URN_NBN_SI_DOC-TYXL0QOR

Ura pravljic. (Avtorji:) Martina Šircelj, Marjana Kobe, Alenka Ger­ lovič. Ljubljana, Mladinska knjiga 1972. 118 + (II) str. + pril. 80. (Zbirka Otrok in knjiga. 1.) Mladinska knjiga se je z zbirko Otrok in knjiga odločila za izdajo učbenikov »v pomoč vsem, ki naj skrbijo za literarno-estetsko vzgo­ jo mladih bralcev.« Kot prva knji­ ga zbirke je izšla Ura pravljic. Uvodna beseda pojasnjuje, da je gradivo moglo nastati le ob več­ letnem študijskem ter praktičnem delu z otroki in ob zbiranju teore­ tične literature s področja literar­ ne in likovne vzgoje mladih. Prak­ tično in študijsko delo z otroki je dalo svoje rezultate v Pionirski knjižnici v Ljubljani in v Pionir­ skem domu v Ljubljani. Iz tega središča izhajajo torej izkušnje, posredovane v Uri pravljic. Priroč­ nik je namenjen vzgojiteljem, knjižničarjem, učiteljem in star­ šem. Prinaša tri teoretične sestavke: Pravljice od nekdaj do danes (Martina Šircelj), Ura pravljic (Marjana Kobe), Otroci ilustrirajo pravljice (Alenka Gerlovič), mimo tega pa še izbor domačih in tujih pravljic za dve starostni stopnji, seznam knjig, priporočljivih za to vzgojno dejavnost, ter nekaj likov­ nih prilog — strokovno komenti­ ranih otroških ilustracij po moti­ vih iz pravljice. Kar zadeva izbor pravljic za pravljično uro in seznama knjig, iz katerih je mogoče črpati pravljič­ no gradivo, bi težko pričakovali bolj premišljeno odločitev, saj gre za izbor in izkušnje dolgoletne pravljičarke v ljubljanski pionir­ ski knjižnici, tov. Kobetove. Izkušenost in študijska razgle­ danost sta avtorici narekovali tudi vsebinsko in metodološko dogna­ nost o pomembnosti specialne pe­ dagoške dejavnosti — pravljične ure. Z njo je namreč otroku omo­ gočeno uveljavljati lastno ustvar­ jalnost. Kreativnost pa je tista oblika notranje sprostitve, ki po­ maga oblikovati osebnostno celo­ vitost, zato je toliko bolj pomemb­ no, da že v zgodnji dobi otroka estetsko pravilno usmerjamo. Av­ torica gleda na malega poslušalca kot na psihofiziosocialno bitje. V razpravi pripoveduje o načinih usmerjanja otrok v svet literarno- estetskega doživljanja. Razprava Martine šircljeve spremlja pravljico na njeni lite­ rarnozgodovinski poti in pojas­ njuje pota njenega razvoja do moderne fantazijske pravljice, ki mora koreniniti v umetnikovem doživetju otroštva, ne pa le v po­ znavanju otroške psihologije. Vsebinska zasnova in metodična jasnost sta posebni kvaliteti pri­ ročnika. Končno je na knjižnem trgu dosegljivo delo, ki so ga vzgojitelji ves čas pogrešali. Berta Golob Knjižnica 17/1973 171