V zaščičenje. 183 Glavni opravek jim je bilo poljedelstvo, radi tega so imeli že zgodaj stalna selišča, vasi. Hiše (donrb) so bile že tedaj primerno pripravljene in so kazale posebne svoje dele: vežo, pivnico, streho, sleme, steno, vrata, prag, izbo, peč, mizo (stoh>) in klop. Med hišo in med hlevom z gumnom je bil dvor, torej niso stanovali z živino pod isto streho. Stavili so si hiše od lesa, ker je sorodna beseda ydom* z gotsko »timrjan* tesati. Da menda niso znali še zidati, kaže to, da za opeko ni obče domače besede; vapno jim je bilo že znano, ali samo za to, da so si belili svoje hiše. Bojeviti niso bili, a braniti so se znali hrabro in odločno. Gradili so si gradove, napravljali si okope, branili so se z lokom, strelami, z mečem, s kopjem ali sulico, sekiro in nožem, s kijem ali z mlatom. Poznali so že ščit in šlem in oklepe (brbnija). Obitelj je bila uravnana po patriarhalični šegi, prebivalci jedne vasi so si bili v rodu po krvi, imeli so isto ime in obče imetje. Volili so si starosto, kateri je upravljal vse, kar je zadevalo rod, daroval je bogovom, delil delo in sodil razprtije. Starosta je bil najprej oče, za njim so pa volili najpametnejšega. Po predniku so se imenovali ljudje in vas. Iz več rodov se je sestavljalo pleme, kateremu je stal na čelu zopet starosta, ki je bil vodja v vojski in je imel sicer v večjem okrogu iste pravice in dolžnosti kakor staroste v obitelji in v rodu. Fr. Hubad. (Dalje prihodnjič.) V zaščičenje. Spisal sestavitelj sodnih obrazcev, vtlačenih Viktorjem Dolencem. Na drobno moje delce priletela je tedaj kritika še predno sem vse iznesel na svetlo r Kakor me od ene strani veseli, da je to moje delce za-dobilo v tako kratkem času toliko uvaženja, nemilo me je od druge strani taknolo, ne za to, da se je g. kritik nepovoljno, nego da se je v njem hudomušno, da celo preziramo izrazil, če prav je imel pomisliti, da sem jaz prvi ledino oral v tej stroci. Tolaži me vendar le to, da sem storil svojo dolžnost in da sem ravno vsled kritike dosegel svoj cilj. Odkar nam je namreč dr. Mošetov > Pravnik€ zadremal, zavladala je pri nas na preimenitnem pravoslovnem polji grozna suša, saj razen dr. Tavčarjevega »Pravnika€ in razen državnega zakonika in deželnih ukaznikov, ni zagledala belega dne nobena pravoslovna knjižica. Tožno zares! Svojim delcem nisem obetal nič dovršenega, povedal sem v pripo-menku jasno, da vem prav dobro, da ni popolno in da je hudo oklepa nemški, oziroma italjanski duh. Povedal sem torej indirektno, da je moje 184 V zasenčenje. delce le slab poskus, kateri bode trebe sčasoma dovršiti. Tn s tem poskusom dosegel sem svoj namen. Vrgel sem plamenico v domačo streho in vzdra-mivši rojake iz snu. poklical sem jih na delo. Naj pomečejo iz mojega delca med pleve vse, kar je v njem slabo zgrajenega, saj vršenjem čisti se pšenica. Dozdeva se mi pa, da sodi g. kritik moje delce v marsičem krivično, da je njegova kritika še prezgodnja in ob to veže me dolžnost, da branim koliko tolikor to svoje delce. Dokaj let bival sem med čakavci in štokavci. Ni se torej nikakor ne čuditi, da trpi moja pisava pod j.vlijanjem* jezika hrvaškega, kar mi prav nič žal ni. Mi Slovenci smo sicer krepek, ali venderle tako majhen narod, 'da si prave znanstvene literature vzdržati ne moremo. Narod brezi znanstvene literature pa nima živenja. Zaradi tega bodi nam sveta dolžnost, približevati se po-lagano drugim slovanskim jezikom in izvlasti hrvaško-srbskemu in ruskemu jeziku, saj v bitnosti je jezik slovenski, hrvaško-srbski, bolgarski in ruski jezik eden jezik, in da bi pisali mi Slovenci in Hrvati svoj jezik s cirilico in sicer se staro, zastavljam sivo svojo glavo, da bi uže davno imeli vsaj za oči jeden splošen jezik. Temu stališču ima se pripisati, cla sem v delci svojem prekoračil morda granice pisave slovenske upletši v nje marsikako besedo, po vsem Slovenskem ne živočo in skrojivši marsikak stavek načinom, v slovenskej pisavi še ne običajnim. Ogledimo si tedaj izvlasti to stran kritike. — G. Kritik bi hotel, da rabi izraz »sodnija* za gericht in norčuje se ob enem z besedama: a) sodeč, katera rabi meni za richter in b) kotar, . katera mi rabi za bezirk. — Težko nejezikoslovcu prepirati se v jezikoslovnih stvareh, in brezi tuje pomoči gotovo podlegel bi v boji. Oprosti mi torej slavni jezikoslovce g. Fran Levstiče! da te zovem na pomoč, Tebe napisavšega o tem prelepe besede v znamenitej knjigi: »Slovenskim županom*. — »Sodišče*. Tako piše slavni ta jezikoslovec: »Nikakor se mi nij hotelo zapisati besede »sodnija*, ker obrazila »nija* zdaj vse čiharno slo-vanstvo nema, razven nas, katerim je najprvo oča Marko (1781. 1.) zapljiinil besede, kakeršne so: »abotnfja* die Thorheit, »prostnija* die freie Herrschaft, »zdravnfja* die Arzenei, »lakotnfja* die Unersattlichkeit i. t. d. (morebiti, opiraje se na besede: »copernfja, uhernija, kaplanija, kompanija), ter za njim je iz Gutsmanovega peresa (1789. 1.) prišlo: »škofhija*, das Bisthum, »ves-nfja* die Dorfschaft, »poroknfja* die Biirgschaft, »prešušnfja* der Ehebruch, i. t. d., potem iz Vodnikovega: »sodnija* in iz Metelkovega (na 42. strani): »gornfja* das Eerggericht; a pozneje smo porodili nestvor za nestvorom : »obrtnfja, uradni j a, colnfja, stotnfja* itd. — Vredno bi bilo takej barbarščini slobo dati! Po mojem bi se za »Gericht* zopet vzela stara besčda »sod*, izrekana, kakor »pot* der Weg, a »Richter* bi zopet bil »sodeč*, kakor je V zaščieenje. 185 tudi Hrvatom in Srbom še zdaj.* —-Temu imam pristaviti, da beseda sod in sodeč žive še dan denes prav krepko med isterskimi, ogerskimi, hrvaškimi in brkinskimi Slovenci in ker je povzdignol za obe te dve besedi mogočni svoj glas slavni naš jezikoslovec Fran Levstik, — in kaj hočemo opraviti proti temu gorostasu mi, ki smo jezikoznanstvo komaj podušali, — mislim, da je g. kritik na krivem potu. Izrazov: ^veliki* in »mali sodeč* naši zakoni res ne poznajo, ali pozna jih naš narod po Istri in Hrvaškem ravno tako dobro, kakor na Goriškem »starega* in »mladega gospoda* (župnika, oziroma vikarija in kaplana). Sloveči hrvaški pisatelj A. Senoa spisal je lepo pripovest o kaplanu nazvavši jo »Mladi gospodin* (kaplan). Oživimo, kar je dobrega v narodu! Sicer ne rabita mi samo navedena dva izraza v mojem delci, nego rabe mi tudi izrazi: kotarski ali okrajni sodeč (sodnik) za »bezirksrichter* in sodni pristav za »gerichtsadjunkt* tako, da si lahko vsak izbere, kar mu bode više po vseči. Slavni g. Fran Levstik je gotovo sovražnik vsake mešanice in v znamenite svoje knjige ne bi bil vsprejel besed, ki niso slovenskega porekla. In glej, v njegovej slovnici: »die slovenische Sprache nach ihren Rede-theilen* bereš na 10. strani: »Kotar* bezirk, v knjigi: »Slovenskim županom* na 181. strani: »Okraj — kraja, m., Bezirk; der Bezirk; najbolje bi se reklo: kotar -— tara*, staroslovenski: »kotaru* m. die Umgrenzung; srbski »kotar* die Umfriedung*. Božidar Raič v Vestniku štev. 10. stran x6i. od 1876. leta razjasnuje vprašavno besedo trde, da je sestavljena iz ko + tor ter da pomenja fines. Kadar suše goriški Slovenci seno, spravljajo je v »kolač*, Dolenjci pa v »kotar*. Ta beseda je tedaj naša, kakor je naša: »tornik* der bothe (cursor). Hrvatje imajo: »kotarski siid* (ciK^'b) in ne vem, zakaj ne bi se pisalo v slovenskem: »kotarski sod* (c5K#i>)? Želeti je to tem bolje, da zadobode ta izraz splošnjo veljavo, ker stanujo v nekaterih sodnih kotarih, n. pr. pod Gradom in v Bolzetu Hrvati in Slovenci. 2. »Tožbo naperiti* dozdeva se mi manji germanizem, nego g. kritikov »tožbo podati*, kar znači prav za prav: die klage zu protokoli geben. Beseda »naperiti* je Slovencem domača beseda po vsem Goriškem. Cujmo, kaj piše o njej sloveči naš pisatelj Fran Erjavec v Letopisu slovenske Ma-žice od 1883. leta na 215. strani: »Naperiti, naperim, v. pf. Ansetzen, an-fangen, richten. Naperiti iglo = einfadeln. Luče na Stir. —¦ Naperiti nogavico = splesti nekoliko začetnih vrst, da potem drug, ki še ni tako ume-talen v tem delu, lehko dalje plete. Rihenberg. Naperjavati, napeljavam v. impf. Jemanden aufstacheln. »Poprej ga je naperjaval na pravdo, a potem je pričal proti njemu.* — Na Krasu rabi ta beseda sploh za: die Klage 186 V zaščičenje. anstrengen, die Execution einleiten. Ta beseda služi tudi Rusom in pomenja v njih jeziku: gegen etwas andrangen; einem (heftig) zusetzen. 3. Pisava: obravnavanje na mestu obravnavanje mi je uišla po prepi-sovalčevem peresu tudi pri popravljanji. G. kritik pravi, da bi se primerno glasilo: »razprava* za abhandlung, »obravnava* pa za verhandlung, a meni dozdeva se, da bi primernejše bilo ravno obratno. 4. Vsi naši slovnicarji uče, da spadajo v drugo vrsto vsi glagoli z vrstno spono ni, oziroma no. Ker je prvotna spona no ohranila se pri vztočnih Slovencih, ker ta spona tudi drugim Slovencem ni neznana in ker se ta spona vjema z vsemi drugimi slovanskimi jeziki, ima gotovo prednost pred spono ni in je tudi opravičena moja pisava: vgasnoti, vrnoti i. t. n. 5. Trpna oblika glagola, katera mi pogostoma rabi, ne vgaja ne g. kritiku, in morda tudi slovenskemu iihu ne, a pomisliti je trebe, da se času primerno prilagoditi mora tudi slovenski jezik drugim evropskim in izvlasti slovanskim jezikom. Takej pisavi podlegel je vrli Ceh, podvrgel se je čili Hrvat in udal se jej je celo mogočni Rus, in zaman bi se mi upirali mogočnej tej reki. Tako bi se na priklad : »die sitzung wurde geschlossen* reklo po ita-ljanski: žla seduta venne (fu) chiusa*, po česki: »Sezeni bylo zavreno, po ruski: »zasiedanije bylo zakrito*, po hrvaški: »siednica bijaše zaključena*, in ne vem, zakaj ne bi se moglo reči tudi po slovenski: »razprava je bila završena* ? —- Pred meseci vršila se je pri c. kr. kotarskem sodu sežanskem glavna razprava z dvema beneškima Rezjanoma. »Tebie ne bješe menja vredit* (du hattest mich nicht beleidigen sollen), rekel je pri tej priliki Rezjan Rezjanu. Zapisal sem ob to v svojej knjižici na enem mestu omenjeni aorist bese, nu samo zato, da se ne pozabode. Ogerskim Slovencem rabi ta aorist še vedno. To isto velja tudi glede nekaterih germanizmov. Vsi naši zakoni pisani so v nemškem jeziku in zaradi tega ne otresemo se še dolgo dolgo ne germanizmov in to tem menje, ker so pridobili uže grajansko pravo kakor pri Cesih, Hrvatih in Rusih. »Nepremičnine nahodeče (nalazeče) se* je isto tako germanizem kakor g. kritikom nasvetovani: nepremičnine }) nahajajoče se* in vsi ti germanizmi zadobodo grajansko pravo, ker flvpisati* znači ein-schreiben in ker ta izraz ne more povsod rabiti za nemški: »vorkommen*, ali za italijanski »riportare*. Ne bodimo preozkosrčni, saj ni ne tolika nesreča ne sramota, ako imamo tudi v bukvah kako tujko, brezi katere dan denes ni, pa tudi biti ne more noben jezik, kolikor jih ljudje govore po vsi široki zemlji (Prim. Novice od 1858. leta št. 204.) 6. Na kolikor se dostaje glagola bivati sem pa menda ne vedi v resnici predaleč segel. Za svojega službovanja na »klasičnej* zemlji latinskej v Vodnjani zahajal sem cesto v sosedno pravoslavno črnogorsko naselbino Peroj Listek. 187 ne samo k slovanskej službi božjej, nego tudi na kupico dobrega vina. »E gospodine sudče* ! rekel bi mi pri kakej prilici stari Kosta Vu četic, »zlo po onu kuču; kuča ne biva pometena, posliedna ovca biva izvučena iz ovčaka, inkanat biva accordan (dozvoljen)(< i. t. n. Opirajoč na narodno to govorico, ker sem v slovenskem prevodu reda kazenske pravde naletel na besedo: »sum biva vtrjen* in ker sem bral tudi v ruščini stavek: »Tiem ne menice my sb/šim ot samih gubernatorov, čto oni bvvajut stiesneni v svojih razpor-jašenijah«, mislil sem, da bi se n. pr. stavek: »es wird bewilligt<<, »viene accordato(< dobro slovenil tako: »biva dozvoljeno« ; —- ker sem pa se sčasoma preveril, da ta pisava ni še v zakon zvedena, sem jo tudi popravil koncem knjižice v primetbi. Ni pa nikakor ne res, kakor uči g. kritik, da se ima dejanje vršeče se v presentu, izražati dovršnim glagolom, kajti dovršni glagoli imajo sicer obliko presenta, ali njih pomen je futuren. Ako rečem tedaj n. p. »sodnik dozvoli« znači to ne: »der Richter be\villigt(<, temveč: »der Richter wird bewilligen<<. (Dalje prihodnjič.) LISTEK. Nove knjige slovenske. —¦ Koroške bukvice slovenskemu ljudstvu v poduk in kratek čas izdaja in zaklada Filip Haderlap Jurjev, I. snopič. Tiska J. R. Bertschinger v Celovcu 1887, 16, 32 str. Cena 15 kr. Pisatelj sam piše v predgovoru: »Slovenci radi prebirajo kaj lepega, kratkočasnega ali podučnega. Zato sem se namenil, skrbeti jim za tako berilo in začel izdajati ^Koroške bukvice11. Prinašale bojo pripovedke, pravljice, povesti, pesmi, smešnice, gospodarske svete in sploh reči, ki človeka kratkočasijo, ali mu pamet bistrijo, ali srce požlahnujejo, ali mu v vsakdanjem življenji dobro svetujejo. S politiko se ,,Koroške bukvice" ne bojo pečale ; za tisto so časniki, kterih se Slovencem ne menjka. Slovenci imamo še malo lepoznanskega berila. Kdor hoče tedaj kaj storiti za omiko slovenskega ljudstva, naj me podpira s primernimi spisi, pa tudi s pridnim naro-čevanjem. Kaj bi pomagalo, ko bi ,,Koroške bukvice" prinašale še tako lepe reči, pa bi ne našle potrebne denarne podpore ? Sčasom bi moralo vse zopet zaspati.« — Namera Haderlapa je hvale vredna. Knjižica prinaša nekoliko narodnih pripovedek, smešnic in začetek izvirne povesti: »Usmilite se ubogih«. Mi bi knjižico prav radi priporočili, da pisatelj ni imel nesrečne misli s »Koroškimi bukvicami« širiti tudi neslani svoj pravopis, katerega je prejšnja leta poiiujal že po nekem ljubljanskem časopisu, pa nobeden ni maral zanj. Članek »Nijekaj kraetkih besedv o novem pravopvsu« in »Dvie božvčni peismi, swo-žeani v iječi 1. 1883.« so knjižici prav nepotreben dodatek. Nikir ne begajte koroških Slovencev in ne__cepite_jjh od svojih drugodeželskih bratov z nesrečnimi novimi abecedami! — Jugoslovani v zlati Pragi in slavnem Velegradu. , Potopisne črtice. Svojim sopotnikom spisal Vekoslav Vakaj (pri Sv. Ani v Slov. Goricah, pošta Mureck). Natisnila tiskarna sv. Cirila v Mariboru 1886, m. 8. 128 str. Cena 45 kr. pri pisatelji ali pa v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Pisatelj nam podrobno in na široko opisuje v preprosti be- V zaščičenje. 311 Dalje nam slika zgodovino narodovo od časov naprej, ko se je pokazal pod imenom Srbov, Sporov, Venetov i. t. d. dalje v luči zgodovine. Tedaj je bival med razrečjem Visle in Odre ob Baltijskem morji do denaš-njega Novgoroda in do izvirov Volge in Dnepra do Dona in od spodnjega Dnepra do Dnestra do Karpat in Visle. Od tod so se začeli širiti na vse strani, dokler niso zasedli sedanjih sedežev in še dalje proti zahodu. Tu je bila dana pisatelju prilika opovreči tudi teorijo onih učenjakov, ki dokazujejo, da so bivali Nemci že pred Slovani po mnogih krajih, kjer so danes sicer, kjer jih pa v tem času, o katerem govorimo, gotovo ni bilo. Ravno tako je osvetlil tudi vprašanje, kako in kedaj so se naselili Slovani po balkanskem poluotoku, kjer je stvar posebno zamotana, ker so imena, nahajajoča se pri starih pisateljih, ohranjena mnogokrat v taki obliki, da jim prvotne ni najti. (Dalje prihodnjič.) V zaščičenje. Spisal sestavitelj sodnih obrazcev, vtlačenih Viktorjem Dolencenj. (Dalje.) 7. V Dolenčevej tiskarni tiska se: »Naša Sloga* za isterske Hrvate, »Edinost* pa za isterske Slovence. V »Našej Slogi* rabi beseda: »ugovor* za vertrag, tractat, verabredung, vereinbarung, v »Edinosti* pa za: ein-spruch, widerspruch. »Našo Slogo* bero Hrvati in Slovenci, kakor bero tudi »Edinost* Slovenci in Hrvati. Kaka strahovita neprilika je ta nesrečni »ugovor* za ene in druge bralce! »Kar si mi dal, to ti ne prigovarjam*, (was du mir gegeben hast, stelle ich dir nicht in abrede), »naj bode tedaj štirideset goldirfarjev, ali brezi vsacega prigovora*, (die forderung ermassige ich dir auf vierzig gulden, dagegen solist du jedoch keine eimvendung mehr erheben). Tako in enako izraža se Brkin dan na dan pri sodnih razpravah. Ker mi pa g. kritik v brk trdi, da ne rabi Hrvatom »ugovor* v gore navedenem smislu, naj blagovoli pogledati v Frohlichov hrvaški riečnik, gder se bere na 448. strani: »Ugovaranje* n. verabredung, n. »ugovarati, -ram*, v. i. verabreden. »Ugovor* m. verabredung, bedingung, naj pogleda v vsak hrvaški časopis, naj blagoizvoli odpreti 398. stran Schmidtovega rusko-nemš-kega slovarja, gder se bere: ;)Ugovarvvat', ugovorit',* v. a. tiberreden, be-reden, »ugovoritsja v. r. sich (zusammen) bereden, »ugovorvvanie, Iiberre-dung, »ugovor*, »ugovorka*, bedingung, ubereinkunft, contract, in gotovo se prepriča, da imam jaz prav. Vem sicer prav dobro, da prigovarjati znači 312 V zaščičenje. na slovenskem zapadli: zureden, ali smelo trditi smem, da bode treba dati pri nas slovo besedi: »ugovor* za einspruch, ali eimvendung in da sčasoma obvelja po prirodnih zakonih o teži na mestu nje ona beseda, ki rabi nekaterim Slovencem in sosednim Hrvatom za einspruch. Sploh ne smejo nam rabiti v uredovnem jeziku nikakor take besede, ki niso splošne nam in Hrvatom ! 8. V gradjanskem postupniku, v najboljem prevodu zakonov veljavnih na Hrvaškem, iz peresa slovečega hrvaškega pisatelja Ivana Mazuraniča, rabi beseda: »preslušati, preslušanje, preslušavanje* za einvernehmen, einvernahme, verhor; ker bi Krasevec, Istrijan in Brkin prišedši v sodišče rekel: »Prosim da me presliše* ,(ich bitte um Gehor)' ker rabi v Wolfovem slovarji: »pre-slišba* za verhor in ker mislim, da je nastalo preslišati iz presliišati in le to iz preslušati, upotrebil sem tudi jaz besedo »preslušati* za einvernehmen, da ne bode razlike med nami in Hrvati in to tem rajši, ker na Primorskem rabi »prečuti* za iiberhoren. Zaslišati pomenja pa na Goriškem prav za prav: etwas horen, in Er-fahrung bringen, n. pr. ko je to zaslišal, als er das horte, in Erfahrung brachte. Da pa ta beseda tudi na Kranjskem v pomeni: iiberhoren ne živi, spričuje dobro znana narodna pesem o konjskem glavarji Ravbarji, gder se bere: »Boben zaropoče, da preslišati ni mogoče*, (dass einem das Horen vergehen mochte). 9. Oblike: toga, tomu, o tom, opirajo se na J. Sumanovo slovensko Slovnico, založeno Maticoj slovenskoj 1881. leta. (Prim. 104. stran); upo-trebljevanje kazavnega zaimka: »ov, ova, ovo* oslanja se pa na A. Jane-žičevo »slovensko slovnico* od 1864. leta. (Prim. 6g. stran.) 10. Kedo pa je neki povedal g. kritiku, da besede: vzajmiti, nagraditi, platiti, prihvatnik, smeteri, nekretnina i. t. n. niso tudi slovenske? — Glede besede zajem piše slavni naš starina Matevž Cigale v občnem državljanskem zakoniku na LXXIX. strani to-le: Beseda: zajem, v zajem dati, vzeti, je na Štajerskem v navadi, pri druzih Jugoslovanih in Rusih, kakor tudi v staroslovenščini, in se vrhu tega vjema z latinskim: mutuum, mutus dare. Pravoslovje mora imeti za Darleihen drugo, razločno besedo od posodne pogodbe, commodatum, Leihvertrag. * Istotako nahaja se beseda: nagrada, nagraditi, vergiitung, vergiiten v navedenem državljanskem zakoniku na strani LVIII. — Gosp. Cigale je govoril in proti njegovi besedi ni prigovora! Glagol »platiti* slovenskemu svetu ni neznan. V narodnej pesmi: »Kralj Matjaž pred peklom* slove deveta vrsta: »Bog vam plati na pitanje*; v Prešernovej: »Nova pisarija* bere se pa: »Bog ti zaplati uk*, in g. Fran Levstik piše o tem glagolu v napominanej svojej slovnici: »Platiti, zahlen, V zaščičenje. 3r3 ist unter dem Volke nicht mehr allgemein iiblich, und das ist der Grund, warum aus dem an dessen Stelle getretenen plačati gegen seine wahre Natur ein Vollendungszeitwort geworden ist. * Isterski, brkinski, hrvaški in ogrski Slovenci poznajo še prav dobro glagol platiti in naj stopi tedaj on znova v svoje stare pravice, da ne bode zaradi te malenkosti razlike med nami in Hrvati. Brkin bi rekel: »Kaj mi smetaš računer* za beweglich rabi celo v Wolf-ovem slovarji: »kreten* in sploh so glagoli: smesti, smetati, krenoti, kretati, uhvatiti, prihvatiti, hvatati (Prim. Letopis slovenske matice od 1883. leta) splošni nam in Hrvatom in ne vem tedaj, zakaj ne bi se moglo reči tudi pri nas: pravda zaradi smetene (močene in ne motene ') posesti, ne-kretnina in celo nedvižnina za Liegenschaft, prihvatnik za prejemnik, kajti zadnja beseda znači zapadnim Slovencem der vermbgensubernehmer. n. Za »Gesuch* rabi mi i prošnja i prosba, ker ste obe besedi prav dobri in ne samo slovenski, temuč tudi slovanski. — 12. Za »Steueramt* in »Steuergemeinde* nimamo prav prikladne besede, kajti »davčni ali dačni* urad je slab, »davkarski ali davkarijski ured* še slabši in »davkarija ali davkarnija* pa najslabši izraz. To velja tudi za »davčno, dačno, davkovsko občino *. Vzel sem torej od soseda na posodo: »porezni* (porezovni) ured, »porezovna* (porezna) občina in prepričan sem, da se po ne dolgem ta izraz tudi pri nas tako udomači, kakor so se v zadnjem času udomačile besede: »ščediti, ščedilnica, promet* in druge. 13. »Zastopan odvetnikom*. Tudi to ni g. kritiku po volji in uči, da se ima pisati: »po odvetniku*, kar sem semtertja napisal tudi jaz, če prav sem vedel, da je to germanizem. V epohalnej svojej razpravi: »Napake slovenskega slovstva* (Novice od 1858. leta, stran 44) žaloval je slavni naš jezikoslovec Fr. Levstik: »Res, jako pogrešamo zgubljenega sto-rivnika, ali kedo si ga pisati upa*. On si ga ni upal oživiti, oživili so ga drugi, in danes ni ga več slovenskega lista, kateremu ne bi rabil prekrasni ta druživnik. Kako lepo se stavki ž njim krajšajo! Koliko nepotrebnega tkanja, /tkanja, ^terikanja, tkanja in rakanja ne priščedi se s tem slovanskim orodnikom! 14. Glagol »zahvaliti* ne rabi samo za danken, temuč tudi, in izvlasti na Krasu za annehmen. Nesmrtni naš Fran Erjavec piše o njem v omenjenem letopisu slovenske Matice na 268. strani to-le: Zahvaliti, zahvalim, v. pf. Potrditi; fiir richtig befinden, bestatigen. »Te pogodbe jaz nisem nikoli zahvalil.* »Vsi računi so zahvaljeni.* Soška dolina. Primeri srbski: pohvaliti ') Glagola »motiti« treba je skoro izogibati se, ker bi se pravilno pisati imel v partic. perf. kakor »močen« stark in kakor »močen« im wasser getrankt, kar gotovo vsacega moti, in ni se torej čuditi, da mi rabi tudi: smesti, smetati in rušiti za storen. 314 Listek. v., beloben, collaudare; češki: pochvaliti, v., billigen, gut heissen, sich ge-fallen lassen.* —- Vidite torej, da mi ta beseda ne rabi brezi razloga. 15. Kadar Istrijanca, proživevšega toliko stoletij pod beneško vlado, prašaš, kako da se zove, pove ti ne samo svoje ime in priimek, temuč pristavi ob enem ime svojega otca in sicer še živega ali pokojnega, n. pr. a) Giovanni di Giovanni Smoljan, ali b) Giovanni del fu (ali quondam) Gi-ovanni Smoljan. Prvi njegov odgovor dal bi se lepo sloveniti tako: Ivan Ivanov Smoljan, drugi po ruskem običaji pa tako: Ivan Ivanovič Smoljan. Ta lepi rusizem, prešedši celo v nemške knjige, dal bi se pri nas kaj lahko uvesti, kajti, ako se je isterski Slovan priučil tujemu, italjanskemu di, del fu (ali quondam), priuči se tem leže slovanskej govorici. Smrten greh to menda venderle ni! 16. Naročil sem bil pri krojači v Trstu novo suknjo. Prišedši k njemu nekoliko dan pozneje, prašal sem ga, da li je gotova. »E, tako nisva vgla-vila* odgovoril je krojač, »vglavila sva, da si jo pridete poprej pomerit.* v Skoda bi bila, da se ta lepa beseda izgubode, in da se otme pozabljivosti, napisal sem jo enkrat na prikladnem mestu in prepričan sem, da nisem s tem pri nikomer graje zaslužil. (Konec prih.) LISTEK. Poezije. Zložil Jožef Pagliaruzzi-Krilan. I. zvezek. Založil Anton Klodič-Sabladoski. V Gorici 1887. Cena nevezanemu zvezku 1 gld., vezanemu 1 gld. 5° kr. — Se se ga živo spominjam bledega, tihega, ljubeznivega mladeniča, ki je leta 1873. sedel v goriške gimnazije tretjem razredu na konci prve desne klopi. Niti dihati se ni upal, niti treniti z očesom, katero je imel neprestano uprto v učitelja, kakor bi se bal, da bi mu ne ušla kaka beseda njegova. Neumorno priden in lepega vedenja bil je vsem sošolcem vzgled in vzor. Mnogo sem imel učencev v petnajstih letih svojega učiteljevanja, a nobenega, ki bi bil vzglednejši nego ta! In kako mu je žarelo njegovo lepo oko, kadar sem bral v šoli kako lepo narodno balado, ali srbske narodne pesmi. Da, tudi te! Slovenščina takrat ni imela nobenega učnega načrta; za ta učni predmet se ni brigala nobena šolska oblast. Učitelj si počel v šoli, kar ti je bilo drago. In ko smo završili slovniški pouk ter prebrali šolsko knjigo, tedaj smo prebirali narodne pesmi, srbske in slovenske. In nihče jih ni poslušal in prebiral verneje nego Pagliaruzzi. Da je talent, znali smo vsi; a da je tudi pesnik, zvedeli smo pozneje. Nisem ga videl nič več od leta 1873., a veselil sem se, ko sem čul, kako lepo je vspeval pozneje na gimnaziji in na vseučilišči; prav od vsega srca pa sem bil vesel njegovih prvih pesmij v Stritarjevem »Zvonu« 1. 1878. in nekoliko let pozneje njegovih prelepih romanec in balad v »Ljubljanskem Zvonu«. Nov pesnik se nam je rodil ob Soči zeleni, v resnici Dei gratia pesnik! A komaj je blagi mladenič storil prvi korak v življenje, komaj je Slovencem poklonil dične prvence divne svoje Vile, vzame nam 1. marcija 1885. nemila smrt njega, od katerega se nam je bilo še toliko nadejati! In danes z mešanimi čutili jemljemo v roke njegove »Poezije«, 37& V zaščičenje. temo, in poleti ko se kaže solnce v polni krasoti in moči. Onkraj groba živela je duša v raji ali na vi ji. Svoje mrtvece so sežigali ali pa pokopavali. Pokojnikom na čast so praznovali ,trizno' z raznimi bojnimi igrami in so napravljali pojedino ,stravo' na mogili, kakor Slovenci še sedaj sedmino. Pisava bila je znana že pred cirilico. Sv. Ciril je reformator starih nin, on je uvel prvi slovansko glasovno pisavo. (Dalje prih.) V zaščičenje. Spisal sestavitelj sodnih obrazcev, vtlačenili Viktorjem Dolencem. (Konec.) 17. Blagoglasno besedo: »ob to(< za deshalb, daher, darob, derohalben presnel sem iz klasičnega g. Fran Levcevega spisa: »die Sprache in Trubers »Matthaus*, — in mislim, da zasluži, da se z nova oživi. 18. »Naprčno* jaz nisem pisal, pač pa sem pisal: »Naprčena prisega* od glagola %naprtiti * auftragen, aufladen, aufbiirden in prepričan sem, da je ta beseda pri glavnej nezavračnej prisegi na svojem mestu. Naj tedaj g. kritik bolje bere, da ne napravi novega prča (Ziegenbock). 19. Glagol >:>dokončati* nisem rabil za: »zu Recht erkennen* nego za: »Endbescheid erlassen*. Presnel sem ga iz »varaždinskih narodnih pripovedek* skupljenih slovečim našim rojakom Matijem Valjavcem. V teh pripovedkah je dokaj i dokaj jezikovnega našega bogastva, katero imamo do jezgre izčrpati. 20. Prašam za svojo »dengubo*. Nedolžni ta srbizem naj vas g. kritik nikakor ne plaši, kajti jaz mislim, da je boljše reči: prašam (ali zahtevam) za svojo »dengubo*, nego za svojo »zamudo*, ker »zamuda* znači na slovenskem zapadu: »die Verspatung* in ne gre mi v glavo, da bi se človeka, ki je kaj zamudil, za to še nagradilo. Pri sodiščih biva taka osoba navadno kontumacirana. O glagolu »predložiti* nečem ničesar omeniti, ker ve itak tudi g. kritik, da »predlagati* je nedovršen glagol od dovršnega glagola »predložiti* ; in ob to je marsikdo lehko varuhom »predložen*, namreč enkrat, ali pa »predlagan*, namreč večkrat. 21. G. kritik posmehuje se tudi izrazoma: a) vtlačiti in b) pisec (najbrž e okrajšano iz pis(av)ec, ali pis(al)ec, kakor proseč iz prosivec, sodeč iz sodivec, venec iz venivec, Vršac iz Vršatec i. t. n.), a preverjen sem, da se je prerano zasmijal. Slavnemu hrvaškemu jezikoslovcu, prvemu jugoslovanskemu proročku Franu Kurelcu rabi beseda: »tlačiti* na više mestih in on piše o njej v prekrasnej svojej knjižici: »Fluminensia* na 214. strani: »Mesto tudje reči š tam p arij a ili zlokovnice češke tiskarna, koja od ista, uho i rakou Listek. 377 jezika vredja, nu koju Zagrebčani obgrliše, priličnija mi se vidi utlaka; ta i Cesi govore: knihu tlačit. Komu ta beseda ne bi ugodila, može po ruski reč: pečatnja; a mesto u tlači ti, čto je odista sgodna reč, može reč i pečatat. Nu prodjimo se toli nesnosnih tiskati, tiskar, tiskarna i čto li je te petla, nije veče. I tako moglo bi podnesti tesak = die Presse. Nejma stvari čto večma od čitanja odbija i čto večma jezik na-godjuje nego besede nove kad su nespretne, t. j. kad niti im koren onomu odgovara čemu su namenjene, niti su izvedene i rarubljene kako se hoče. Morgaj sinu roda, morgaj(