Denar za KS po novem
Pripravljen je družbeni dogovor o financiranju krajevnih skupnosti
Z ukinitvijo »programskih sredstev glavarine« je celotno financiranje krajevnih skupnosti v Ljubljani pre-šlo v breme proračunov občin. Višino proračunskih sredstev, namenjenih krajevnim skupnostim, je določal do-govor o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana. Za izračun relativ-nih deležev občin so se uporabljala merila: število prebivalcev (relativna teža 30%), število zaposlenih (20%), število delegacij KS za skupščine DPS in SIS (40%), površina (10%). Delež občine Ljubljana Bežigrad v skupnih Ijubljanskih sredstvih za ta namen je znašal 17,72%. Dejansko so glede na globalne finančne okvire v posameznih občinah zagotavljali za krajevne skupnosti več sredstev ta-ko, da se je na predlog delegatov besedilo dogovora dopolnilo v tem smislu, da je določal le najmanjšo višino sredstev proračunov občin, namenjenih za KS. V letu 1987 Ijub-Ijanski dogovor ni več določal višine sredstev za KS. V proračunu občine Ljubljana Bežigrad se je tako delež sredstev za ta namen po občinskih merilih povečal na 20,73% ali 696.555.000 din v letu 1988.
Kerso delegati krajevnih skupnosti večkrat upravičeno postavljali zahte-ve po enotni ureditvi financiranja KS v Ljubljani, je delovna skupina pri MK SZDL Ljubljana pred letom dni pri-pravila osnutek družbenega dogovo-ra o financiranju funkcionalne dejav-nosti krajevnih skupnosti na območ-ju Ijubljanskih občin. V osnutku so razpravljale vse občinske in mestna konferenca SZDL, zbori občinskih skupščin in SML. Ker je bilo na osnu-tek veliko pripomb, so vsi trije zbori skupščine mesta Ljubljane na sejah 5. novembra 1987 osnutek zavrnili z obrazložitvijo, da bi moral družbeni dogovor na osnovi ustave opredelje-vati splošna načela financiranja v KS v celoti in ne le funkcionalne dejav-nosti.
Delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov izvršnih svetov občin in mesta ter MK SZDL Ljubljana, je pri pripravi novega osnutka upošte-vala pripombe in v uvodu dogovora povzela opredelitve ustve, ki predvi-deva razvejan sistem virov združeva-nja sredstev za zadovoljevanje in uresničevanje določenih skupnih po-treb in interesov ter opravljanje na-log v krajevni skupnosti; in sicer ne-posredno kot krajani s samoprispev-kom in prostovoljnim delom, kot de-
lavci v OZD s samoupravnimi spora-zumi, kar v nekaterih občinah že iz-vajajo, in na osnovi planov SIS za izvajanje programov KS (komunala, kulturne prireditve itd.).
Jasno je opredeljena dejavnost de-lovnih skupnosti KS, za katero s tem družbenim dogovorom določamo skupna izhodišča in osnove za finan-ciranje.
Nadalje so opredeljeni viri (prora-čuni občin, SIS in sklad za financira-nje SLO in DS, predvsem za uspo-sabljanje in nabavo opreme CZ), obe-nem pa namembnost teh sredstev (OD in SSP delavcev KS, materialni stroški in amortizacija).
Novi osnutek dogovora ne določa več števila zaposlenih po KS glede na število prebivalcev, temveč opre-deljuje le merila in kriterije za obliko-vanje sredstev za osebne dohodke in sklad skupne porabe ter za del mate-rialnih stroškov, ki niso odvisni od velikosti poslovnih prostorov v KS. Merila so takale: število prebivalcev - relativna teža 35%, število samou-pravnih subjektov - relativna teža 5%, število zaposlenih - relativna te-ža 10%, velikost - relativna teža 5%, delegatski sistem, samouprava, DPO in DO-D - vsem 45%.
Delovna skupina je obravnavala tu-di druga merila in kriterije kot npr. oddaljenost od občinskega središča, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, število gospodinjstev, šte-vilo skupnosti stanovalcev in podob-ne, vendar je ugotovila, da so nekate-ra soodvisna, druga pa je skoraj ne-mogoče realno ugotavljati.
Z zadnjim merilom, ki naj bi bil za vse krajevne skupnosti enak in sicer z relativno težo 45%, bi hoteli delno izenačiti velike razlike med zelo veli-ko in zelo majhno KS, saj morata obe imeti samoupravne organe, skliceva-ti delegacije in pisati zapisnike za isto število sej skupščin DPS in SIS ne glede na število delegatov in dele-gacij, posebnih ali združenih, izvolje-nih na splošnih volitvah alt če njiho-vo funkcijo opravljajo samoupravni organi KS.
Posebej je predvideno, da se za tako imenovane »fiksne« materialne stroške, na katere KS ne more bistve-no vplivati in so odvisni predvsem od vrste in velikosti poslovnih prosto-rov, zagotavlja dodatna sredstva v dejanski višini. Delovna skupina je ocenila, da so za delovanje delegat-skega sistema, krajevne samoupra-
ve, družbenopolitičnih in družbenih organizacij, SLO in DS, planiranja in informiranja povsem dovolj poslovni prostori velikosti do največ 200 m2. Če KS razpolaga z večjimi poslovni-mi prostori, naj bi sama z oddajo le-teh poskrbela za sredstva za vzdrže-vanje, ogrevanje, čiščenje ipd. ali pa višek poslovnih prostorov oddala drugemu uporabniku.
Amortizacijo za poslovne prostore in opremo naj bi udeležsnke zago-tavljale v skladu z zakonom v dejan-ski višini do 200 m2. Obstaja predlog, da bi KS v občini za večja vzdrževal-na dela in nakupe sredstva amortiza-cije združevale in razporejale na pod-lagi prioritetnega programa. Za delo-vanje delegatskega sistema, krajev-no samoupravo (npr. delovanje ko-misij sveta), DPO (volitve), planiranje in informiranje prispevajo sorazme-ren delež tudi SIS materialne proiz-vodnje in družbenih dejavnosti. An-keta o porabi delovnega časa delav-cev, zaposlenih v KS, je pokazala, da približno 20% delovnega časa pora-bijo za delovanje SIS.
S sofinanciranjem bi samoupravne interesne skupnosti, ki so jih za za-dovoljevanje svojih potreb ustanovili delovni Ijudje in občani, organizirani v krajevni skupnosti, prevzele tudi del odgovornosti za delovanje dele-gatskega sistema. Kot realna se je pokazala možnost, da SIS pokrivajo dejanske stroške delegatskega siste-ma, od volilnih postopkov, zborov občanov, sej komisij, sklicevanja in pisanja zapisnikov sej delegacij (OO tajnika), najemnin, razsvetljave, čiš-čenja in ogrevanja sejnih sob itd. Pri tem niso mišljeni stroški gradiv, ki jih SIS pošiljajo v KS in stroški delova-nja konferenc delegacij, temveč sa-mo delovanje temeljnih delegacij vKS.
Predvideno je tudi samoupravno sporazumevanje z OZD o združeva-nju sredstev za gradnjo, obnovo in vzdrževanje prostorov KS in nakup opreme.
Spremljanje uresničevanja tega družbenega dogovora je predvideno z odborom udeležencev, ki bi po do-ločbah štel 30 članov in bi ga bilo potrebno zmanjšati. Družbeni dogo-vor naj bi po široki javni razpravi za-čeli uporabljati 1.1. 1989.
Ali se torej kažejo boljši časi za financiranje krajevnih skupnosti v Ljubljani? Aktivnosti kažejo na lo.
B. H.