskve, sem se hitro odloču, da mu napravim in-terviju — intervisto. Ljubeznivo me je sparjeu doma, saj srna jaz, Petar Matajurac, in Dorič že puno liet dobra an velika parjatelja. Imama se takuo rada, da adan ne more živiet brez druzega. «Kaj se ti zdi življenje u Rusiji? Kajšen utis, imprešione si parnesu od telega izleta? Ker te poznam, mi boš sigurno poviedu, da je vse dobro!» «Če mi postavjaš vprašanja, domande, potle sam odgvoriš nanje, ni trieba obedne interviste, ti niemam kaj odgovarjat». «Ne zamiermi. Pa vsedno te prosim, povejmi tvoje utise o ruskem, o sovietskem življenju». « Tudi gor so ljudje, ki se rode, ki pridejo na svet po normalni, navadni jami, kot tle na zahodu. Hodijo u Suolo, vič cajta, ku tle par nas. Delajo in žive po njih starih navadah». «Kaj bi spremeniu, ti Dorič, če bi biu poglavar Rusije-Sovietske Zveze?» «Nič! Za tiste reči, ki bi jih želeu spremenit, je že poskarbeu Gorbačov in bo še skarbeu za nove, humanitarne spremembe». «Kaj ti je otuo narbuj všeč u So- vietski Zvezi?» «Sigurnost, gotovost za jutaršnji dan. Zadnji delavec brez diela je biu zapisan na listi dižokupaciona 1935. leta. Delavci nimajo velikih štipendi- ji, pa u družini vsi delajo. Kar se mi nomalo čudno zdi, je tuole, da imajo delavci buj velike štipendje, kot in-ženierji. Poklic, mištier zdravnika, smatrajo za humanitarno dielo, za vokacion, kot so duhovniki za viero, zatuo so manj plačjani kot delavci, ki delajo u fabriki». «Kaj pa ti ni bluo ušeč?» «Al si mislu, Petar, da ti bom vse hvalu? Ne! Videu sem luči, tamo, sonce, sience an magie!». «Kaj te je narbuj zadielo ?» «Procesije pred butigami,pred ma-gazinmi. Kadar sem plu iz Moskve u Beograd, sem imeu cajt za mislit, za premišljevat.» «Paršu sem do telega zaključka: tele duge vrste, tele «file» je treba odstranit. Kakuo jih odstraniš? Poskarbeu je Gorbačjov! S prvim majem letos se bojo odparle u Sovietski zvezi male, privatne trgovine, butige ki bojo pomagale odstranit procesije pred državnimi butigami. Al je ries, da preganjajo viero u Rusiji?» «Na Veliko nuoč smo šli vsi h sveti maši!» «Kaj žele Rusi današnji dan?» «Mir! U zadnji uejski je umarlo dvaindvajset milijonu ljudi u teli deželi.» «Je velika Sovietska zveza?» «Ja. Je narbuj velika dežela na svetu. Ima parbližno 24 milijonu kvadratnih kilometru, kar pomeni parbližno za 70 Italiji. » Ima 16 republik, 120 (stuodvajst) nacionalnih jezikov in obedan od teh jezikov ni uficialni. Vsak jezik je tar-kaj vreden kot ruski, ki je narbuj velik in razširjen. Zadnja uejska je pobila Sovietski zvezi 22 milijonu ljudi, zatuo ni nič čudnega, da se Rusi narbuj tučejo za mier.» «Kaj bi ti, Dorič, še lahko poviedu o telem potovanju po Rusiji?» «Čeglih smo bli gor samuo malo dni, bi lahko napisu debele bukva!». «Pozitivne a! negativne?» « Več pozitivne, kot negativne!» «So mi pravli, da si imeu težave z rusko carino, s policijo, s financo na aeroportu. Je rjes?» «Je ries.» «Kaj si imeu?» «Nič!» «So bli saruovi s tabo?» «Ja in ne!» «So te vsega prefifal, prerešetal, pretipal. Šu si skuoze sito in rešeto. Si jim zamieru?». «Ne!» «Zakaj?» «Opravljali so svojo dužnuost, svoje dielo.». « Tvoji parjatelji iz Benečije so te vsi videli, kadar so ti ruski financierji basali roke u gajufe. Kaj je bluo, da so samuo tebe gledali in ne drugih ?» «Biu sem jim nesimpatičen ruski človek. Pa ni vse tle. Jest in Gorba-čiov morama prehodit še dugo pot, da pridemo do prave frajnosti človeka. Težka bo naša pot, dragi Mihail, pa jo morama prehodit.» Pa kaj si imeu par sebe, da te je takuo nadrobno, nafino pregledovala ruska policija in financa na aeroportu u Moskvi?» «Majhano, drobno rieč. Imeu sem dišeči, iz fine karte uonjavi facu, za obrisat obraz in roke, ki je pa zavit u aluminjovo karto. Tista aluminio-va karta je storia cvilit, žvižgat zlo so-fištikanim aparatom ruske policije. Kadar sem ga iz gajufe vargu na mizo, zavit facu v aluminiovo karto, je genjalo cvilit, vsega je bluo konac». «Naši benečani so se ti smejali. Drugim si se usmilu, kadar so te rešetal, gledal u takvin, preštiel sude, dnar, pregleduval med kartami in dokumentarni, po gajufah in pod kapu-zo in glih tebe, ki si njih velik parja-teu. Al nisi biu nič jezan?» «Pač. Biu sem jezan, pa tudi rad, da znajo lepuo opravjata njih dužnuost». «Al se bo ohladila tvoja jubezan do Rusije, do njih sistema, do komunizma?» «Niet!» mije odrezano odgovoriu Dorič. Vas pozdravja vaš Petar Matajurac In gita con gli ex-minatori dell'U ES Come ogni anno, la dinamica sezione ex-minatori dell'Unione emigranti sloveni organizza la sua gita sociale. Il programma della gita, che si svolgerà i giorni 23 e 24 maggio è il seguente: 1° giorno Cividale-Castello di Predjama-Friume-Selce Ritrovo dei partecipanti a Cividale — stazione ferroviaria — alle ore 6.45 — sistemazione in autopullman e partenza alle ore 7.00. Proseguimento per Gorizia, confine di stato. Arrivo a Predjama e sosta per la visita del Castello. Al termine proseguimento per Rijeka. Pranzo libero. Nel pomeriggio, visita della cittadina e proseguimento per Selce. 2° giorno Selce - Abbazia - Rovigno -Portorose - Trieste - Cividale Dopo la prima colazione partenza per Abbazia e sosta per la visita della cittadina. Proseguimento per Rovigno. Sosta per la visita della città e pranzo libero. Nel pomeriggio, continuazione per Portorose, Lipiza, Trieste. Arrivo in serata a Cividale. Le iscrizioni si ricevono presso la sede dell’Unione Emigranti Sloveni del F.V.G. a Cividale (via IX Agosto, n. 8). La quota di iscrizione è di Lit. 45.000 (quarantacinquemila) per persona e comprende il viaggio in pullman, la cena, il pernottamento e la prima colazione a Selce. 1 pranzi di sabato e domenica sono a carico dei gitanti. Dežurne lekarne Farmacie di turno Od 2. do 8. maja Špeter tel. 727023 Čedad (Minisini) tel. 731175 Corno di Rosazzo tel. 759057 Ob nediejah in praznikah so od-parie samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano «urgente».