SLOVENSKI LIST
Naročnina: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50; Za druge dežele 2.50 USA-Dola-rjev.
PERIODICO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA
Dirección y Administración: Gral. César Díaz 1057, U. T. 59-8667 Bs. Aires
Leto VIII.
BUENOS AIRES, 27. FEBRUARJA 1937
Št. 8
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctVB.
LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo
Nova politika Velike Britanije
Posledice neprijetnih izkustev Iz zadnjih let
V	novem predračunu Vedike Britanije za leto 1937-38 je postavka 230 milijonov futov za oboroževanje, kar daleč presega postavko lanskega leta, in razen tega je vlada predložila zbornici v odobritev predlog, da država najame posojilo 400 milijonov funtov za vojne priprave. In nobenega dvama ni, da bosta zbornici poslancev in lordov tudi ta predlog sprejeli. Spričo pripravljenosti dežele, ki je že pred dvema letoma težko trpeda od brezposelnosti in ki je komaj okrevala od najtežje gospodarske krize, da prevzame tako velikanska bremena nase (vsak funt je dobrih 16 pesov), in spričo tako emergičnega, skoraj hrupnega ukrepa britanske vlade je jasno, da je Britanija videla v mednarodni politiki dovolj tehtnih razlogov, da se je nagnila k taki odločitvi.
Ti razlogi se tičejo najprej britanskega imperija samega. Abesin-ska vojska se je vršila tik ob cesti, po kateri je Britanija zvezana z Indijo, in se je dotaknila celo jezera Tsana, ki napaja britanski teritorij ter se jo torej zdelo nedotakljivo. Angleži so se vznemirili, a so morali te dogodke gledati križem rok, :n čeprav so jih zadevali na zelo občutljivem mestu, so se zadovoljevali z debatami v mirni ženevski palači. V zvezi z abesinsko vojsko se je sprožil nato spor med Italijo m Britanijo zaradi Stredozemskega morja in tudi ta se je nekako neodločeno končal z "dogovorom med gentlumani", ki v glavnem določa, da naj se ob Sredozemju ohrani sedanje posestno stanje. Tako so zaradi vojaške nepripravljenosti trpele koristi britanskega imperija, a trpel je tudi njcigov ponos in njegov ugled, ki ga je dotlej Britanija uživala: v največji meri. Angleški zunanji minister Eden je z žilavo močjo vodil pred Društvom naro-dov boj proti samovoljnemu pohodu Italijanov v Abesinijo, bil je prvi glasnik sankcionistične politike, toda slcidnjič je po italijanski zmagi moral utihniti. Proti samovolji orožju ni drugih sredstev nego orožje — in Društvo narodov ni bilo oboroženo.
V	tem kratkem čase svojih političnih porazov je Britanija spoznala, da je njena vojaška nepripravljenost njej sami škodljiva in da so tudi načela njune dotedanje mednarodne politike nepačna. Vse je gradila na prepričanju, da je treba po Društvu narodov zagotoviti vsesplošni, kolektivni mir, poživajoč na določbah tega društva ter na spoštovanju medsebojnih pogodb med članicami društva in da jo treba nato začeti z razoroževanjem, če naj se za vselej prepreči vojska
Dogodki so pokazali, da cías take politike še ni prišel. Nemčija je izstopila iz Društva narodov, da so razveže od obveznosti do drugih članic, raztrgala je podpisane pogodb«', ne le mirovno, ampak tudi lokarnsko, se oborožila, vojaško zasedla desni breg Rena in nato jela govoriti o potrebi, da se ji vrnejo
kolonije. Pri tem ravnanju, ki je bilo v najostrejšem nasprostju z duhom Ženeve, ji je šlo vse po sreči in ustavila se je šelei pred vprašanjem kolonij, ki so sedaj v britanskih rokah in ki torej zadevajo zopet zlasti Britanijo. Dogodki zadnjega časa so dokazali, da se diktatorske države norčujejo iz miroljubnih stremljenj Društva narodov, brž ko se čutijo dovolj močne, da store, kar jim najbolj kaže. Britanija je resno upala v možnost splošne razorožila razorožitvene konference in docela zanemarjala svojo vojsko, a politično življenje! jo je sedaj izmodrilo; proti oboroženi sili ne morejo žaleči blage, miroljubne želje. V Britaniji beseda "pravica" nekaj velja in britansko javno mnenje jei prisililo ministra Hoarea, da je odstopil, ker se je Angležem zdelo, da se njegov in Laval'ov pred-
log o poravnavi italijansko-abesin-skega spora ne sklada 6 pravico. Danes vidi tudi britansko javno javno mnenje», da so drugi želi uspehe držeč se načela svete sebičnosti ter da je pravica velika sirota, če je ne ščiti oborožena moč.
Vsei te grenke izkušnje so prepričevale Angleže, da bo treba v preteklosti storjene napake popraviti, a ko je Mussolini meseca oktobra lanskega leta govoril' o Oljčni vejici, so set tudi odločili, da, store, kar je potrebno: da se pošteno ob o rože. Britanski davkoplačevalec, ki bo nosil vso težo tega bremena, molči in odobrava sklep svoje vlade, hrup pa je zagnal tisk diktatorskih režimov. To ni slabo znamenje!.
Mir v Evropi bo tem tx-dnejši, čim krepkejše bo Društvo narodov in Društvo narodov bo tem krepkejše, čim močnejše bodo njega članice.
Pokolj v Addis Abebi
V znak veselja, da se je italijanskemu prestolonasledniku rodil sinček, je podkralj Graziani priredil \ Addis Abebi preiteklo soboto veliko slavje. Da bi si pridobil simpatije ljudstva, je razdeljeval prebivalstvu tudi razne male darove. Proslavi je prisostvovalo mnogo civilnih, vojaških in cerkvenih dostojanstvenikov in velika množica domačinov. Med publiko pa so sci bili pomešali nekateri, ki se ne morejo sprijazniti z mislijo, da bodo Italijani večno gospodovali v Abesini-ji; približali so se odru, kjer je stal Graziani, obdan od raznih veljakov, ter vrgli proti njemu več ročnih granat. Nastala jei velika panika, ki so je atentatorji zrabil'i za to, da so izginili v gneči. Podkralj Graziani je bil ranjen, generalu Avre-liju Lioti je razmesarilo nogo in poglavar koptske cerkve abuna Ciril je zadobil zelo resnei rane. Drobci ročnih granat so zadeli seveda še mnogo drugih ljudi.
Vojaštvo in milica, ki so skrbeli za red, so takoj začeli streljati v množico in padlo je mnogo nedolžnih žrtev. Oblasti so sklenile, da sei strahovito maščujejo za ta atentat.
lica "obiskal'a" bolj sumljive mestne Tuji časnikarji poročajo, da je mi-okraje ter v njih neusmiljeno divjala; poklala je baje na tisoče ljudi. Policija jo baje aretirala 2000 osumljenih ter dala vsakega drugega ustreliti.
Abesinci so se začeli seznajati z talijansko civilizacijo.
Srbska sodba o slovenski kulturi
Novosadski "Dan" je v zvezi z u-stanovitvijo "Srbskega kulturnega kluba" v Beogradu objavil daljši članek, v katerem razpravlja o kul-
turi Srbov, Hrvatov in Sl'ovencev Pravi, da srbska kultura ni na za-'k je aretirala večje število razgrajačev.
Trgovsko potovanje okoli sveta
Iz Zlina. se je 6. jan. odpravil na pot okrog sveta g. Jan Bata, predsednik upravnega odbora Jugoslovanskih tvornic obuval v Borova. Spremlja ga devet članov uprave velepodjetij. O svojem trgovskem potovanju okrog sveta je Bata takole pripovedoval: "Sveitovna trgovina je nemogoča brez svetovnih cest in prometa. Samo ljudje, ki sedijo pri topli peči, govorijo in modrujejo o nadprodukciji. Ali veste kakšna je situacija v naši stroki? Za 2000 milijonov ljudi se napravi lc.t-no 000 milijonov parov čevljev. Če bi te čevlje med vsemi ljudmi raz-
delili, bi hodil vsak človek z eno nogo obut, z drugo pa bos. Nad-produkcije ni, pač pa je beela zavladala na svetu. Beda pa pomeni hiperprodukeijo najrazličnejših sporov. Ali bomo rešili mednarodno izmenjavo dobrin in tako odstranili bedo, ali pa bomo pomnožili mednarodno izmenjavo granat in s tem še bolj povečali bedo. Vsak človek, ki ima kako odgovornost, se mora truditi, da bi vsaj v svoji stroki odstranil vset napake in zapreke ki ovirajo svetovno vzajemnost. To je tudi svrha mojega potovanja. Ne hazardiram in ne borim se za letalske rekorde. Letim zaradi tega, ker avijaciji zaupam. V , bodočnosti bniz avijacije ne bo mo-jgoče trgovati. Prepričan sem, da 'bo avijacija spet dvignila avtoriteto Zveze narodov, kadar bodo tudi sinovi največjih narodov prišli do prepričanja, da niso nikdar in nikjer varni življenja".
Na letališče tvrdke Bata je spremilo predsednika več sto oseb, med njimi je bil tudi ravnatelj Platnih podjetij v Borovu g. Toma Maksi-movič. G. Bata se je od spremljevalcev' pevdoviH, potem pa takole nagovoril svoje nameščence in delavce :
"Med gospodarskimi problemi, zaradi katerih potujem v svet, sta nakup in prodaja enako važna. Cene nekaterih sirovin so sei skoraj štirikrat podražile, kar je znatno podražilo tudi našo produkcijo in bi vse to lahko imelo nekoč neugodne posledice v pogledu vaše zaposlitve. Zdaj se še ni treba bati.
vidljivi višini (kar je razumljivo, ker je bil srbski narod dolga stoletja izpostavljen neprestanim napadom t-er se je moral junaško boriti za svoj obstoj), o Slovencih pa pišei:
"Ako si predočimo kulturni nivo po ostalih pokrajinah Jugoslavije, vidimo, da je zadovoljivo edino kul'-turno stanje Slovencev. In naša sreča je, da smo na tem tako eksponi-ranem delu Jugoslavije resnično kulturni. To nam najboljše jamstvo, da bomo obstali v borbi v tem delu države, kjer se tareta dve veliki kulturi, germanska in italijanska.
"Ni gol slučaj, da stojimo v pogledu kulture najbolje v Sloveniji. Stoletni kulturni vplivi so naučili Slovence, kako set je treba braniti pred raznarodovanjem. Ako bi Slovenci ne bili pravočasne)^ spoznali pomena kulture, bi jih najbrž že davno ne bilo več. Srbi in Hrvati ne smejo biti zavistni, če je danes slovemska kultura na višji stopnji od srbske in hrvaške. Nasprotno, tega se moramo samo veseliti in prizadevati si moramo, da se tudi med Srbi in Hrvati čim prej dosežejo stoodstotna pismenost, družabna in gospodarska organizacija in zlasti in hrvaško inteligenco preporoditi, tudi slovenska delavnost."
Piše nadaljei, da je treba srbsko vendar pa se preporod ne da doseči s pomočjo politike, za katero se Srbi in Hrvati najbolj zanimajo, marveč le z resničnim in vztrajnim kulturnim delom.
RAZNE VESTI
Nemški zunanji minister von Neu-rath je bil na Dunaju v obiskih, pa je
ob tej priliki prišlo do krvavih spopadov med policijo in dunajskimi hitla-rjevci, ki so Neurathov obisk hoteli izrabiti za svoje strankarske manifestacije. Ves dan so se ponavljali spopadi po raznih dunajskih okrajih_ Policija
Vam se sploh ni treba bati, a moja dolžnost je, gledati za 10 let naprej in zato moram v svet, da sam vidim, kakšne nevarnosti pretijo in da najdem pota nadaljnjctga napredka. Ne letim baš zaradi naročil. V svet se podajam zato, da spoznam, kakšno službo vrši naše ele-lo in kakšno bi moralo vršiti. Podjetje, ki ga zdaj zapuščam, počiva na čvrstih in zdravih temeljih. Ni- ne' Komunlsti 80 nemškega govornika
^Zelo bo se vznemirili v Rimu, ko so
izvedeli, da so Angleži povabili na kronanje kralja Jurija VI. tudi neguša Hajle Sejlassijeja, ki ga očividno v Londonu še zmerom smatrajo za cesarja Abesinije, čeprav je deželo zguhil. Italijo je imel zastopati na londonskih svečanostih prestolonaslednik Humbert ki bo pa raje doma ostal, nego da bi se srečal z negušem ali kakšnim njegovim zastopnikom v Londonu.
Irak je priznal aneksijo Abesinije po Italiji, kar je italijanska vlada vzela z zadovoljstvom na znanje.
Hudi izgredi t,o se dogodili v neki vasi v Južni Srbiji povodom dopolnilnih občinskih volitev. Množica kmetov je skušala vdreti na volišče, ker se ji je bila zamerila volilna komisija. Orožniki so ljudem zaprli pot, a ker so tedaj kmetje navalili tudi nanje, je prišlo do streljanja; pet demonstrantov je bilo ubitih in mnogo ranjenih.
Brazil.iskega geenrala Miguela Costo so prepeljali iz Sao Paula v Rio de Janeiro, kjer ga <bodo sodili, ker je bil baje soudeležen pri zadnji komunistični vstaji.
Granata je priletela na. angleško vojno ladjo "Koyal Oak" ter ranila poveljnika, podpoveljnika, dva častnika in še enega mornarja. Ladja je bila zasidrana pred Valencijo in nezaželjeni obisk je dobila povsem slučajno. Revolucionarna letala so namreč bombardirala mesto in vladna artiljerija je streljala nanje. Ena izmed granat je po nesreči padla na angleško križarko; v Londonu so že izjavili, da to vpoštevajo in da ne bodo delali valencijanski vladi sitnosti radi te nezgode.
Policija Združenih držav išče nevarnega zločinca, kateremu so nadeli ime "blazni mesar"; zločinec je v 18 mesecih umoril in razkosal že šest oseb, sedaj pa so v kopališču Erie spet našli truplo ženske, kateri je zločinec odsekal glavo, roke in noge.
Velik škandal se je dogodil v praškem parlamentu, ko je zbornica razpravljala o vprašanju nemške manjši-
česar in nihče ga ne more ogražati, razem vas samih. Vašemu delu želim mnogo uspeha."
Po tem sl'ovesu je letalo odletelo proti Alpam v smeri Benetk, od tam pa. vodi pot v Severno Afriko, Azijo in Severno Ameriko. Svetovno trgovsko potovanje! je preračunano na štiri mesece.
ARGENTINA SE UDELEŽI SVETOVNE RAZSTAVE V PARIZU
Letošnje velike svetovne razstave v Parizu, za katero je mnogo zanimanja. po vsem svetu, sei bo udeležila tudi Argentina. Da se stvar dobro organizira in da bo Argentina res častno zastopana se je ustanovil poseben odbor, ki vodi vse priprave in ki je v ta namen dobil tudi znatno podporo od države.
ozmerjali, da je "fašist" in "gángster" pa so pristaši užaljenega poslanca navalili na svoje marksistične kolege ter jih s silo izvlekli iz parlamenta.
Rasa Desto so Italijani zajeli in takoj ustrelili. Junaški abesinski vodja se je do svojega poslednjega trenutka boril proti italjianski okupacijski vojski in je pred par tedni še zbiral veliko vojsko, s katero je nameraval izvršiti napad kar na Addis Abebo. Desta je najbrž podcenjeval italijansko vojno moč in zato se njegovi načrti niso mogli izvršiti. V več hudih bitkah je izgubil mnogo svojih vojščakov, na u-miku pa ga je zajela ^olpa izdajalskih domačinov, ki so ga izročili tujemu gospodarju. V Rimu, kjer so se zelo razveselili Destove usmrtitve, izjavljajo, da je z njim padel poslednji upornik v Abesiniji ter da bo Italija mogla sedaj nemoteno nadaljevati s "civilizacijo" dežeie.
Volitve v Santa Fe
Kakor poročajo skraja vsi listi razen tistih, ki v vsakem slučaju zagovarjajo vlado, so se vršilo nedeljske volitve v pokrajini Santa Fe v znamenju nasilja in sleparij. V premnogih krajih je ukazovala policija; z volišč so podili zaupnike opozicijskih strank, volilne žare so odpirali ter "popravljali" glasovanje, v mnogih krajih so morali volilci oddati svoje glasovnice pred policijo itd. Volitvo v tem pogl'edu niso prav nič zaostajale za onimi, ki so se lani meseca marca vršile v pokrajini Buenos Aires. Če pojde tako dalje, bodo volitve res postale nepotrebna "igi'a s papirjem", kakor jih je že nekajkrat imenoval italijanski diktator, ki bi ga menda tu radi nekateri posnemali, če ga že ne. Tak vtis ima človek, ko čita poročila o santafeških volitvah ter komentarje k tem poročilom v listih, ki niso v službi nobene stranke.
Antiporsonalisti, pristaši sedanje vlade, so si zagotovili pretirano visoko zmago: po dosedanjih računih 144.667 glasov, dočim so radikalom našteli le 69.926, naprednim demokratom 19.995, socialistom pa 2.153.
POLICAJ USTRELIL OTROKA
Na Dock Sudu, pred neko delavnico, je več dečkov v starosti od 12 do 16 let razgrajalo tako, da se je razhudil policaj, ki ga je pot zanesla mimo. Policaj je skušal z besedami in grožnjami ukrotiti mladci razgrajače, a ker to ni nič pomagalo, je mož postave, neki Pablo Ortiz, izvlekel revolver. Ta lahkomiselni čin je povzročil tragedijo: iz revolverja je ušel strel in krogla ja zadela nekega 14-letnega fantička ki je kmalu zatem v bolnišnici izdihnil. Policaja so aretirali.
S 1. MARCA SPET NORMALNI ZAČETEK ČAS
Reklamna cena
. J
Popolno pohištvo za jedilnico in spalnico
$ 225.—
Avda. SAN MARTIN 2780 U. T. 59-0504
(Na pol kvadre) Buenos Aires
Dr. ADOLFO HELMANN
Bivši zdravnik bolnišnice Alvear, po rodu Ukrajinec
Sprejema od 16. do 18., v nujnih slučajih pa ob katerikoli uri Av. SAN MARTIN 6059
U. T. 60 — Devoto — 1523
S 1. marca se spet vrnemo v normalni čas, ker se ukine poletna ura, ki je bila v veljavi od 1. noveanbra, lanskega leta dalje. Dne 1. marca bo treba torej pomakniti kazalce na arah za 60 minut nazaj. Nekoliko dni bomo bolj zgodaj vstajali, potem bo pa kmalu naše življenje spet v skladu z novo — oziroma pravzaprav staro uro.
POMORSKA PARADA V MAR DEL PLATI
Predsednik republike gen. Justo se je v sredo odpeiljal v Mar del Plato, kjer bo prisostvoval v nedeljo veliki paradi argentinske vojne mornarice, naslednjega dne pa se bo spctt vrnil na svoje mesto v Buenos Aires.
PET LET JUSTOVEGA VLADANJA
Preteklo soboto j« minilo pet let, odkar je general Justo prevzel vodstvo najvišjih državnih poslov argentinske republike. Mnogi civilni in vojaški veljaki so ga ob tej priliki posetili, da mu čestitali k obletnici.
Dr. CARCANO POTUJE PO PATAGONIJI
Poljedolski minister dr. M. A. Carcano je v torek odpotoval v Patagonijo, kjer hoče na samem mestu proučevati razmere ter se poučiti o potrebah tainošnjega prebivalstva. V Buentji Aires se bo vrnil šele sredi marcfr
PASJI DNEVI
Vročina, ki je doslej ni bilo še prav hude, je zadnje dni pritisnila z izredno vnemo ter je še bolj neznosna, ker je ozračje praiasičeno z vlago. Sopara povzroča, da se človek niti ponoči ne more ki-šansko o-hladiti, kakor bi se rad, ko je ves božji dan bil v znoju. Vsaj v mesta, kjer prebivamo navadni zemljani, je tako, gospodi v Mar del Plati, Tan-dilu, Neicochei v cordobskih hribih in drugod pa menda ni baš take sile.
V Buenos Airesu smo imeli v sredo 347 stopenj C. in je prebivalstvo porabilo 1.100.860 kub. metrov vode; naslednji dan, t.j. četrtek, je bil' šei hujši, ker je živo srebro v toplomerih prilezlo na 35,5 stopenj, dočim je bilo v zraku 75 odstotkov vlage. Temu primerno se je tudi poraba vode povečala: Buenosairešča-ni so je stočili tekom 24 ur celih 1.141.155.000 litrov.
Kronika poroča o ncikaterih slučajih solnčarice.
"TABOR"
Danes ob 8.30 občni zbor.
Odbor.
NOVEGA ŠOLSKEGA LETA
Dne 24. t.m. se jei začelo vpisovanje otrok v tukajšnje državne šole in v ponedeljek, 1. marca, se prične redni šolski pouk. Ulice se bodo spet polživelo z belimi "guardapolvos", ki izenačijo otroke bogatih in revnih staršev — vsaj dokler sede v šolskih klopeh; na ulici se pa po obuvalu le preveč pozna, kdo se je rodil s srajčko in kdo bre« nje... Tako je lani ugotovil neki novinar, ki je prišel do zaključka, da bi bilo treba tudi v tem pogledu najti kak odpomoček, če naj se šolarji vsaj na zunaj demokratično izenačijo.
Kar se slovemske šole oziroma tečajev in zavetišč tiče, bo pripravljalni odbor v kratkem poročal, kako je stvar uredil.
VOLITVE V CORRIENTESU
V kratkem bodo volili tudi v pokrajini Corrientes. Liberalci in radikali so sklenili, da se volitev ne bodo udeležili in zato je zmaga an-tipersonalistov in avtonomistov, ki spadajo oboji h "concordanci", že gotova stvar.
ŽALOSTEN KONEC BLAZNEŽA
Nemški priseljenec Adolf Netzel, poročen z 41-letno Berto, s katero je imel štiri otrokei, je imel v Villa Ballester, na ul. Al'vear 345, restavracijo od katere je prilično dobro živel, saj spadajo nemške restavracijo posebno v poletnih mesecih, ko ljudje mnogo piva popijejo, med najbolj obiskovane. V soboto je Netzlova žena prihitela na komisa-rijo ter tam povedala, da se je njenemu možu omračil um. Nekaj policajev jet takoj odšlo tja, a Netzel jih je sprejel s streli. Umaknili so se zato v varno razdaljo, vendar pa so hišo obkolili tako, da jim mož nikakor ne bi bil mogel pobegniti. To je pač tudi nesrečni blaznež uvi-del, kakšen jo pololžaj, je polil' tla in pohištvo z nafto, zapalil da je bilo takoj vse v plamenih se brž umaknil v kopalnico ter se tam u-strelil.
V OBRAMBI MATERE SMRTNO UDARIL OČETA
Petrona Gatelli stara 46 let, žena 60 letnega Arturja, stanujoča v ul. Cramer 3672, se je( večkrat prepirala s svojim možem in včasi sta se tudi stepla. Tako je tudi v torek zvečer prišlo do prepira in tepeža. Ko je ženi huda predla je začeda klicati na pomoč. Prihitel je sin Juan, star 27 let, pograbil za leseno kladivo ter z njim zamahnil proti očetu tako, da se je zgrudil na tla. Pre-
Iz Evrope
Slovenci, naročajte si knjig iz domovine
Pri vseh naročilih katerekoli jugoslovanske: ali tuje knjige in za vse knjižne informacije se obračajte na
"NOVO ZALOŽBO"
r. z. z. o. z.
Naslov: LJUBLJANA, Kongresni trg 19.
Vse države, ki so se direktno ali indirektno zanimale za dogodke v Španiji, posebno Rusija in Francija po eni strani in Italija in Nemčija po drugi, so se domenile, da ne- bodo več pošiljale nobenih čet in drugega vojnega materjala v Španijo. Da o tem ne bo nobenega dvoma, bo vsaka omenjenih velesil nadzirala del španske obale. Mi ne vemo, kako so te mednarodne straže postavljene ob šfpanskih obalah, morda tudi tako, da se bo dalo vseeno kaj tihotapiti...
Meeltem pa se protifašistične in fašistične čete v Spanji bijejo na življenje in smrt. Madrid, eno najlepših mest na svetu in srce Španije, bo kmalu ena sama velika razvalina. Vladne čete pa ga vkljub temu držijo krepko v svojih rokah. Odločilno ofenzivo pa še. lie pripravljajo na obeh straneh. Kdo bo zmagal, nci moremo prerokovati, vemo samo, da sta Hitler in Mussoli-ni preden sta so odločila za nevtralnost, dobro z vsem potrebnim založila, generala Franca?* Nič manj pa niso po drugi strani za boj pripravljene vladne čete in tudi svojo vojsko so popolnoma reorganizirali in je sedaj po veič mesečnih "vajah" sposobna za veliko vojaško podjetje. Zato bo boj vroč in krvav in samo želimo, da bi prinesel zmago in svobodo španskemu nesrečnemu ljudstvu.
Prvo večjo fašistično podjetje je bilo podjarmljenje Abesinije, ki se je primeroma zelo hitro in dobro c.bneslo, četudi, kot izvemo iz zadnjih poročil, se Abesmc¿ še niso vdali in se zlepa ne bodo. Drugi fašistični poskus je zdaj v Španiji. Če bo uspel ali ne, bomo kmalu videli. Tretji pa se pripravlja v Po-donavju.
Glavna ovira tega fašističnega načrta je Mala antanta. Nemčija in Italija sta jo skušali žet na razne načine razbiti ali jei vsaj zrahljati.
Medtem je Italija ustanovila svoj imperij in je pričela posveča-
peljali so ga nezavestnega v bolnišnico, kjer je pa v sredo zjutraj izdihnil'. Sina so zaprli.
OTROKA SO UGRABILI
Vsa argentinska javnost je razburjena radi novega gangsterskega zločina izvršenoga, v bližini Mar del' Plate. Z estancije "La Sorpresa" v okraju Camet so tolovaji ugrabili 2-letnega otročička, Eugenia Perey-ra Iraola takorekoč pred nosom njegove guvernanta in njegovih staršev, ki so bili nekoliko ur prej prišli iz Balcarceja na oddih s svojimi sinovi.
Sprva so mislili, da se je otrok izgubil' na velikem posestvu, pa so ga zato dolgo iskali povsod; kmalu ao morali priti do zaključka, da so fantička po vsej priliki odvedli u-grabitelji, najbrž v upanju, da bodo dobili zanj veliko odkupnino. Družina je namreč zelo premožna ter v sorodu z znanim veleposestnikom senatorjem Santamarino.
Vsa pokrajinska policija je na nogah in povsod stika za ugrabitelji, vendar pa doslej brez uspeha, vsaj do trenutka, ko to pišemo. Starši so seveida v hudih skrbeh, da bi se fantičku, ki ima kakor smo že rekli komaj dve leti, kaj hudega pripetilo.
ti več pozornosti podonavju. Oba fašistična diktatorja sta se pogodila. za skupno akcijo, ker sta prišla do zaključka, da bo za oba dovolj, če bosta pametna. Hitler se je odpovedal ideji velike kompaktne Nemčije ter se je pogodil z Mussoli-nijean, da bosta skupno politično in gospodarsko podvrgla srednjo Evropo.
Državniki Male antante prav dobro poznajo namero italijanskega in nemškega imperjalizma. Če pa le niso bili o vsem na jasnean, so lahko marsikaj razvlidele iiz knjige "Rusija in Mala antanta v svetovni politiki" o kateri smo v eni prejšnjih številk nekaj uvodnih misli napisali. Gotovo je to spoznanje mnogo pripomoglo k zbližanju dveh zapadnih slovanskih diižav: Jugoslavije in Bolgarije. In to sei je zgodilo kmal'u potem, ko je Mus-solini pričel ponujati prijateljstvo Jugoslaviji, ki ga je z diplomatič-nega in trgovskega stališča tudi sprejela, medtem ko so vsi glavni domači in izseljenski listi pisali, da resničnega prijateljstva med Jugoslavijo in Italijo ne bo, dokler se ne priznajo kulturne in narodne prave jugoslovanski manjšini pod Italijo.
Medtem pa se je zgodil'o še drugo važno dejstvo. Fašistični tisk je organiziral silovito kampanjo proti Čehoslovaški rctpubliki, češ, da ni nič drugetga kot ena podružnica sovjetske Rusije. Proti tej dobro preračunjeni fašistični nakani je javno nastopil sam zunanji minister Krofta, ki je dcijal, da je Če-hoslovaška res v najboljših odnoša-jili z Rusijo, da pa notranji državni sistem nima nobene skupnosti s sovjetskim. Zopet so vsi večji odgovornejši jugoslovanski listi tolmačili Kroftove besede v prilog Češkoslovaški.	i
Fašistične intrigo v srednji Evropi bodo prenehale še le takrat, ko bodo Vse Slovanske države podpisale medsebojno prijateljsko pogodbo. Ta zavest med vsemi Slovanskimi narodi počasi, morda prepočasi, vendar sigurno napreduje.
Po zadnjih poročilih iz Francije sklepamo, da bo moral notranji minister Blum dati svoji vladi še radikalnejše smernice, ali pa mu bo sleel komunist Thorez. Znano je, da so v Franciji vse delavske organizacije, bodisi komunistične, socialistične, narodne ali katoliške, skupno organizirane v takozvani ljudski fronti. Zato ne more nobem nn-čelnik države bodisi osebni pristaš te ali one politične skupine, delati samo za interese ene stranke, marveč vedno za celoto. To je demokracija. Približno tak sporazum kot med delavstvom in političnimi strankami v Franciji je tudi v Španiji, kot ste po izjavah državnega ministra ded Vayo, l'ahko čitali v zadnji šteivilki.
J. K.
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah.
Atelje MARKO RAD Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ Facundo Quiroga 1275 in 1407 DOCK S UD
ANGEL VELYANOVSKY
UVOZ — ZASTOPSTVA — IZVOZ
Edini uvoznik jugoslovanskih suhih gob in semen za Argentini j o in Uruguay
25 DE MAYO 726 BUENOS AIRES
P. T. 31 - Retiro 3315
Vesti iz organizacij
Domovina in izseljenci
MALO POJASNILA
Prejeili smo:
Ljubljana, jan. 1937.
V	svoji prvi številki je prinesel "Slovenski lst" tudi notico "Izseljenska nedelja"»
V	tej notici pravite tudi: "Žal le, da se iz marsikaterega poročila (v našcjm časopisju za izseljensko nedeljo namreč) vidi, da so v; domovini še T »mogih pogledih ftejta površno, pristransko, ali pa celo napačno *&VešČeni.".
Na. to opazko mi dovolite malo odgovora:
Da, prav imate! Tega se mi tudi v domovini zavedaMio in nas jako boli.	,
Toda po čegavi krivdi? Po na® gotovo ne!
Deset 1'et se Družba sv. Rafaela že trudi in pisari v vse dele svata našim izseljencem, privatnikom in organizacijam, z osebnimi pismi in članki po Listih, zlasti v svojem "Glasilu Rafaelu" in prosi in prosi informacij o slovenskih naselbinah da bi bila domovina pravilne,-poučena o 'vseh njihovih razmerah in njihovcon izseljenskem življenju. Ustanovile je v ta namen izseljenski arhiv (muzej), kjer naj se zbirajo, urejujejo in shranjujejo vse informacije, vsi podatki o njihovem življenju, da bi bili tu doma na-Taz-polago našemu časopisju iii vsem, ki s<i zanimajo za izseljensko življenje naših ljudi na tujem.
Pa veste, kakšen je bil de-sedaj uspeh tega velikega truda?
Nič!
Vprašajte se kar sebe, Vi ..argentinski Sit;vinici, koliko ste storili Vi, kolike žrtvovali da bi bili dali domovini'točnih podatkov o ečbi in svojem življenju.
Saj doma pazno sledimo vsemu našemu izseljenskemu časopisju, ga shranjujemo in proučujemo, da bi vsaj iz tega vira našli dovolj podatkov. Sedaj smo pri Rafaelovi dražbi ustanovili poseben odsek strokovnjakov; intel'igentov, ki -vrši to delo. Toda, Jtoliko pa izvemo tu? Zlasti iz Vašega časopisja prav malo.; K večjemu poročila o kakih prireditvah, pa še ,.o teh prav malo. Prav nič pa ne tega, o čemcir bi domovin* mejrala biti (točno pouče-na,: o vsem naštap gospodarskem,, kulturnim, gmotoem, narodnem,
s»'—t«»-	■■ -i - ■'-gsmwfBs&'mt
verskem življenju kje ste? koliko Vas je? kako stci organizirani? v kakih razmerah živite? itd. Kako naj vemo koliko Vas je v Južni A-meriki, ko nam tega nihče ne poroča?
Ali se morete potemtakem čuditi, nam zameriti, če smo doma o Vas ras "samo površno, pristransko in ccío napačno obveščeni" ? Vi nam tega ne poročate, takega radio aparata, ali aparata za televizijo, ki bi nam tu doma sama povedala in po-kazfcla o vsém tem pa žal Še aima-mo.
Iz tega je jasno d, očitek zadc« va samo Vás same in parav nič nas.
Zato porablja Rafaelova Družba to priliko, da se vnovič obrača na Vas vse, posameznike in organizacije in Vas lepo prosi, stopite vsi zlasti vsa društva, v pismeno zví zo z družbo tu doma. Vi ne vesta kako srčno se razveselimo vsakega pisma, da vsáke karte ali raz-:gledn;ice vsakega posameznika ali organizacije, pa'Eaj je še bolj preprosta, morda samo kratek pozdrav.; Vsakemu «e zahvalimo in vse spravimo v naš muzej, vsct nam -služi., ko iščemo inf<mnacij o vas in vašem življenju.
Zato dragi rrojak, če si tudi sam kje v kakšnem kraju, na farmi ®li v mestu 'kupi vsaj razglednico in nam jo pošlji in povej o sebi, "kako se ti godi, povej o kraju, katšen je kaj tam delaš koliko zaslužiš koliko Vas je tam, katera društva ima te, kam hodite v cerkev, aH «ploh hodite in druge take stvari V«e to so navidezno brezpomembni drobci, za nas pa dragocene informacije, ki nam kot mali kamenčki pomagajo sestavljati ccjotno mozaik-sliko življenja in delovanja vsega našega izseljen&trva, ki nam je tajko potrebna, ako hočemo pravilno reševati naš celotni izseljenski pro-, blem.
Društva em&ko! Sporočajte nam. o vsem svojem delu brez ozira na Vaš svetovni nazor, ali na politično smer, ali ste .verni ali brezverni, ali ste za tako Obliko naše države ali za drugačno. Mi tu ne delamo nobeinci razlike med vami. Vsi ste naši taki kakršni ste, in za vse ¿e enako zanimamo in 'vsem želimo e->uako služiti in pamtagati.
Slovensko izseljensko časopisje v
tujijni! Piši pogoáto o nujni potrebi ozkih in tesnih zvez izseljem-cev z domovino, o takem poročanju o razmerah v posameznih naselbinah! Le tako bo mogoče doseči, da bo domovina o Vas izseljencih pravilno poučena. Domovina se danes zanima za svoje izseljence, kakor še nikdar poprej; ko bi se izseljenci samo polovico toliko za domovino, pa bi bilo vse drugače, vse bolje urejeno, in sicer bolje za Vas izseljence.
Zavedajte se: mi v domovini moremo vedeti o vas in vaših rajzme-rah samo to tako in toliko, kakor in kolikor nam vi sami sporočite.
če Ram Vi sami vsega, tega ne( sporočite, nam nihče drugi ne more. Ib pa še to; vsak posamezni slovenski izseljenec in vsaka organizacija je sebi in domovini dolžna, da sodelujei, kolikor le more, pri tefci, da se «^postavijo ozke zveze »«1 vami in nami tU-doma, in da je vsako poročilo, od kogarkoli, še tako nezna&no in navidezno brezpomembno, -za nas silno važno in ga-nimivo, %er ničesar nei vemo, samo kolikor 'nam poročate.
Da se take nove, ožje in prisrčne rveze med vami in nami dosegle ü imprej, Družba sv. Rafaela SlovéRski list" prav iskreno pozdra-vjla in mu že?i obil'o uspeha in'napredka. Pozdravlja pa tudi vse rojake širom velike Južne Amerike, in.,jUi prosi vse, ki bodo čitali te vrstice, naj-se takoj oglase ee ne s pissiom, pa saj s kako razglednico.
Za Družbo sv. Rafaela:
P. Kai. Zakrajšek, predsednik.
LEPO VINSKO TRGATEV
Slovensko prosvetno društvo I. priredi jutri lepo in bogato vinsko trgatev na obširnem dvorišču v svojih prostorih Gral. Cesar Diaz 1657.
Največkrat zasačom tat bo dobil lepo nagrado.
Društveni bufet bo dobro založen s svežo pijačo ter dunajskimi klobasami.
Igral bo slovenski orkester.
Vse rojake in ¡rojakinje uljudno vabi <
Odbor.
KNJIŽNICA SLOVENSKEGA PROSVETNEGA DRUŠTVA I.

RESTAVRANT - PARILLA
IN PIVO ZA DRUŽINE (FAMILIAR)
F 1 O R D E L L I
Pripraruy za bankete — Poseben pokrit prostor na dvorišču, Odprtt čez dan in ponoči
Av. San Martin 2688 - U. T. 59 -1656
MODERNO ZDRAVILIŠČE
V VSAKEM SLUČAJU
Ko čutite, da Vain zdravje nI v redu. Noáll boste v tem zdravilišču specialiei rane zdravnike in najmodornejSo zdravniške naprave. Upravitelj na® rojak
dr. K. VJfiUANOVIč sprejemamo bolnike v popolno oskrbo
in sicer po jako zmernih conah. .. . IzvrSujemo tudi operacije . .. Poseben oddelek za vso žensko bolerni
in kozmetiko. TALCAHUANO 1060 Buenos Aires Ordinira vsak dan od 5. do 8. ure
GBSMI DBČNI ZBOR SLOV.
PROSVETNEGA DRUŠTVA I.
Osmi'občni zbor Slovenskega pro-isvetneigavdruštva 1. se bo vršil v nedeljo dne 7. marca ob 5. uri pop. s .Redečim dnevnim redom.
1)	Otvoritev in nagovor predsednika.
2)	Čiitanje zadnjega zapisnika.
3)	Poročilo tajnika.
4)	Poročilo blagajnika.
5)	Poročilo knjižničarja.
>6) Poročilo gospodarja,
7) Poročilo_ revizorjev in načelnikov odsekov.
í8) Volitcrv novega odbora.
S) Slučajnosti.
Člani ¡in članice! Na občnem zboru bomo poročali in odločali o delovanju in smernicah društva, zato je navzočnost vseh strogo obvezna.
Franc Kovač, tajnik.
580	Morski vrag (Jack London)
581	Hadži Ahil (Ivan Minčov Va-zov)
582	Venec slovanskih povesti (H.
Sienkieiwicz)
583	Čudežno Oko. (Dainir Feigel)
584	Hojka Nedonošen (Karel Mat)
585	Tri povesti (Gustav Flaubert)
586	Slikd iz Prirode (Nande Vrb-njakov)
587	Dora se drami. (Slavko Sla, vec)
588	Zlata srca (Sandor Gjalski)
589	Sanguis Martyrum (Louis Bertrand)
590	Kovač in njegov Sin (J. M.
Vdovic)
5S1 Oče bodi volja tvoja (Ivan Pregelj)
592	Mali ljudje (Milan Pugelj)
593	Za zvestobo in ljubezen (N.N )
594	Četrtek (G. K. Chesterton)
595	Zeleni Kader (Ivan Zoreč)
596	Gospodična Irma (Pr. Bevk)
597	Deteljica (Janez Cigler)
598	Rudi (Tone Seliškar)
599	Tunel (Bernhard Kellermann)
600	Ob tihih večerih (Ks. Meško)
601	Tiho življenje (J. Lavrenčič) 002 Tiho Življenje (J. Lavrenčič)
603	Tiho Življenje (J. Lavrenčič)
604	Tiho Življenje (J. Lavrenčič)
605	Ljubezen in sovraštvo (Domen)-
606	Otok zakladov (R. L. Steven-son)
607' Gozdarjev sin (Fr. S. Finžgar)
608	Vatomika, (Fr. Weiser)
609	Hijada (Homer)
610	Misijonar (Roman J. Sage-homme)
61,1 Misijonar (Roman Jj. Hage-
Iz Rosaría
OBČNI ZBOR SDD. TRIGLAV
Dragi rojaki in rojakinje v Ro-sarju!	i
Letos bo bčni zbor veliiko poi membnejši od drugih let, ker razmere samci tako zahtevajo. Najprvo vzemimo za, vzgled naše organizacije v Buenos Airesu, kako so se pričele zbliževati, za kar sta brez dvoma dala najlepši zgled oba lista, ki sta se združila v cmega samega. To je korak k pravemu zedinjenju vsehi Slovencev v Južni Ameriki. Temu zgledu moramo vsi slediti!
Na našem občnem zboru bomo gledali, da pridemo v tesnejše stike z našimi društvi v Buenos Airesu, ko takrat, ko se je bila že Ife-po započela "Zveza slovenskih društev". Mi smo do zdaj vse preveč od strani gledali na prizadevanja za ebližanje vseh naših organizacij.
„Ves svet se danes prebuja iz dre-mavice k socialnemu delovanju. Samo Slovenci smo vse preveč brezbrižni za našo lastne koristi in slednjič za našo lastno usodo, ki bo pač taka, kakršno si bomo znali aa-ustvariti. Zato, rojaki in rojakinje v Rosa-vsi brez izjeme pridite na naš
mi
riu,
občni zbor, kjer se bomo pogovorili, kaj moramo ukreniti, da bo za našo slovensko naselbino v Rosariu najbolje.
Za odbor: Jožko Bigulin.
homme)
612	A. Martin Slomšek (Dr. Fr. Kovačič)
613	Zgod. Slov. naroda (Dr. Josip Mal.)
614	Tolminske Pravljice (Oiril Drekonja)
615	Človek proti človeku (Fr. Bevk)
616	Luč v temini (Ivan Križar)
617	Trenutki oddiha (Kazimir Pr-zerwa Tetmayr)
618	Pri severnih Slovanih (Josip Lavtilžar)
619	Hudo Brezdno (Fr. Erjavec)
620	Izbrane Povesti (Sandor Gjalski)
&}. ti:
POZOR
Še ncikaj koledarjev imamo v zalogi in jh damo po znižani eeni, in sicer po $ 1.— vsakega. Tisti, ki ga želite po pošti, priložite deset een-tavov za znamke.
Krojačnica
MOZETIČ
Nudi cenj. rojakom veliko izbero vsakovrstnega blaga za poletne obleke, kakor tudi perila in vseh drugih moških potrebščin.
SLAMNIKI so na prodaj po cenah kakor jih ne dobite nikjer. Prepričajte se!
Sebastjan Mozetič
BUENOS AIRES 5019 - OSORIO - 5025
(PATERNAL)

Prvi ste vi!
V zadnjih mesecih se je krog naših klijentov jako povečal in dnevno prejemamo od njih zahvalna pisma, ker so bili njih bančni posli pri nas POCENI, HITRO in NAJTOČNEJE izvršeni.
TO JE NASE NAJVEČJE ZADOŠČENJE
ker je v PRVEM REDU. ZADOVOLJNOST klijentov, kateri poslujejo z nami dokaz, da boste tudi Vi postrežem kakor želite in zaslužite
NOBEDEN BOLJŠI kot
SLOVENSKI ODDELEK
na
BANCO HOLANDÉS UNIDO
SOCURSAL BUENOS AIRES
Centrala: CANGALLO 360
Podružnica: CORRIENTES 1900
DENARNA NAKAZILA — HRANILNICA — PRODAJA VO' LISTKOV - IZSELJENSKA POŠTA (Postresta»
Pogodba o večnem prijateljstvu z Bolgarijo
Vsi domovinski listi obširno pišejo o sklenitvi pogodbe o večnem prijateljstvu med Jugoslavijo in Bolgarijo ter z iskrenim navdušenjem pozdravl'jajo doseženi bratski sporazum. Za nobtino pogodbo ni bilo nikoli toliko zanimanja in toliko simpatij med narodom, kakor za ta dogovor, ki ie po svojem besedilu kaj preprost: "Med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Bolgarijo bosta vladala neporušljiv mir ter iskreno in večno prijateljstvo" — tako se gl'asi pogodba.
"Te preproste besede so kakor izklesan izraz mišljenja,.; žefljel in volje vseh dvajsetih milijonov Slovencev, Hrvatov, Srbov in Bolgarov. Oba juižnoslovanska naroda sta se po žalostnih izkušnjah v dobah svoje nesloge prepričala, da si moreta resnično slogo in neodvisnost zavarovati in zajamčiti samo v medsebojnem sporazumu in v medsebojni síogi", piše ljubljansko "Jutro".
"Slovenec" je ta veliki dogodek proslavil s posebno "Bolgarsko prilogo" ter je objavil celo vrsto iz- j jav vplivnih jugoslovanskih, pred-1 vsem pa bolgarskih mož.
Kakor sfammska vodiilna| dnev- j nika. tako tudi vsi drugi Tisti v Ju-' goslaviji in tudi v Bolgariji hvalijo sklenitev zveze večnega, prijateljstva med obema državama ter naglašajo, da odgovarja ta zveza popolnoma čustvovanju vseh plasti obeh narodov.
RIJAVEC GOSTUJE Z USPEHOM V RUSIJI
Naš goriški rojak tenorist Josip Rijavec, ki je bil pred netkaj leti tudi v Buenos Airesu, kjer je pel v "Colonu", gostuje že precej časa v Rusiji. BiT je v Moskvi, Leningradu, Sverdlovsku, Kalminu Bakuju, Tiflisu in Kislovodsku. Pel jei predvsem dela jugoslovanskih komponistov ki so prav tako navdušila množice kakor njegov glas. Kritika ga je izredno povoljno ocenila.
"Slovenski list" v vsako izseljensko hišo
KROIAČNICA
LEOPOLD UŠAJ
Dr. STRAŽNICKI IMENOVAN ZA POSLANIKA V STOCKHOLMU
Z ukazom kraljevih namestnikov
je bil imenovan za našega pooblaščenega ministra in poslanika v Stockholmu dr. Milorad Stražnieki, bivši poslanik v Buenos Airesu.
Dr. Stražnieki je star 57 let in je po rodu iz Križevcev. Univerzo je absolviral v Zagrebu, nato pa se je posvetil znanstvenim pravnim študijem. Habilitiral se jei na zagrebški univerzi kot docent in tik pred vojno je postal redni profesor. Po zedinjenju je bil večkrat čl'an raznih naših zastopstev, zlasti na skupščinah Društva narodov. Leta 1929 je prišel za poslanika v Buenos Aires, pozneje je bil za poslanika v Haagu, kjer je ostal eno leto, nakar je bil upokojen.
KOLIKO SLEPIH JE V JUGO SLAVIJI
Dom slepih v Zemunu, največja ust;,nova za oskrbo in vzgojo slepih v Jugoslaviji, je objavil statistiko, iz katere je razvidno, da jet v vsej naši državi 12.250 slepcev. Na 10.000 prebivalcev pride v Črni gori približno 21,5 o|o slepcev, v Južni Srbiji 14,5 v Dalmaciji 8 in ravno toliko odstotkov tudi v Sloveniji.
ČASNIKI V ZAGREBU IN LJUBLJANI
Zagrebški listi so objavili statistiko o prometu, ki ga je v preto-klom letu opravila tamošnja kolodvorska pošta, preko katere gre ves poštni promet, kolikor uporablja železnice. Med drugim navaja statistika, da je bilo preko tei pošte odpre-mljenih po železnici v letu 1936 okoli 25 milijonov izvodov zagrebških listov.
Ta številka se zdi na prvi pogled visoka, vendar pa jei le za nekaj milijonov višja od odgovarjajoče ljubljanske številke, ker je v prošlent letu tudi iz Ljubljane odšlo po železnici 20 milijonov izvodov v Lju-bljari izhajajočih listov.
LEP USPEH DVEH JUGOSLOVANSKIH UMETNIKOV
Iz Varšave poročajo o velikem uspehu kiparja. Antona Avguštin-čiča in arh. Draga Palica pri na.te-čaju za spomenik Pilsudskega. katerega nameravajo postaviti v Ka-tovicah. Konkuriralo je 50 umetnikov in arhitektov iz Poljske, Itali-jj, Francije, Belgije in Jugoslavije. Prvo nagrado od 10.000 ¿lotov sta dobila Avguštinčič in Palic.
PROTIFAŠISTIČNI LETAKI V ISTRI
V	noči od 2. na 3. januarja t.l. so netznanci raztrosili po istrski vasi Zemun polno antifašističnih letakov, pisanih v hrvatskem in v italijanskem jeziku. Letaki so pozivali prebivalstvo, naj ne gre prelivat svojo kri v Španijo ter naj se upre, če bi oblasti hotele s silo pobrati mlajša moške za španske fašistične legije. Naslednje jutro je prihitela policija ter obkolila vas. Karabinerji so pobirali letake s tal ter jih trgali z zidov. Podobni letaki so se pojavili tudi po mnogih drugih istrskih vaseh in na več cestah, ki vodijo v Trst. Ljudje govora, da je policija aretirala v bližini Trsta tri moške, ki so baje prišli z avtomobilom iz Benetk in jih ima. na sumu, da so on; to elelo opravili.
ZA ŠPANSKE FAŠISTE IZSILJUJEJO DENAR
V	Munah, v Istri, je šolski voditelj v vseh razredih prečital nared-bo, da morajo šolarji prinesti prispevke za španskei upornike. Dejal je, da je tako odredilo naučno mi-nistrsivo v Rimu. V petem razredu ie 12-letni Josip Zadkovič ravnatelju dejal, da on ne more prinesti niti desett centezimov, ker da nimajo njegovi starši niti za sol. Gospoda ravnatelja je to tako razljutilo. da je fanta s knjigo natepel po glavi ter ga za dve uri postavil v kot. Še istega elne so karabinerji pozvali v svojo kasarno starše malega Zad-kovica, jih zasliševali tea* naglasili, da bodo oni s.ami v bodoče odgovorni za takšno protidržavno obnašanje njihovega otroka.
GOBAVOST V JULIJSKI KRAJINI
V	zadnjem času so izsledili tri slučaja gobavosti v Julijski Krajini, in sicer enega v Vipavi, druge ga v Komnu, trertjega pa v Barko-vljah. Hiše, kjer so bivali ti bolni ki so porušili in vso opremno sežgali stanovalce pa odpravili v taborišča za gobave. Očitno gre v vseh treh primerih za bolezeai, ki so jo prinesli vojaki, odnosno delavci iz Abesinije.
MUSSOLINI SE JE ODPOVEDAL DALMACIJI? *
Veliki nemški list "Berliner Tage-blatt' je priobčil' daljši uvodnik od svojega rimskega dopisnika dr. Sto-cke, ki razpravlja o italijanski politiki v preteklem leitu. Med drugim pravi, da se je Mussolini na podlagi sporazuma z Anglijo odpovedal vsaki težnji po Dalmaciji.
POSLEDICE IZGANJANJA NAŠEGA JEZIKA IZ CERKVE
Prve dni januarja so karabinerji aretirali v Danah, v Istri, Martina Poropata (Bušljetina) in Antona Poropata (Škljekotovega), ker sta imela naslednjega dne iti k pravoslavnemu popu v Peiroj, da se v imenu vseh vaščanov dogovorita z njim glede prestopa, cele vasi v pravosla-vje in to kot znak protesta proti škofijskemu dekretu, katerega so župniki prečitali na novega leita dan v vseh cerkvah in ki naznanja, da je hrvatski jezik popolnoma zabra-njen v božjih hišah.
V Danah imajo duhovnika in so ljudje hodili zato k maši v Brest. Na novega leta dan so se verniki razburjeni vrnili, ker so bili tam iz-vededi, da se ne bo smela rabiti hrvatska beseda več pri božji sliižbi. Zbrali so se pred domačo cerkvijo ter sklenili, da prestopijo vsi k pravoslavni veri. Izvedele pa so o tem oblasti ter preprečile to namero s tem, da so aretirale zgoraj navedena domačina ter tako tudi ostale prestrašile.
MINISTER DR. KREK O NAŠEM NARODU POD ITALIJO
Vnedeljo 17. januarja se je vršilo v Ljubljani veliko zborovanja Jugoslovanske radikalne zajedhice. Minister brez portfelja dr. Krek je na tem zborovanju govoril o zunanji politiki vlade ter se je pri tem dotaknil tudi odnošajclv z Italijo. Dejal je:
"Znano je, da se pripravljajo raz-govoH z našo največjo sosedo Italijo. V interesu obeh držav je, da pridemo do tajnih lojalnih političnih odnošajev in do urejenih ekonomskih zvez med obema državama, ki po svoji prirodi in po svojih prometnih zvezah moreita imeti samo škodo, kadar promet med njima ni do potankosti urejen, reden, vzajemen in lojalen. Tudi narodne manjšine željno pričakujejo, da se z lojalnim sporazumom ustvari možnost za osiguranjci njihovih prirod-nih pravic ter da se jim olajša življenje.
GRADBA NOVE STRATEŠKE CESTE
Z vso naglico popravljajo in širijo staro avstrijsko vojaško pot, ki se odcepi pri Ajševici in pelje v ključih strmo na Trnovsko planoto. Tu je zvezana z ono cesto, ki pelje iz Gorice. Omenjena pot jet bila po vojtoi popolnoma opuščena. Poleg nešteto poti čisto vojaškega značaja, ki so zgrajene, ali ki so še v gradnji po dolinah v smeri proti
meji in v čisto obmejnem pasu, se toreg strateškim gradbam pridružuje tudi ta cesta. Gotovo ima velik pomen z ozirom na, to, da bo vezala Gorico in Vipavsko dolino s Trnovskim gozdom v zapadnem krilu in obrambni obmejni pas, ki gravitira na Idrijsko in Vipavsko dolino.
ARETACIJE IN PROCESI ZARADI BEGA ČEZ MEJO
Ljudje še zmerom kar trumoma beže čez mejo. Kljub zimi in čeprav je. vojna v Afriki že davno končana, se ta pojav ni niti najmanj zmanjšal. Sodji3f;a so imela zlasti v januarju mnogo opravka s temi begunci.
Pred goriškim sodiščem se je vršil proces kar proti 5 fantom iz Trente-in gornje Soške doline, ki so, kakor so poročali listi, brez potnih listov zbežali čez mejo, da bi jim ne bilo treba k vojakom. V kontumaciji so bili obsojeni na običajne kazni po tri mesece zapora in 2000 lir denarnih stroškov. Obsojeni so bili: 21-1'etni Andrej Cverk in 20-le.tni Anton Cuder iz Trente, 26-lettni Fer-do Sošolič iz Biljane, 24-letni Valentin Jakopič in 24-letni Pavel Bukovec iz Avč pri Kanalu. Pose-büj je gori.ko sodišče dva dni kasneje obsodilo iz sličnega raizloga 25-letnega Frainja Čibeja iz Tribu-še pri Čepovanu in 18-letnega Ra-faeila Skomino iz Dornberga, na prav tako kazen. Nadalje so se vršili ali pa se bodo vršili slični procesi proti beguncem Oskarju Orlu, Josipu Burešu, Umbertu ZaVadna-u, Lojzu Živku, Cirilu Tušerju, Petru Simčiču in Josipu Konjedicu iz aznih goriških krajev, ki so tudi že vsi zbežali čez mejo.
Na meji nad Tolminom so obmejni miličniki dva dni pred novim leitom aretirali 17-1'etnega Stanislava Puškarja, ki je baje prav tako nameraval na drugo stran. Blizu Cerknega pa sta bila aretirana' ju-goslovcnska državljana 19-letni Danilo Sadar iz Zagorja ob Savi in 17-letni Hermaii Žetadar. Prvi je prišel čez mejo brez potnega lista, drugi pa, ki je doma iz Trsta se je baš odpravljal čelz njo.
Sedaj v novih prostorih, zraven prejšnja krojačnice, kjer boste zmerom in v vsakem oziru najbolje postrežem.
GARMENDIA 4947 -Paternal
Bs. Aires
CA.CENTRAL EUROPEA
469 JAN MARTIN 469
Veliki zavód
"RAMOS MEJIA"
VENEREAS
ZDRAVNIKI SPEOIJALISTI
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analizo (914)
KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioleta! žarki.
ZLATO £ILO: zdravimo brez operacije in bolečin.
SPOLNA BIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarolliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevraston.ia, izguba spomina in Šibkost.
REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravilno po modernem nom-škem načinu.
PLJUČA: Kafielj, Šibka pljuča.
ZELODEO: upadel, raširjenl, kisline, težka prebava, bruhanje, rane.
6REVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka.
ORLO, NOS, USES A, vnetje, poUpi: Dres operacije in boločin.
Popolno ozdravljenje $ 30.— Plačevanje po $ 5.— na teden.
Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi 3PECOIJALISTI J« edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje.
Plaza Once Rivadavia 3070
Od 9—21 ob nedeljah od 8—12
Pretepeni radi prepevanja slovenskih pesmi
V Kalu pri Podbrdu so 14. decembra ob 8. uri zvečer finančni stražniki in miličniki obkolili hišo tamošnjega posestnika Jakoba Tor-karja. Pri njem se je zbralo ncikaj vaških maldeničev, ki so mu čez dan pomagali pri večjem gospodarskem delu in jih je radi tega zvečer povabil na vino. Pri kozarcu vina se je razpl'otel med družbo živahen razgovor in pri tem so zapeli tudi nekaj slovenskih pesmi. To je zadostovalo, da je brigadir finančnih stražnikov alarmiral svoje podrejene in obenem pozval tudi miličnike! iz Strnišča. Miličniki in finančni stražniki so obkolili Tor-karjevo hišo in čakali z nabitimi puškami na fante, ki so se ob 8 uri zvečer poslovili od Torkarjevih in odhajali vsak na svoj dom. Bili so vsi aretirani, odvedeni v kasarno miličnikov v Strnišču, kjer so jih pretepali s puškinimi kopiti in raznimi drugimi predmeti toliko časa, da so bili vse onemogli. Dva izmed aeif.firanih mladeničev —• 27»letni Kleč Tomaž in 27-letni Kemperle Jože — sta pri tem dobila tako hude poškodbe, da sta bila primorana vse do dancii ostati v postelji.
Ta napad na mirne in nič hudega sluteče mladeniče, še bolj pa nečloveško postopanje z njimi je silno razburilo okoliško prebivalstvo, ki je sicer navajeno takih postopkov raznih italijanskih uniformi-rancev. Danes, ko se toliko govori in piše o zbližan ju med Italijo in Jugoslavijo, in se za to posebno zavzemajo in povdarjajo svojo dobro voljo merodajni faktorji z Julijske Krajine s tržaškimi listi na celil, je značilen tak nastop krajevnih oblasti, ki jih že najnedolž-nejša sloveniska pesem, peta nekje v hribovski vasi razburi tako, da se spozabijo čez dopustno mero, če hočemo rabiti najmilejši izraz. Vsako tako nasilje povzročeno našemu narodu ubija v nas vero v iskrenost vseh teh izjav in se nam škoda zdi za to preliteiga črnila, od-nosno se bojimo, da se v take hi-
DROBNE VESTI
V	Vrtojbi je umrla 88-letna Katarina Lasič, rojena Cerne. Do zadnjega je bila čila in zdrava, opravljala je hišna deila in pred nedavnim je bila celo na Sv. Oori.
Na cesti pri Kaštelirju, v Istri, sta se do smrti oklala Angel Lego vic, star 25 let, in Rudolf Brlja-vac, star 23 let. Spopadla sta se baje zaradi dekleta, v katero sta bila oba zaljubljena.
Ras Sfcjum se je mudil v Opatiji
ter je obiskal tudi Reko in Sušak. Če se je nekoliko pozanimal za razmere je lahko videl, kakšna je ona "svoboda", ki so jo Abesincem obljubljali Italijani, ko so začeli prodirati v negušovo deiželo.
V	Graščiču, v Istri, je umrl 102 leti star Jcsip Tumpič; zapustil je šest sinov in 64 vnukov.
V	Trstu je bila otvorjena z velikimi svečamtostmi nova rafinerlija
nafte ljah.
'Aquila". Zgrajena je v Žav-
navske izjave polaga prevelika važnost.
V	čičariji so odkrili 15 novih podzemskih jam, z globino od 20 do 160 metrov. Vseh jei do sedaj odkritih v naših krajih 3416 podzemskih jam.
Profesor Urbani Umberto je izdal v Zadru novo delo o jugoslovanskih piscih pod naslovom: "Seri-ttori jugoslavi". V njem so kritike o Prešernu, Zupančiču, Tresicu, Pavičicu (Finis reipublicae), Boži Lovricu, Milošu Crnjanskom (L'a-more in Toscana), Nedeljku Suboti-cu (Sui colli di Roma).
V	Št. Vidu pri Vipavi je bil postavljen za tajnika fašija Comelli (Komelj) Pavel.
Msd Prvačino in Volčami so u-
¡ kradli neznanci celo 80 m tel'efon-1 skei žice. Vendar pa se zdi da gre ! tu za sabotažo.
¡ V Trstu bodo zgradili posebno pa-i Lačc za javna dela. Temeljni kamen 1 je postavil v nedeljo sam Cobolli-Gigli, minister dela. Važno je pov-dariti, da se v naših krajih grade največ javne zgradbo vojaškega značaja.
IZ CORDOBE
S PIKNIKA V CORDOBI
Preteklo nedeljo sta imeli naši društvi: DKD. Iskra in JPD. skupni piknik katcirega se je udeležilo okrog 60 ljudi, tako da nas je bilo za eno "bañadero" in en ómnibus. Naša vozila so šla najprej v Al'to Alberdi, kjer so naložila izletnike, druga postaja je bila pri tov. Gregoriču, kjer se jih je zopet lepo štetvilo pridružilo, zadnja postaja pa je bila pred sedežem društva, kjer so se zbrali rojaki in rojakinje iz vseh delov mesta. Ko smo bili enkrat gotovi, smo jo obrnili proti Salsipuedes. Ni troba po-sebe naglašati, da so naši izletniki med potjo marsikatero dejali in tudi zapeli, da je meni kar srce poskakovalo od veselja.
Ko smo dospeli v Salsipuedcis, smo razložili, naše ženske pa so razstavila raznovrstna okrepčila, ki so jih prinesle s seibo j.
Vreme je blo skoro mrzlo v teh" cordobskh hribih, pa, vseelno smo se okorajžili in poskakal'i v hladne in kristalnočiste valove bistre reke. Popoldne pa je gorko solnce posijalo, da je bilo kar lepo in prijetno. Naša godba nam je na bregu lepe valčke igrala, da: so bili res vsi zadovoljni.
Le prekmal'u se je solnce nagnilo k zatonu in je bilo treba misliti na povratek. Kar jezil bi se človek, da vset, kar je lepega in pri-
jetnega, tako hitro mine. Vendar ni kazalo drugega. Zdrveli smo naglo po gladki cesti proti Cordobi.
Udeleženec.
Dr. Enrique Daniel Datiga
Zobozdravnik
Sprejema vsak dan izven četrtkov od 14 do 19 ure
PALPA 2584 — U. T. 73-1900 Buenos Aires
IZKUŠENA BABICA Filomena Beneš de Bilek
diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. — Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo.
ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer
LIMA 1217, I. nadstr.
U. T. 23 Bueno Orden 3389 Bueno« Aires
Franjo Huspaur
FACUNDO QUIROGA 1441 Na Dock Sudu
SLOVENSKA LEKARNA
Vam nudi najjboljša edravila po nizki ceni, kakor tudi brezplačne nasvete, železno vino po tri pese steklenico. Pošiljamo tudi v notranjost republike. Priporoča se
ZA SAMO $ 19.- DOBITE OBLEKO
Cene, kakršnih niste še nikoli videli. Prodajam, poleg oblek, vse druge potrebščine za moške, kakor srajce, površnike itd.
VSE PO NAJMODERNEJŠEM KROJU
PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE!
SASTRERIA RECORD
CORRIENTES 2084 — U. T. 47 - 4927
F AV ST A
"Le naj dokazujejo, karkoli jim drago! Le naj se vzdignejo na veliki upor! Tako mi krvi Kriščeve, dokler stojim jaz na tehle svojih nogah, je francoski prestol naš! Ta glava", je dodala, trkaje se po čelu, "ima s čim od bljati njihove nakane!"
Vzravnala se je; plamen sovraštva je vihral od nje kakor temna glorija. . . Kmalu nato pa se je iznova spustila v naslanjač in je obsedela s sklenjenimi rokami. Velika ura je baš tedaj počasi udarila devet.
"Cez nekaj minut pride gost", je povzela. "Pazi, René, in postavi ga tako, da bo vse videl in slišal. Guise naj pride v molilnico. Idi, dobri moj René. . . Res, kako pa je z Loigneeom?. . . Bo li
ostal? . . .''
"Da, kraljica, živel bo. Cez mesec ini
bo spet na nogah.. ."
"Privedi ga k meni, da vidim, ali je človek 7,a mojo rabo... Idi In glej, da po nepervdinosti ne izdaš častltega starca, ki hoče slišati na svoja uše«a in videti na svoje oči. . ."
Ruggieri ni odšel takoj. Stopil le k stari kralplcl, izvlekel baršunasto vrečico, vzel iz nje okrogel kamen ter «a oprezno položil na mizo.
"Kaj je to?" V kraljičinih očeh re je zableščala otroška radost. "Menda ne kak nov talisman? ..."
"Da, gospa", je resnobno odvrnil Ruggieri. "V veliko pomoč vam bo."
"Oh, René, ti si moja opora!" je vzkliknila Katarina. Z drhtečimi prsti je vzela kamen in ga ogledala. Bil je okrogel, dvobarven oniks. Nekakšne črke so bile vrezane vanj. . .
"Publenl", je fItala kraljica.
"To Je ra i odej no slóvo, ki sem ga našel v Nodtradamoveni rokopisu", ,ie odgovoril zvezdogled. "Njegova moč je skoro neomejena. Kadar boste v za-
dregi za rešilno misel in za odločilno besedo, izgovorite ga trikrat sami pri sebi. .."
"Publeni!" je ponovila Katarina de Medicis. "Hvala t, René. Kako zapuščena bi bila kraljica. da nima tebe!"
Ruggieri je položil na mizo nekaj orodja, kakršno rabijo draguljarji. Katarina si je odpela zapestnico, ki jo je nosila na levi roki. Bila je sestavljena iz samih magičnih kamnov s katerimi je Ruggieri obdaroval kraljico pri raznih prilikah. Zvezdogled je vstavil oniks v zapestnico priklonil se in odšel. . .
"Ali je gospod Peretti že tu?" ,ie
vprašal lakeja.
"Deset minut bo kar čaka v Vilinskj
dvorani."
Ruggieri je naglo krenil v naznače-no mu dvorano tako nazvano po slikah iz grškega bajeslovja ki so pokrivale stene.
V dvorani je sedel skromen meščansko oblečen mož tei z vlsokostñim pre-ziranjem ogledoval gole slike. Sodeč po njegovih sivih laseh mu je utegnilo biti kakih osem In šestdeset let; toda njegov stas je bil Se vedno ravan v njegovem držanju je bilo še vedno nekaj Izzlvajočega; trpka usta in ognjevite oči so dajale njegovemu obličju izraz vojnlške brezobzirnosti med tem ko so krepke čeljusti in visoko čelo razodevale lokavost In m^čneea duha.
Takšen je bil gospod Peretti.
Ko je vstopil Ruggieri se je ostri izraz te divne starčevske glave mahoma ublažil kakor da je ugasnila notranja luč ki mu je dajala življenje. Gospod Peretti je zlezel ve.se in prsa so se mu vgreznila. Stokaje, kakor da bi mu povzročal vsak najmanjši gib težave, se je spravil na noge ter sključen odšel z Ruggieri jem, opiraje se z desnico na palico z levico na komolec,
katerega mu je zvezdogled spoštljivo ponudil.
Ruggieri je molče odvel gosta v sobo, ki je mejila ob kraljičino nosil-nico. Z naslanjača, v katerega je sel, je gospod Peretti lahko gledal In po slušal skozi široko odprtino, ki jo je z one strani zakrivala spremno obešena preproga....
Katarina de Medicis je bila pravkar odmolila, ko se je začulo z ulice oddaljeno vzklikanje množic. Vstala je in besno stisnila pesti; ljudska radost jo je izzivala, kakor bi se posmehovala njenemu gorju.
"Henrik Gulški prihaja! . . . Pozdravljajo ga. Davidovega sinu ga imenujejo! Moj sin je zanje samo Herod, ki še mrtvo kamenje vstaja zoper njega In se kopiči v barikade! ... A po-trplte, ni še konec vsega! ... Ce sem ugnala Hugenote, Collgnyja in Béarn-ea, uženem tudi Loréno! . . ."
Pozdravno klícanjef je naraš|alo, bližalo se lil utihnilo skoro iznenada: Henrik Guiški je bil stopil v dvorec. Nekaj trenutkov nato je Katarina ža-čula truSč mnogoštevilnega spremstva in žvenketanje ostrog po parketu; vrata nosilnice so se odprla in kraljičin sobar je stopil čez prag. Ni še utegnil odpreti ust, ko mu je velela s povzdlg-njenim glasom:
"Idite povedat gospodu vojvodi, da ga izvolimo sprejeti v avdijenco kot naj zveste jšega podanika Njegovega Veličanstva kralja..."
"Hvala Vašemu Veličanstvu za tá-ko ime", je rekel vojvoda, ko je vstopil. "Lepšega naslova si zvest plemič ne more želeti..."
Vrata so se zaprla Guisevo spremstvo Je ostalo v sosednji sobi.
Kraljica Je sedla v naslanjač. Guise je obstal pred njo, a držal se je fa-ko ošabno, da je bilo težko reči, ali prihaja kraljev podanik ali zavojeva-
lec, ki hoče narekovati svoje pogoje.
Katarinino lice je imelo tisti dostojanstveni izraz, ki ga je nadevala kakor krinko. In Guise se je nadejal, da jo najde ponižano, potrto, pripravljeno prositi milosti za ubežnega sina!.. .
"Bratranec," je izpregovorlla s popolno vedrosfjo, "kakšni so vaši nameni? Sama sva. Nihče naju ne čuje. Poslušati hočem, karkoli porečete, In izkušala vas bom razumeti. Kraljica brez prestola, žena >brez moža, mati otrok, ki so poginili drug za drugim, mati Henrika III., ki ga je zadelo najhujše, kar more doleteti kralja, starka, ki najdem samo še v molitvi nekaj miru sem morda edina, ki lahko govorite z njo od srca. . . Naj ste hoteli barikade ali naj jih niste hoteli, zmagali ste. Zato vas vprašam, vojvoda: kako se mislite okoristiti s svojo zmago?"
Henrik .Gutški je zdavnaj ploznal Katarinino lokavost in ni bil prišel nepripravljen; toda njen mirni obraz in preprosta tonost njenih besed sta ga spravila v zadrego. ,
Njegova prava misel Je bila tale: "Močnejši sem. Stara kraljica, utrujena po dvajsetih letih skritih in javnih borb, odlaga orožje. Ako popustim, zapravim vso ugodnost svojega položaja. Ako nastopim kot zmagovalec, dobim vse!. . . Gospa", je dejal, "sami veste, da nisem jaz povzročil barikad. Krivo je pariško ljudstvo, ki sem ga zaman izkušal obdržati. Vzrok, da Je narod pobesnel, vam je takisto znan: ta vzrok je brezumje vašega nesrečnega sina, ki je dal gospodoma d'0 in d'Epernon pravico razpisovati pretirane davke. Meščanstvo je naveličano plačevanja."
Katarina je pokimala.
"Vzrok ljudske besnosti", je povzel
Guise, razgrevaje se čedalje bolj, "vzrok vsega, kar ste videli, in vsega, kar se še utegne zgoditi je nadalje hinavstvo tega kralja, ki se danes veže z Ligo, jutri pa s hugenoti, pokvarjenost vladarja ki se obdaja z milost-nikl, in ogorčenje vesoljnega kraljestva, ki hoče imeti kralja, resničnega kralja..."
"In ta resnični kralj ste vi!..."
"Jaz, gospa!... Jaz ali kak drugi!" je zarohnel Guise, izgubljaje oblast nad seboj. "Krivoverstvo je spet na pohodu. Treba bo ponoviti Jernejevo noč! . . . Ljudstvo nima več denarja; svoboščine meščanov so pogažene, gospoda je ponižana; treba je rešiti Francijo. . ."
"In rešitelj ste vi! . . ."
"Jaz, gospa!... Jaz ali kak drugi! Kdo bo reištelj, ni važno; važno je to, da stara slava Francije na vekomaj ne zamrkne v osmešenju in v sramoti orgij, ki se vrste s hinavskimi procesijami! ..."
Kraljica je spet pokimala.
"Na vse, kar pravite", je odgovorila, "na vse to sem mislila tudi jaz. Tisočkrat sem svarila sina. Tisočkrat sem ga zakllnjala, naj odslovi Epjernona in Franca d'O Na žalost me nI poslušal. . . Ne govoriva več o tem. Prestara sem in preveč utrujena, da ¡bi se še mogla boriti. Priznati pa moram, da bi umrla obupana, ako bi videla, da se polašča prestola kirvoverec... da seda nanj prokleti Béarnec, ki baš zdaj zbira v Rochelli mogočno armado..."
Guise je prebledel. Henrik Béarnski, kralj navarski, je bil edini, ki se mu je mogel postaviti po robu. Ta človek je bil mora njegovih noči!
Kraljica, ki najprej spretno prizna, da je francoski prestol izpraznjen, je tik nato udarila vojvodo s tem, da ga
Št, 8 mam—mmmm*
Dva, ki ju je zvezala vojna
Moderna in resnična pravljica iz „ Tisoč in ene noči"
Piest'any, februarja.
Pred dnevi je prišel v Pišfane na Slovaškem iz Smirne ravnatelj tovarne, paša Aziz Hadad Jefti s svojo ,(mo Timnah. Paša je dobro ohranjen štiridesetletnik, jako eleganten, njegova žena pa je na pogled mnogo mlajša in tipična orientalska krasotica. Zakonca Jeftijeva se sprehajata v prostem času po zasne>-ženili pišfanskih ulicah, obiskuje ta zdravilišče "Pro patria" na zdra^ viliškem otoku in bivšo vojaško bolnišnico v Wilsonovi ulici. Pregledujeta prav vse in prav natanko, kakor da hočeta primerjati s tem, kar je bilo enkrat in česar danes ..i več. Videti je, da sta bila pred leti v Pišt'aneh, da sta čisto gotovo hodila tod in da obujata spomine.
Jefti — paša in njegova soproga \ resnici nista bila prvič v Pištfa-neh, kajti bila sta tu že med svetovno vojno. Sedaj pa hodita po mestu, obujajoč žalostne in vesele spomine na pretekle čase, na one čase. ko sta se njuni poti strnili ob Vagu, da se ne ločita nikdar več...
XXX
Vojna leta 1914 se je pričela.
Strašni boji, ki so divjali na ga-liški in srbski fronti so zahtevali 'mnogo žrtev. Vse bolnišnice so bile polne ranjcmcev. Tudi bolnišnica v Pist'anih je sprejela v svojo oskrbo mnogo vojakov raznih narodnosti.
Na hodnikih te bivše vojaške bolnišnice "Pro patria" vise še danes slike ranjenih vojakov, podčastnikov in častnikov v spremstvu strež-nie-bolničark. Nekateri izmed vojakov imajo na glavi fese, to so bivši Bošnjaki, vojaki avstro-ogrske armade. Poleg teli stoje Turki v svojih turbanih. V desnem vogalu neke slike pa stoji krasna, črnooka mladenka... "Schwester Timnah"...
danes soproga mogočnega paše Azi-za Hadada Jeftija.
Od te dobe je preteklo polnih dvajset let. "Schwester Timnah" komaj, da se je kaj spremenila, na prvi pogled mora vsakdo spoznati v gospej Jeftij((vi bivše strežnico vojaškega zdravilišča, ki je bila dobri angel vsem ranjenim moha-inedancem. Tedaj se je zagledala setra Timnah v krepkega poročnika bosanskega polka Aziza Hadada Jdftija...
Leto 1914. V maju tega leta se je še vsakdo veselil krasne pomladi dva meseca krasneje pa je uzbruh-nil svetovni požar. Timnah je spremljala svojega očeta, znanega bosanskega politika Muhtarja Askerja Abdulaha Hodžo iz Mosta rja na Dunaj, kjer se je moral podvreči operaciji, katero pa ni preživel. Timnah je ostala, sirota. Brez premišljevanja si je izbrala nov poklic. Priglasila se je* za bolničarko. Prišla je v vojaško bolnišnico v Budimpešto, kjer so ji postali naklonjeni in nekoliko tednov kasneje niso marali druge postrežnice kakor sestro Timnah. In mnogi so trdili, da se je izplačalo dobiti majhno rano že samo zato, da jo oskrbujet nežna roka sestre Timnah.
Sestra Timnah je nosila na beli oglavniei namesto rdečega križa rdeč polmesec. Po tem znamenju so ji vzdeli priimek "Sestra luni-ca". Deccimbra prvega leta svetovne vojne je prišel v njen oddelek poročnik bosanskega polka Aziz Hadad Jefti, ki je bil ranjen na galiških poljanah. Novega bolnika je sestra Timnah obravnavala z isto ljubeznivostjo in skrbnostjo kakor vsakega drugega vojaka; niti na misel ji ni prišlo, da bi mu posvečala le trohico več pozornosti. Tu-
di ni mogla. Ves svoj čas je preživljala med vojaki, z vsakim je bila enako dobra, za nobenega ni mogla več storiti, kakor je storila. Za to je bilo nekciga dne njeno začudenje preveliko, ko je poročnik Jefti svečano proglasil, da sestra Timnah ne sme razen njemu nikomur drugemu streči.
Scistra Timnah je čudni proglas poročnika Jefte odločno zavrnila. Ona pripada vsem ranjenim vojakom; na poročnika Jeftija, ki si jo je hotel na tak čuden način osvojiti, se je pa od tedaj jezila. Čez nekoliko meseceiv je zapustil poročnik Jefti budimpešfansko bolnišnico in odšeil v okrevališče na Semering. Sestro Timnah so kmalu nato poklicali v pisarno, kjer ji je poveljnik izročil trikrat zapečateno pismo. Poročnik Jefti jo je prosil za roko. Mlada bolničarka je dolgo časa čakala z odločitvijo; ni vedela, kaj naj stori. Iskala je v svojem srcu mesta, kjer bi bilo zapisano ime poročnika Jeftija, toda ni ga našla. Odgovor je bil odklonilen.
XXX
Leta so tekla. Poročnik Jefti je ozdravel in se vrnil' k svojemu polku na rumunsko fronto. Rumuni so dobro obstreljevali sovražne jarke, polni zadetki so razbili betonske postojanke, poročnik Jefti je bil pri tem težko ranjen. Prepeljali so ga v vojaško bolnišnico v Si-binj, kjer so m umorali odražati desno nogo. Njegovo zdravstveno stanje pa se ni hotelo boljšati. Pozneje so mu morali tudi desnico nadomestiti s protezo. Po dolgem zdravljenju je prišel' na okrevanje v zdravilišče Pišt'any.
Sestra Timnah je od ranjenih Bosancev zvedela za temno usodo, ki je zadela poročnika Jeftija. Poizvedovala je za njim in zveidela, da je v Pist'aneh. Šla je za njim. Ranjenca je našla v groznem stanju. Vesel je bil njenega prihoda in našel je v nji najboljšo oporo. Od tega dne je ubogala sestra. Timnah trdo-gl'avca Bosanca in jei stregla le njemu samemu. In nekega dne, ko sta se sprehajala po prijetni senci starega pišfanskega parka je sprego-
Lekarna ali kuhinja?
Glendenih v svoji knjigi "Človeško telo" poudarja da je v telesu človeka, ki tcüita 150 funtov, 7 in pol funta mineralnih soli. Te uključu-jejo apno (calciuni), železo, fosfor, sodo, potaš, žveiplo, baker in jod in pravilno hrana preskrbljuje telo z vsemi temi snovmi. Hrana pa je tudi eelini pravilni način, po katerem dobivamo te snovi, razen po nasvetu in vodstvu zdravnika. Telo ne more uporabljati'mineralnih sol: v ujihovi prvotni obliki. Še jih pa jemljem'» v hrani, se spreminjajo v «novi, ki jih želodec more pro-bavljati :n jih telo more najbolje absorbirali.
Za rast kosti in zob telo potrebuje predvsem apna in fosforja. Radi tega je važno, ela ima noseča žena v svoji brani take jedi, ki osebuje-jo apno in fosfor, akc hoče, tla dete začne svoje življenje z močnimi kostmi in dobrimi zobmi. Iz istega razloga sc> rastočim otrokom priporoča, da jedo jedi, ki imajo te minerale. Obilo mleka in obilo sadja in zelenjave preskrbuje telo s temi minerali.
(Vloga, ki jo železo igra v našem tcilesu, je trojne vrste. Železo je bistveni element onega dela krvi, ki se zove hemoglobin, katera snov prinaša kisik v telesne stanice in omogočuje njihovo delovanje; zdi se., da v neki meri kontrolira najvažnejša delovanja znotraj stanic.
Ugotovili so, da telo potrebuje malenkostne količine bakra, da mo-' ve uporabljati železo, ki je v jedi. Joel mora biti prisoten v telesu, ako naj delujci normalno. Ravno tako žveplo.
Ali vse te mineralije si moramo preskrbeti od mlekarne, "almacena", mesarne in prodajalne, sadja
vorila sestra Timnah: ,,Danes, čo hočete toda, samo če hočote, postanem vaša žena..."
In poročnik Jefti je z največjim veseljen hotel... Od tega časa je sestra Timnah v resnici negovala samo bivšega poročnika Jeftija.
je nenadoma spomnila opasnega tekmeca.
"Gorje nam!" je nadaljevala. "Kdo naj ustavi tega hugenota, ki izteza roko po kroni?. . . Moj sin, begunec brez vojske, ne more ničesar. . . In vi, bratranec, kako hočete vojevati z Béarn-cem? Saj nimate ne dovolj čet, ne denarja, da bi jih mogli nabrati!...'' Zdaj ni šlo vež za spor med Gui-sem in Henrikom III. Slo je za to, kdo in kako naj ubrani Biéarncu, da ne postane francoski kralj!...
"Gospa", je kriknil vojvoda Guiški, "Henrik Navarski ne bo prišel do Pariza, pa da mi je požgati in poklati vso Francijo!..."
"Kje imate oblast, da dovedete tá-ko podjetje do konca?" je rekla Katarina. "Najprej bi se morali proglasiti za kralja; to pomeni toliko kakor odatavljenje mojega sina. . . Ali vas ni strah zločinskega dejanja?..."
"Naj se mi zločin še tolikanj upira, treba ga bo storiti, gospa!..."
Vojvoda Guiški je udaril s peto ob tla. Obraz mu je zaripnil, iz oči eo mu sršali bliski.
"To pomeni državljansko vojno", je dejala Katarina. "Sam Bog si ga vadi, kdo bo imel od nje korist... *
Spet je bilo videti, kakor da ostav-Ija sina. Dopuščala je možnost, da vojvoda Guiški postane kralj!
"Ali veste kaj drugega, kar bi moglo ustaviti Béarnca." je porogljivo vprašal Guise.
"Poznam tftko sredstvo", je rekla Katarina z resnobnim glasom. "Treba bi hilo počakati Henrikove smrti..." Guise se je zdrznil. Katarinino obličje je izražalo veličanstveno bol. Vzdl-hnila je kakor" iz globine duše.
"Znano vam je, da je ubogi otrok zapisan smrti", je dejala z glasom brezmejne žalosti. "Najbolj učeni zdravniki mu obetajo največ še leto dni. . .
Henrik je moj poslednji sin... vsi ostali so mrtvi. . . Kadar umre tudi on, ne bo več Valoišklh!"
Guise jo je poslušal tako napeto, da ni čutil klobuka, ko mu je zdrknil iz roke in pal pred Katarino...
"Moj sin bo čez nekaj mesecev mrtev", je povzela kraljica s turobno vdanostjo matere, ki je izgubila sleherno nado. "Kdo bo nasledoval ugaslemu rodu Valoišklh?... Gotovo tisti, ki ga določi Henrik III. sam!...'*
"Razložite svojo misel, gospa", Je zajecljal Guise nekoliko spoštljlveje nego prej.
"In koga naj določi Henrik, ako ne tistega, ki mu ga jaz priporočim? če nteem več kraljica, sem hvala Bogu še vedno mati; kolikor manj zaleže moja beseda na dvoru, tollko večji je moj vpliv na sinovo srce... Vprašanje je tedaj le, koga naj mu svetujem! ... Kakor vidite, vojvoda, premorem še mnogo. Samo kdor se pogodi z menoj, ima upanje, da bo res vladal tej deželi..."
"In kdo", je vztrepetal Guise, "kdo je vaš izvoljenec. gospa?..."
Katarina je čutila, da zmaguje. Gui-seva notranjost je ležala pred njo kakor odprta knjiga. Videla je, da se ji predaja na milost in nemilost.
"Kdo?" je ponovila z ravnodušnim glasom. "Moj izvoljenec bo tisti, ki pomore mojemu sinu in meni, da vrževa Béarnca ob tla. .. Izmed vseh, kar jih poznam, je samo eden dovolj plemenitega rodu, dovolj odločen in dovolj močan, da more izpolniti pogoj. In ta edini, gospod bratranec, ste vi."
Guise se je globoko priklonil. Trepet upanja In ponosa Je Izpreletel vse njegovo bitje. Katarinina ponudba Je zanj pomenila zmago. Pomenila je kraljevski prestol brez vojne s Henrikom III. in brez preganjanja huge-notov: zakoniti kralj ga bo radovoljno
določil za svojega naslednika... In kaj mu je 'bilo storiti v zameno?...
Počakati, da kralj umre. Nič drugega, nč težjega. 6e leto dni in Guise bo kralj, ne da bi mu smel kdo oporekati. Leto dni. • . kdo ve?. . . Ako bo hodila smrt prepočasi, ji bo lahko pospešiti korak...
Guise je bil volk; pozabil Je, da fie volk ne more izpremeniti v lisjaka. . Baš to je morda zakrivilo njegovo pogubo. Pri Katarininih poslednjih besedah se je vzravnal, rekoč:
"Kdaj naj se odpravim po kralja, J a ga s častjo privedeni nazaj?''
Katarina Je za trenutek priprla oči, kakor bi premišljala, v resnici pa zato, da bi skrila mračno zadovoljstvo, ki je vzplapolalo v njenih zenicah
"Skupaj pojdeva ponj, gospod bratranec", je dejaia. "Toda zaradi Pari-žanov je treba, da se prej malce po-pravdamo. Ne bojte se veliko zahtevati zase in za svoje prijatelje: ako si hočete ohraniti zvestobo llgarjev do dne, ko postanete veličanstvo, ne smejo misliti, da ste ee izpokorili. . ."
"Gospa", je rekel Gliise ves omamljen, "dovolite, da vam izrazim svoje občudovanje. Naj se zgodi, kakor želite. Stopil bom pred kralja generalni poročnik Lige... in ne..."
"In ne pretirano zvest podanik!" je dopolnila Katarina z ostrim nasmeškom. "Toda pazite: borili se boste z opasnimi zaprekami... Da ne pozabim," Je dodala, kradoma gledaje proti zavesi, za katero je sedel tajni gost: "vsekako si morate takoj pridobiti zaslombo Rima..."
Vojvoda Guiški je skomignil z rameni.
"Rima!" je ponovil z zamolklim glasom. "Vidite, gospa, čas je, da se papež posveti cerkvenim poslom in prestane drezati v francoske prilike. Vaš kraljevski sin se je pokazal naspro-
in zelenjav — ne pa od lekarnci. A-ko gospodinja pazi na dobro in u-ravnoteženo prehrano za svojo družino, ni treba biti v skrbeh, da njena družina ne dobiva vseh teh mineralov kakor tudi vitaminov, potrebnih za zdravje.
Najbolj običajni hranilni viri za železo so jajčni rumenjak, jetra, obisti, špinača in sadje. Žveplo dajejo protejinske jedi kot jajca in mleko. Jetra nam dajejo potrebni baker. Mleko vsebuje potrebno apno in fosfor. Jod nam dajejo morska jedi.
Da. imamo pravilno prehrano, ki nas preskrbuje z minerali in drugimi važnimi snovmi, bi morali jesti jajca vsaj po trikrat na teden, listnate zelenjave vsak dan, meso vsak dan, ribo vsaj po enkrat na teden. Vsi, mladi in stari, bi morali uporabljati po em kvart mleka vsak dan. Morali bi jesti tudi sadje, sveže in skuhano, vsak dan, in jetra ali obisti po enkrat na teden.
Slovenski restavrant
Edino slovensko zbirališče na Avellanedi — Lepi prostori — Postrežba točna — Cene zmerne Vsako nedeljo ples
Se priporoča lastnik
KAROL TERPLAN
Chacabuco 501 — Avellaneda
m
INSTSTUTO - DENTAL POPULAR
2261 - Av. SAN MARTIN - 2261
Pregad brezplačno
Sprejemanje od 9—11 ure in od 3—9 pop.
ti Sikstu uprav neverjetno šibkega. . ."
"Francoski kralj je prvorojeni sin katoliške Cerkve."
"Zastran mene! Toda le s pogojem, da se izkaže papež dobrega očeta. Ta mrki, hinavski in častihlepni starec pa sanja o kaj vem kakšnem zasužnjen ju našega kraljestva. Treba bo..."
"Čuvajte se... Papež Sikst je mo-g open..."
"Mogočen je bil, gospa)!... Dandanes ga lahko pogrešamo. S svojo samovoljo si je nakopal sovraštvo večine kardinalov. On sam naj se čuva! Ta svinjski pastir je izčrpal potrpežljivost vladarjev in tajni cerkveni
zbor..."
Guise je zdajci obmolknil.
"Nu?" je dejala Katarina. "Govorite, vojvoda, saj sva zaveznika!"
"To, kar 'bi lahko povedal Vašemu Veličanstvu, je tako neverjetno, da še jaz komaj verjamem... A znajte: krščanstvo nima samo vidnega poglavarja Siksta V., ampak tudi tajnega poglavarja... in Liga bo poslušala tega, gospa, nikogar drugega ne!... Sikst ml Je bil obljubil dva milijona. Kje sta? Sikst mi je obljubil podporo Filipa španskega, ln Filip me gleda po strani. Sikst igra dvojno igro. Kadar se ml bo zdelo... in kadar bom
mogel. . ."
"To je, kadar zasedete prestol mojega sina. . ."
"Da- 8°8Pa!" je pritrdil Guise. "Tisti dan vstane proti Sikst.u V. drugi papež, ki bo mogočnejši od nJega."
"Oh, to ni mogoče!... To bi bil razkol!... Ali res mislite na razkol?. . ."
"Zakaj ne bi misli, ako s tem zagotovim premoč kraljevske krone nad pa-peško tiaro!"
"Joj", je rekla Katarina majaje z glavo, "daj mi Bog, da ne bi videla teh stvari! želim si edino tega, da bi moj
Izdiranje zob brez bolečin $ 2.—
. Nov način in različne vrste stavljanja zob.
sin mirno preživel čas, ki mu je se odmerjen. Potlej umrem rada, zakaj moje delo na zemlji bo opravljeno."
Guise se je molče priklonil, kakor bi mu šle te besede do živega. Nato si je sam odprl vrata. Kraljica je zagledala njegovo spremstvo: do Štirideset plemičev v bojni opremi, pripravljenih, da zajašejo konje.
"Gospoda," je glasno izpregovoril vojvoda Guiški, "Njeno Veličanstvo kraljica ml je izvolila obljubiti, da se zavzame za ustavljenje vojne, ki je v nesrečo Parizu in vsemu kraljestvu. .. živela kraljica!"
Pogled, ki ga je hpiral vanje, je bil tako zapovedujoč, da so plemiči vzlic svoji osuplosti vsi likratu zavpili:
živela kraljica! ..."
Katarina je gledala njihov odhod molče, oprta na svoj naslanjač. Ko je Izginil poslednji izmed njih, je počasi spustila oko na čarodejno zapestnico ln zamrmrala:
"Ne, Ruggieri ne laže. Njegovi peklenski kamni so mi res vdahnili prave besede. . . besede, ki ubijajo!. . . Zakaj moj sin bo živel. Vladal bo! . . . TI, podli Lorénec, t1 aftm. oiiabni dak, se pripravi na smrt!...''
Nato je vzdignila zaveso, izza katere je gospod Peretti opazoval usodni prizor. Našla ga je tam, kamor ga je bil posadil Ruggieri. Katarina do Me-dicis se je ustavila pred tem meščanom. kakor se Je malo prej Guise ustavil pred njo.
"Ali Je Vaša Svetost videla in čula?" je vprašala kraljica.
"Da, hčerka," je odgovoril gospod Peretti. "Vse sem videl in vse sem čul..
(Nadaljevanje)
št. 8
y w ] m
SLOVENSKI LIST
Stran 7
OD NAD1ŽE DO RABE
"Na Avellanedi? Kaj je tam kaj Slovencerv? Veliko menda že ne. Poznam dva ali tri. Tam iz Pivke jih je nekaj, za Liberata vem. Drugače pa menda ne bo kaj prida", tako je podvomil Tonin.
Pa je tam tudi "Slovenski bar", ki očitno nosi slovensko ime, kjer toči božjo kapljico Terplan; tam je tudi gostilna pri Štajercu kjer ti po naše postreže Celeč. "Pač bo tudi Slovencev kaj, če slovenske gostilno obstanejo)", tako sem ugovarjal Toninu.
"A, to že. To vem, da so tam neki, kako se jim že reče? Štajerci ali Vogri. Kaj vem; so bolj po hrvaško. Tisti tako niso pravi Slovenci!"
"Da niso? O ti grdoba grda! Kako naj drugače reičem. Na vseh straneh nas obrezujejo in potujčujejo. Vsem diši naša slovenska zemlja in slovenska kri, ki bi jo radi za svojo napravili, in vi, človek ;božji, hočete odstopiti tujcu 200.000 ljudi, ki so Slovenci tako kot ste vi in jaz ki so Slovenci bolj kot marsikateri, ki po slovansko zna samo še lajati, misli in čuti pa že davno ne več po naše. In bi hoteli odreči se zemlji, ki je od AtiTovih časov slovenska bila, ki jih danes celo dajejo ime Slovanska krajina, da ja dovolj glasno povedo, da so in da hočejo ostati Slovenci".
"Pa, saj ne govore tako kot mi", je Toni ugovarjal.	I
"Da ne govore? Saj tudi v Pod-bukovju drugače govore kot v Za-bukovju, pa je samo en gozd vmes; obojni so Slovenci. Do Žirovskega vrhif( teče "zaje", naprti je pa, "zejc", pa smo vseeno Rovtarji in Poljanci pravi Slovenci. Gorenje in Belokranjc, Kraševee in Prl'ek morajo tudi dobro napeti ušesa, da sa razumejo, pa so se v šoli vsi enako po slovensko učili. Oni naši bratje z onstran Mure niso v šoli nič slovenskega videli in slišali, vse od-kraja so jim zabijali v glavo madžarsko besede in so po slovensko "gučali" le tako, kot so se od očeta in matere učili, pa so jih oča in .mati z ljubeznijo učili po "slovensko" in so jim tudi peli tako, kot
so pele naše mamice nam".
Takole sem prišel v besedo oni dan in že parkrat. Za časa Avstrije smo krajnski in primorski Slovenci o prekmurskih Slovencih kaj malo slišali. Ogri so imeli pač željo, da jih madžarizirajo, Nemci so njihovo početje podpirali. Mi smo pa zanje malo vedcili, ker so bili v ogrskem delu monarhije.
Toda, vsa stoletja tuje oblasti jim niso: njihove slovenske zavesti prav nič zmanjšala, marveč prav kakor so si primorski Slovenci z žrtvijo in ljubeznijo čuvali svoj materini jezik, tako so si tudi Pre-k-murci čuvali svoje slovenstvo in niso manj slovenski kot Vipavci ali Tolminci, kot Slovenci ob Zilji ali v Rožu na Koroškem.
Niso manj, pač pa mnogo bolj Slovenci kot nekateri kričači, ka,-terim slovensko ime služi le za to, da ljudi skup kličejo, da jih slovenstvu la odtujujejo. Če najdem v prekmurski družini otroke, ki jim je slovenska beseda nekoliko težka, je prav gotovo, da ni nobenega Slovenca z onstran Mure, ki bi zabranil v svojem stanovanju raz r govor o organizaciji slovenska šoie, ki ne bi z največjim veseljem pozdravil prizadevanja, da se kaj stori v pouk slovenske mladine.
Je ljudi, ki slovensko govore, ki pravijo, da so Slovenci, pa se slovanske zastave sramujejo ki je niti poznajo ne. Na oknu "slovenskega bara" na Avellanedi laliko vidiš našo trobojnico vsak dan. Znajo Prek-murci po argentinsko ne manj kot drugi, ki so od koderkoli iz slovenske zemlje, pa znajo še nemško in ogersko navrh, pa vsano le po slovensko govore in pojo in molijo ter jih slovenske besede ni nikoli sram. Bomo videli, kje bo Mohorjeva družba več naročnikov dobila! Tista Mohorjeva družba, ki je bila že toliko lat vsem Slovencem skupna šola in je odlično doprinasla k ustanovitvi slovenske narodne zavesti!
Vsi vemo, kako velike zasluge za slovenstvo ima tudi vera. Prva slovenska zapisana beseda je molitav, prva knjiga je bila katekizem, duhovniki so bili tisti, ki so dali Slovencem izobrazbo, da se lahko po-
CAR1ČIN LJUBLJENEC
Zgodovinski roman
Nadaljevanje 22
Vrata se. odpro in Mirovič vstopi. Za njim se vrata zopet zapro. Vse se je zgodilo tako hitro, da nobeden od sosedov ni mogel ničesar opaziti.
"Ali ste. to vi, poročnik Mirovfič?" vpraša slaščičarjeva žena tiho, a oči se ji pomenljivo zasvetijo. "Dolgo smo vas čakali, vsi so že tukaj."
"Kje?"	!
"Sigurno tam, kjer so na varnem. V pekarni mojega moža. Ali bfi vas peljala tja?"
"Hvala vam gospa Risan. Poznam pot, dostikrat sem jo že prehodil."
Mirovlič prijazno pokima gospej Risan. Ilitro gre skozi vrata in pride na dvorišče. Tu je. stalo mnogo zabojev in sodov. Mirovič si je komaj naredil pot skozi nje. Naposled dospe v kot dvorišča, kjer je bilo nagromadenih dosti sodov.
Sodi so bili prazni. Zadostoval je močan udarec z nogo, sodi so se skotalili in za njima se prikažejo strme stopnice, ki .so vodile v klet.
Ko je stopil na prvo stopnico, so pojavi pred njim orjaški človek. Na svojem vratu je začutil hladno ostrino boelal'a.
"Stoj!" reeč človek, ki mu je zastavil pot. "Stoj! Kdo si in česa išče« tukaj?"	i
"Iščem svobodo! Sem sin pravice !" odgovori Mirovič.
Bodalo se s pusti. — "Tovariši so že dve uri tukaj."
"Nosim važne vesti", reče Miro-
vič.
"Toni bolje" odgovori mladi člo-
stavimo ob strani najveljavnejših in močnejših narodov. Kdor ima kaj slovenskega v sebi, mora do teb stvari vsaj spoštovanje imeti. Ali je sploh še vreden slovenskega imena tisti, kateri na vero in verska reči pljuje? Če je kdo sam ne mara, če se mu zdi nepotrebna stvar, saj ga nihče ne vlečei v cerkev na silo, kot Bog nikogar za lase ne vleče v nebesa. Svobodna mu pot, kamor hoče iti. To pa ni ne človeško in ne slovensko, če kdo še. druge ovira pri tem, če se hočejo pokazati kot verni ljudje.
Nasprotovati slovenski službi božji, delati zapreka slovenski šoli, sramovati se slovenske zastave... to je izdajstvo, je nevredno dostojnega človeka, ker dostojen človek nikoli na proda sebe in svojega naroda za denar in ne za lepe besede.
Med Prekmurci se kaj takega ne dogaja. Vsikdar so zavedni sinovi slovenskei matere.
Hvala Bogu da tudi o drugod iz slovenske zemlje ni veliko takih, a, žal, nekaj jih je le.
Zato, ker se materi domovini nasilje in krivica godi, ker ja poteptana in ponižana in se mora slovenska beseda skrivati... so postali nevredni otroci svojega naroda! Pač nevredni njeni otroci, ker prav zato, kar je ponižana in trpeča, bi ji morali biti zvesti toliko bolj!
Tako bi se morale vse slovenske
Življenje na zemlji traja 4284 milijonov let
Kdaj in kako se je pojavilo življenje na naši zemlji? O teij zanimivi snovi je predaval odlični predavatelj vseučilišni profesor dr. Zar-nik iz Zagreba v mariborskOm ljudskem vseučilišču. V predavanju je obšel vsa razdobja zemskega postanka vsa do današnjih dni. Povsod kamorkoli se ozremo po zemski površini, najdemo življenje, tako v globočinah kakor tudi na najvišjih vrhovih. Temu pa ni bilo zmerom tako. Ko je bila naša zemlja še v žarečem stanju, je silna vročina izključevala življenja, ker je vezano na vodo.
—
sile strniti v eno samo fronito, vsi z iskreno željo, da si pomagamo naprej, nihče z ljubosumnimi mislimi, kot jih nekatari imajo.
Od Furlanije pa do ogerske ravnine je tam doma slovenska zemlja. Tukaj v daljni tuji zemlji pač ne .smemo biti kot poredni paglavci iz dveh sosednih vasi, ki se med seboj pretepajo in si vedno nagajajo. Cerkev, šola in društva nas morajo združiti vse. — H. J.
Fotografija "LA MODERNA"
Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji.
NOVOPOROČENI' Najboljši in najtrajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo.
Poštno slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsak dan od osmih zvečer, tudi oli sobotah. — Ne pozabiti:
S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Tele'on: 59-0522 Bs.. Aires
Brez vodo ni življenja. Številke o od stotni vsebini vode, ki jo najdemo v vsakem živem bitju, to potrjujejo. Raziskovanja razniih kamenin, ki ležija zakopane v zemskih plasteh, so dala tej vedi podlago za obsežna proučevanja, saj čitamo iz njih malodane ves življemski razvoj na naši zemlji.
Arhaična, eozoična, pal'eozoicna, mezozoična, terciarna, kvartarna in druge dobe so trajale po milijone let. V paleozoični dobi naletimo na ostanke živih bitij o čemer nam pričajo mnogi odtiski v kamanju. Med temi bitji dobimo vrste živali ki so sorodne današnjim vrstam in so tako rekoč predhodnice današnjega živalstva. Terciarna doba je doba razvoja sesalcev, ki so pa bili takrat ^zredno veliki. Iz te dobe imamo tudi prve ostanke raznovrstnega orodja. Čudne živali, polptiči na suhem, plazilci v zraku in še boij čudne rastline (preslice praproti velike kakor drevesa) so znaki tega razdobja. Med tem ko se pojavijo pravi sasalci šele v terciarni dobi.
Življenje traja na naši zemlji po računih znanega fizika Cliristiana Hvensa 4284 milijonov let. Kako pa je nastalo življenje? Edini odgovor ki ga moremo tu dati je: Ničesar zanesljivega ne vemo. Vse jq samo domneva. Življenje je večno in prehaja iz enega bitja na drugega.
ANA C H R P O V A
Slov. babica
dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Rawson", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna.
ENTRE RIOS 621
U. T. 38 Mayo 8182
vek, uradnik finančnega ministrstva, Grabovski.
Oba sta šla po stopnicah v klet. Bila je res pekarna, kamor sta prišla. A tu se ni mesilo in peklo nedolžno testo. Tukaj se je mesilo drugačno testo, iz katerega se ne dela vsakdanji kruh. Tu ni gorelo v peči, temveč plamtelo v srcih onih, ki so se tu navadno zbirali.
Sedeli so okrog mize, ki je bila popolnoma prazna. Niti koščka papirja ni bil'o na njej. Dvajsetorica, ki se je tukaj zbirala, da; pod o-okriljem noči kuje načrte, so je bala tudi najmanjšo stvar napisati na papir.
Ta dvajsetorica je bila popolnoma1 različna, kar se je tikalo njihovega družabnega položaja. Nekateri izmed njih so bili častniki, kot, n. pr. Mirovič. Mod njimi je bil tudi neki plkovnik Brankov ki je pripadal prvemu caričinemu topniškemu polku.
Med njimi je bilo nekaj uradnikov, obrtnikov, trgovcev. Predsedoval jim ja starec ogromne rasti z elolgo sivo brado. Zdelo se je, da je njegova beseda najbolj važna. Vsi so vedeli, da je najhujši sovražnik carice Katarino Bil je to Peter Voroncov, ded nesrečne Elizabete Voroncov, oče one žone, ki jo je umorjeni car Peter ljubil.
— Vsaki od vas, prijatelji, — je pravkar govoril stari Voroncov, "pozna točno * tloris Schluesselbc-r-ga. Samo ena stvar nam brani, da ne moremo že danes na delo. Nesrečni car se nahaja v globini kleti trdnjavo K tej kleti vodijo vrata, ki so kovana iz močnega železa, tako da po iz j ¡.j vi strokovnjaka polkovni-
ka Brankova ni sile na svetu, ki, bi jih oelprla.
Ta vrata so zaprta s ključavnico, ki jo je carica naročila iz Pariza, iz strahu pred osvoboditvijo nje nega tekmovalca. Ta ključavnica se ne da odstraniti niti s silo niti s po-narojenim ključem.
Originalna ključa so samo dva. Enega ima v posesti komandant trdnjave, general Bršik, ki ga vedno nosi okrog vratu. A drugi je shranjen v hiši grofa Orlova. Razumeli boste, prijatelji da nam je eloscliaj bilo nemogoče priti do teh ključev."	)(;t
Mliiizumeni'}!" ¡odgjovloñ polkov-' nik Brankov v imenu prisotnih.
"Sedaj so nam postala razmere ugodnejše", nadaljuje Voroncov, "Glavni miljenec Katarinin, grof Orlov, ni več v Petrogradu. Carica ga je nenadoma poslalai v vojsko nad Talare. — Halia, mi vemo, ča-mu je to storila. Plemenita Katarina se ga hoče iznebiti dovolj ji je Orlove ljubezni, ona išče sedaj sveže srce. In že ga je našla. Poročnik Aleksander Potemkin je postal' čez noč generalmajor, bogat in ugleden človek."
"Doli s Katarino!" zakldČe nekaj ¡¿•lasov.
"Doli s Katarino iji Potemki-nom!" ponovi Voroncov. Srd mu je sijal iz oči. Spomnil se je svoje vnukinjo Elizabete. Samo za trenutek je pomislil na svojo lastno nezgodo.
"Sedaj, ko Orlova ni več v Petrogradu," nadaljuje starec, "nam bo uspelo da prodremo v njegovo hišo in pridemo do ključev. Kdo izmed vas, prijatelji je pripravljen, da
sprejme to nalogo nase?"
Vsak izmed prisotnih vzdigne svojo roko.
"Ne trudite so, prijatelji!" zasliši se s praga Mirovičev glas. Ključev ne boste našli tam."
"Mirovič." vzklikne stari Voroncov, a vsa družba; ponovi njegovo ime.
Mirovič se polagoma približa, k mizi. "Naznanjam vam, da je bilo danila zborovenje pri Katarini. Na zborovanju so sklenili, da naj vzamejo ključe iz Orlove hiše in jih dado komu drugemu v shrambo. To je že storjeno!"
"Bog nedaj, da bi se to zgodilo 1" zakliče Voroncov. "Potetni smo zopet prisiljeni odgoditi na nedoločen čas naš sklepo, ela carja osvobodimo! Ker z glavami ne moremo prebiti težkih vrat temnico!"
"Tega nam ne bo treba." odgovori Mirovič.
"Katarina bo že vedela, kaj ji je storiti z našimi glavami. Predala jih bo krvniku!"
"Brat!" zakliče Voroncov. "Iz tvojih besad sklepam, da nam imaš javiti strašnih novic. Kaj se je zgodilo? Govori!"
"Izdani smo, prijatelji!" zakliče Mirovič gromko. Katarina ve, da obstoja zarota, da se je zbrala peščica ljudi, ki si je postavila za cilj rešitev zaprtaga carja! Morda bo jutri že policija udrla v vaša stanovanja da vas ujame in pošlje na mo-rišče. Potem jo Ivan Antonovič za vedno izgubljen!"
"Izdaja. Izdaja!" se je razlezlo po kleti. "'K orožju. Borili se bomo n» ulico! Naj bo javon upor!"
Mladi zarotniki so potegnili svo-
je meče, sablje in nože. Niso hoteli čakati, da bi jih odvedli na mori-šče. Hotedi so preprečiti strašno usodo.
Poročnik Mirovič jim zastavi pot in zakliče:
"Nazaj! Ali ste znorel, da se hočete prezgodaj izdati? Katarina še ni zmagala. Bog mi je izročil sredstvo, ki nam bo služilo, da jo še danes uničimo! Od vas je odvisno, če bo jutro služilo, da jo še danes uničimo. Od vas je odvisno, če bo jutro pozdravilo Ivana Antonoviča kot svobodnega moža!"
Grobna tišina je zavladala v kleti. Mirovič potegne izpod plašča škatljico.
"Poglejte!" zakliče bleidi poročnik vznemirjen. "Poglejte prijatelji, kakšno dragocenost imam v rokah! Slučajno mi je prišla v roke! Ne, to ni mogol biti slučaj. To je bila božja volja! To so ključi od trdnjave. Ne vprašajte me, kako so prišli v moje roke, ker bi bila čast neke osebe popolnoma poteptana. No sprašujte sploh ničesar! Izgubljamo dragoceni čas. Otroci praA7ice, porušite in uničite Katarino in njene miljenca in postavite edinega carja zopet na prestol."
Nekaj časa so ostali zarotniki kakor okameneli. a potem je nastalo navdušenje, ki se ga ne da opisati. Obkolili so Miroviča, objemali ga stiskali so mu elesnico, poljubljali ga; nekaj minut je trajal hrup.
"Živel Mirovič! Doli s Katarino! Živel naš car lv¡:n Antonovič!"
Mirovič se osvobodi svojih tovarišev, stopi k mizi, postavi škatljo pred Petra Voroneova, ter reče:
"Častiti starec ki ,si nas vodil,
»SLOVENSKI UST" - antes: „NOVI LIST" y »SLOVENSKI TEDNIK"
ORGANO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOV EGA LISTA"
Dirección: Gral. César Díaz 1657 Buenos Aires
TARIFA REDUCIDA
Concesión 1551
RAZNO
Indsko vdovo so sežgali
Znano je, da ,so stari Indijci imeli navado, da so po smrti moža z njegovim truplom vred sežgali tudi njegovo živo vdovo na isti grmadi. Angleške oblasti pa so to strašno navado s silnimi kaznimi zatrli. Toda sedaj poročajo iz indijskega mesta Luknov, da so tamkaj vnovič zagrešili tak strašni zločin po svojem staroindijskem obredu.
Vdovo so sežgali pred indskim svetiščem v kraju Agra. Na grmado so nesli truplo umrlega Bramana. Z njim vred pa so vlekli na grmado njegovo živo vdovo, katera se je na vse kriplje branila in pretresljivo jokala. Toda njene klice na pomoč so preglasili bobni in trómpete. Pri sežinganju je bilo zraven na stotine
Indov, kateri so gledali ta staroin-ski obred. Ko je nazadnje prihitela angleška policija, je bilo že prepozno. Policija j« mogla izkopati le še zpgljenelo truplo nesrečna ženske.
Ruska klinika za vse bolezni
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost razpolaga klinika s posebnim konzul torijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni
Dra. A. IZAGUIRRE-a.
Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki za razne bolezni
Žensko se sprejemajo v pcsebnUi prostorih s posebnim vhodom in postrežene po gospej Dr. Matildi Krasting, katera se je diplomirala v Kusiji, v Parizu in Buenos Ai-itt>u. — Imamo zdravnike specialiste za vse vrste bolezni. — žarki X, laboratorij, Električno zdravljenje.
Za bolnike iz notranjosti imamo rezervirane sobe (kakor za ženske, tako tudi za moške) s posteljami.
Cena od 1 $ dalje dnevno. Dajemo nasvete pismenim potom,
za mali honorar. Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordiniramo: od 9—12 i 15—21. V needljah in praznikih
od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI
S UI P A C H A 28
Mešana sadna solata
Ta solata je izvrstna za posladek, i Potrebuješ: 4 jabolka, 3 hruške (ba- ¡ nane?), 3 marelice, 10 suhih sliv,] 10 sladkih mandeljev, 100 gr rozin, j pol limone in 2 žlici medu. — Slivo in rozine opereš in jih položiš v oh- ¡ lajeno, a prevreto vodo. Te vode ne vržeš proč, ampak jo precediš in nato z njo obliješ narejeno sol'ato — Iz sliv vzame« kosti in daš vanje po en olupljen mandelj. Jabolka razpoloviš, iztrebiš in razrežež na listke. Tudi hruške (ali banane) razrežež na listke. Potem pa vse t,o dobro premešaš še z modom in po-Iiješ z ono vodo. Za bolnike je to nekaj, kar jih brez dvoma poživi in razveseli.
Suhe fige razpoloviš počei in daš vanje nekaj jedrc orehov. Obo polovici trdo stisneš skupaj in je izvrstno in ceneno sadje!
Sadni madeži iiia rokah
Če vkuhavaš slive, breskve in tudi drugo sadje, dobiš jako grde roku; teh madežev ne odpraviš z nobenim milom. Kar naglo pa izginejo, če se umiješ z mlekom izpod krave (neprevreto) ali z vinsko kislino. Nato si roke umiješ, a le malo jih smeš namiliti.
EXPRESO "G0RIZIA"
Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele. Zmerne cene in solidna postrežba
FRANC LOJK
Calle VTLLAROFX 1476 Višina Dorrego 900 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094
CERKVENI VESTNIK
V nedeljo 28. febr.: maša in večer-niče v Berissu. Odhod iz Buenos Aire-sa ob 9. uri, iz Avellanede, Esquina Pavon-.Mitre; z mikroomnibusom "Exprés Buenos Aires" če bo kaj prostora, bodo mogli prisesti še neprijavljeni. Cena 2 pesa ida y vuelta, če bo voz že poln, potem se gre do La Plate z rednim prometom in tam se vzame om-' nibus 5 ali tramvaj 25. Cerkev je v Berissu na ulici Callao.
Maša bo ob 11 h., večernice ob pol 4 h.
Ob pol 5. h. že odidemo, da si ob povratku ogledame znameniti muzej v La Plati. Ob pol 8. bomo doma.
7. marca ob pol 11 h je maša na Saavedri, za rajnega Janez Goljevščka.
Večernice ob 4 h. na Paternalu. Bo križev pot.
Večernice se bodo nadalje spet vršile ob 4. url.
Hladnlk Janez
DRZNI NAPADI NA REDU
Tolovajstvo je začedo v zadnjem času spet prav močno cvesti. Drzni roparski napadi so skoraj na dnevnem redu, čeprav je policija postala izredno budna. V četrtek, kmalu po polnoči, so trije roparji na-padii kolektivni avto št. 119 ko je vozii' skozi Ciudadelo. Obrali so do golega štiri potniku, ki so sedeli v vozilu, nato pa brž izginili.
i t :
Prekomorska pošta
Iz Evrope
1.	Lipari
3. Monte Olivia
5.	Avila Star in H. Chiftain
6.	Pssa. Giovanna
2.	Arlanza
3.	Almeda Star
4.	H. Monarch
5.	Madrid
6.	Lipari
POZOR
POZOR
Naznanjlaan, da sem otvoril v svojih lastnih prostorih
ČREV1ARNIC0 „E1ILÍ0"
kjer imam v .zalogi veliko :zbero orevljev iza dečke in deklice. Izdelujem pove ter sprejemam tudi v popravilo.
Tobakarno Prodajo igrač — Šolskih potrebščin
Lastnik EMIL ŽIVEC
OSORIO 5085
PATERNAL, Bs. Aires
Slovenska gostilna
GRUTA DE POSTUMIA"
¡ Dobra postrežba, čisti in zračni; ¡prostori ter zmerne cčne. — Rojakom se priporoča
IVAN GAŠPERŠIČ
Avenida Forest 621
Buenos Aires — Chacarita
VSEVRSTNE BOLEZNI
NOTRANJE IN ZUNANJE
se zdravijo na gotov in modem način. — Ugodno plačevanje — Prvi pregled brezplačeb — Govo-.. ..ri se jugoslovanski.. ..
Dr Antonio Pereda
Medrano 151 — Buenos Aires
KROJAČNIGA
"GORICA"
ima v zalogi veliko iz-bero poletnega blaga po izredno nizkih cenah.
Rojakom se vljudno priporoča
FRANC LEBAN
Av. del Campó 1080
U. T. 59-3102
bodi tudi ti prvi, ki bo odprl to škatljo! Shrani te ključe, od katerih zavisi ne samo naše življenju, temveč usoda cele Rusije!"
"Da, Peter Voroncov, odpri jo!" zakliče naenkrat dvajset glasov.
"Tukj je sekira!" zakliče slašči-čarnar Risan in prinese iz kota sekiro. Nočemo časa izgubljati 1 Raz-bij šktaljo."
"Da, razibil jo bom!" reče Voroncov in zamahne s sekiro. "Kakor bom razbil to škatljo, v kateri se nahajaj drageeni ključi, tako bomo razbil'i in uničili Katarinin prestol!"
Udarec — pok — škatlja je bila razbita. Pred zarotniki je ležal velik, umetniško izdelan ključ.
"A sedaj na delo!" zakliče Mirovič in potegne sabljo. "Pridite k meni in dajte da ponovimo zaprisego ! Zakolnimo se, da bomo nocoj složni! Zakolnimo se, da bomo znali umreti kot možje! Jaz izgovarjam prvi: Prisegam pri svoji časti!"
"In jaz prisegam", zakliče Peter Voroncov s povzdignjenim glasom, "pri svoji jezi in krvnemu sovraštvu napram Katarini!"
"Prisegamo — prisegamo!" je zmolklo odmevalo v kleti. Zarotniki so prisegali, doteknivši se z rokami ali z ustnami Mirovičevega meča.
"Brat Risan," zakliče Mirovič sVašrtičarnarju "ali so konji pripravljeni?"
"V mojem hlevu stoje" odgovori Risan, "štiri mesece smo jih hranili zastonj Nocoj si naj zaslužijo svoj kruh. Jamčim vam, da bodemo čez dvci uri že prišli do trdnjave!"
"A. orožje — vse v redu?"
"Samokresi, sablje, puške, vse je
pripravljeno. Potrebno je samo da odpremo vrata tci peči, pa bomo našli vse kar potrebujemo."
"Odpri!" zapove Mirovič.
Čez nekaj trenutkov so stali zarotniki oboroženi do glave. Vsak izmed njih si je opasal sabljo, si vzel po dva samokresa z naboji, a večina je vzel'a razen tega še puško.
"Črne plašče in kape!" zapove* Mirovič.
Risan prikotrlja sod, iz katerega izvleče plašče in kape; popolhoma o-blečeni so stali zarotniki čez nukaj trenutkov pripravljeni za to nevarno pot.
"A sedaj našo svetinjo", -reče Mi-rvič. "Prijateilj Risan, daj nam Ru-rikovo zastavo, da se bo vila pred nami!"
"Tukaj je!" reče slaščičarnar in pokaže na ogromen kolač, ki je stal na nekem sodu.
"Kako, ali v tem kolaču?" vpraša Mirovič, nasmehnivši se.
"Nei najdete boljšega skrivališča" odgovori Risan. "Nikdar nisem bil varen pred gleduhi, pa sem radi tega zavil našo zastavo v testo in vse skupaj spekel. Upam, da je nepoškodovana 1"
"Potegne nož iz žepa in razreže kolač na štiri dele. V sredini je ležala zvita črna zastava Rurikova.
Peter Voroncov jo razvije in z gromskim glasom prečita napis:
"Smrt Katarini! Živel Ivan An-tonovič, car ruski!"
Zarotniki gredo tiho na dvorišče. Risan gre z nekaj tovariši po konje. Čez malo časa so bili konji na dvorišču. Zarotniki skočijo v sedla in povorka se začne pomikati proti trdnjavi.
26. POGLAVJE Zarota,
Na čelu so jahali Mirovič, polkovnik Brankov in Peter Voroncov. Jahali so po najmirnejših petrograj skih ulicah. Ni minilo četrt ure, ko so bili konjeniki že izven mesta.
Noč je bila tumna. Luno in zvezde so zakrivali črni oblaki.
Vodstvo je prevzel polkovnik Brankov, ki je pot do trdnjave naj-točneje proučil. Ko so ugledali trdnjavo je prešla kj ura in štirideset minut.
Mojster, ki je zgraeiil to trdnjavo je moral biti zelo pameten mož. Zdelo se je, da trdnjave sploh ni mogoče' zavfeeti, najbrže zato, ker je bila sezidana na otoku Neve. Brez čolna ni bil'o mogoče dospeti do trdnjave, a čoln bi straža mogla takoj' opaziti. Na obali je bil samo eden edini čoln, ki pa je služil vojakom trdnjavev Ta čoln je bil vedno zastražen.
Ko so se zarotniki približali temu kraju, zapove Mirovič zjahati s konjev. Risan in dva tovariša ostanejo, da privežejo in varujejo konje. Ostali so izvl'ekli svoje samo-krcise in gredo za Mirovičem.
Ta je usmeril svoje korake ravno na kraj, kjer je vedel, da je skrit čin. Z onjim je šel Gabrovski. Ta je držal v roki nabito puško.
Neikaj sto korakov pred krajem, kjer se je nahajal čoln, zapove Mirovič svojim tovarišem, da počaku-joi, a on gre z Gabi'ovskim tiho naprej.
Nadaljuje
ZOBOZDRAVNIKA
Dra. Samoilovič de Falicov
in Dr. FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181
U. T. 5y - 1723
KROJAČNICA
Peter Capuder
se priporoča cenjenim rojakom Río Bamba 879 — Bs. Aires
RESTAURANT "KRON A"
337 - Calle TUCUMAN - 337 BUENOS AIRES
Največji slovenski restaurant v centru. — Krasni prostori. — Zelo pripravno za svatbe ali bankete. Cene zmerne. — Prenočišča samo 70 cte. — Vsak večer svira prvovrstna godba.
Se priporočata lastnika:
TEMLIN & GOMBOC.
Ako hočete biti zdravlieni od odgovornega zdravnika
zatecite se k
Dr. A. GODEL Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje —
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
Krvne in kožne bolezni
ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — 8pecija- listi za pljučne, srčne, živ reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. GOVORI SE SI OVENSKO
CALLE CANGALLO 1542