LETO CASO) XLV (39) Štev. (No.) 13
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 10. aprila 1986
Volitve v Sloveniji 1986 ?
Slovenije in njena samostojnost
Letos pomladi bodo imeli v Sloveniji in -SFRJ volitve v krajevne, občinske', republiške in federalne organizacije1. Ta siimi in dragi napor režima bi se moral 'imenovati povsem drugače, ker gre v celoti samo za potrditev kandidatov določenih po partiji. 'Na račun ’demokracije je letos dovoljeno po več kandidatov za isto mesto. Novembra 1945 je režim še dovolil voliti opozicijo, ker pa ta ni šla na volišče, je bila prisotna s črno skrinjico. Po 40 letih evolucije državljani nimajo niti te možnosti. Ostaja izbira ne, iti na volišče, toda to je za službo in karakteristiko tvegano. Doma prevlada v težkem družbeino ekonomskem stanju velika apatija, narod si potihem misli: tovariši, razdelite si stolčke, nas pa pustite na miru.
Letos se prvič precej opaža, da je težko dobiti kandidate za krajevne odbore. Ti funkcionarji so pač izpostavljeni kritiki, pritoževanju, verjetno igra precejšnjo vlogo tudi možnost kakih nepredvidenih neredov, saj bi se ljudska jeza najprej spravila nanje. V dnevnih časopisih je dokaj dopisov bralcev, toda vse kritike so v okviru, ki ga dopušča partija. Nihče si ne upa na dan, s pravim krivcem za današnje' stanje. Narod pa molči trpi in tako nujno
samo čaka pasivno, kaj mu bo prinesel čas. Tako stanje pa je nevarno, ker mu bodo usodo krojili drugi.
Veliko upanje je bilo v opozicijo predvsem kulturnih delavcev, ki so že načeli vprašanje krivca odgovornosti In nekega simboličnega pomirjanja za tragedijo junijskih dni iz leta 1945. Vzemimo primer Bojana Štiha, pisatelja. Kazalo je, da se bo dvignil izven okvira boječega kritika, ki si upa odklanjati samo posamezne faze revolucije in današnjega stanja. V kritiki letošnjih volitev pa j!e Štih razočaral. Pravi, da je slovenski volivec omejeni v izbiri kandidatov, ker mu današnja družba (ne imenuje partije!) sili samo Svoje izvoljence povsem tako kot v cesarski Avstriji, ko so mu priporočali voliti zavedne rojake, vdane cesarju in veri. A to ni dobra primerjava, saj je v stari Avstriji obstajal večstrankarski sistem. A po drugi strani v svojem dnevniku (Naše novine 6. marec 1986) govori o pravljici večstrankarske OF in o neki bodoči suvereni Sloveniji, ki pa mora biti samo socialistična in, demokratična. A kakšna naj bi bila ta čudiia „demokracija“ v okviru ene same stranke?
dr. Peter Urbanc
Po poročilih „Frankfurter Allgemeine Zeitung“ je slovenski pisatelj ter profesor slavistike Matej Bor povzročil precejšnjo začudenje, ko je pred kratkim izjavil, da po njegovem mnenju Slovenci po- svojem izvoru sploh niso južni Slovani, temveč naj' bi bili potomci avtohtonih Venetov —, ki pa .naj bi le bili slovanskega porekla. Prizinani izvedenec za starejšo zgodovino Slovencev prof. Grafenauer ga je zavrnil, češ, da Veneti niso bili Slovani. Dolgo časa so jih smatrali za potomce Ilirov, sedaj pa ugotavljajo, da so zaradi svoje etruščanske pisave zagotovo italskega izvora, če pa tu in tam naletimo na Venetom slične besede in o,značke slovenskih krajev, je to zgolj naključje.
Ta spor dveh zgodovinarjev verjetno ne bi imel tako širokega odmeva, ko ne bi slučajno sovpadal z 'izjavo dveh slovenskih politikov -—• Hafnerja in Šetinca, v kateri zatrjujeta, da Slovenija sicer sprejema svojo vključitev v Jugoslavijo, vendar je pa vsekakor možno, da se Slovenci kdaj drugače odločijo. Ta izjava pa je ogorčila Dolanca, ki je zatrdil: „Če bodo Slovenci zapustili Jugoslavijo, se bod-o ponovno znašli v položaju kakor pred leti — Romani in Germani jih bodo zmleli!“ Seveda je takoj zopet obdolžil nekatere inozemske kroge, ki menda nagovarjajo 'Slovence, da bi razrušili Jugoslavijo ter se osamosvojili.
Grafenauer mu odgovarja, da so se Slovenci res odločili ,za vstop v Jugoslavijo — a to le zaradi bojazni pred premočnimi nemškimi in italijanskimi sosedi, ki so jih ogrožali. To so storili, da bi rešili svoj marod pred propadom in ne zato, da bi „utonili v Jugoslaviji“.
Zato so slovenski kulturniki tudi energično protestirali, ko so sedanje oblasti uvedle šolske knjige v katerih sta bili spremenjeni slovenska zgodovina in literatura, in se pritožujejo, da jih Srbi dolžijo pretiranega nacionalizma in šovinizma. Ljubljančani trdijo, da -se je v sedanji socialistični Jugoslaviji pojavil isti jugoslovanski centralizem kakor pred drugo svetovno vojno in ki se spaja z velesrbskim hegemonizmom.
Na splošno večina ’Slovencev trenutno ne misli ina ločitev od Jugoslavije, vztrajajo pa na lastnem narodnem obstoju, svojem jeziku in svoji kulturi. 'Slovenski gospodarstveniki so prepričani, da se Slovenija. lahko sama vzdržuje in niso resnične trditve, da je zmogla razviti -svojo industrijo samo .zaradi cenenih surovin z juga. Pravijo, da te surovine drago plačujejo, predvsem ker Bosna nima nobenega inr teresa, da bi jim prodajala, ker na-
merava sama zgraditi močno železno. industrijo. Bosansko jeklo je dvakrat dražje, kot pa bi stalo uvoženo iz inozemstva.
Grafenauer poudarja, da se je brezdvoma slovenski narod drugače razvijal kakor drugi južni Slovani. Močni vpliv severa in zapada na Slovence se pozna tako v jezikovnem kakor tudi v kulturnem razvoju imi pojem pripadnosti zapadni Evropi je pri (Slovencih 'izredne važnosti. Omenja prvo slovensko državo, ki je segala daleč na sever na Koroško. Sedanja Slovenija, ki leži med Karavankami in Jadranskim morjem in 'ima komaj 2 milijona prebivalcev, pa je stvaritev zadnjih let.
Za Slovence so odprte meje proti zapadu življenjske važnosti, zahtevajo jih zaradi „enotnega slovenskega kulturnega prostora“. Nanašajo se na slovenske manjšine v Italiji 'in Avstriji, kjer pridejo v teh predelih do veljave tudi druga mišljenja in ne samo socialistična. Končno menijo slovenski intelektualci, ne pa sem opazovala samo tako, od slovenskem duhovnem življenju socializem nima monopola.
FAZ — Frankfurter Allgemeine
Zeitung — v februarju. Priredila Pavlina Dobovškova
Cilj KP: samo oblast
HoroRskop
Vsem, ki so se v začetku revolucije v Sloveniji; postavili odločno proti njej, je bilo popolnoma jasno, da je Komunistična partija hotela s 'svojim delovajem uvesti svojo tako željno pričakovano in: dolgu pripravljano revolucijo in ji narodnoosvobodilni boj, za katerim je skrivala svoje cilje, bil le krinka in sredstvo, s katerim je privabila v svoje vrste marsikoga. Bili smo mišljenja in prepričanja, da je najhujši sovražnik slovenstva komunizem in mu je zato treba upreti in se mu ne pustiti ponižno poklati.
Seveda je bilo tudi nekaj ljudi, sicer protikomunistov, ki pa niso v partizanskem boju v&deli skrite (ne tako skrite!) roke komunizma, ampak so mu pomagali, celo bistveno pomagali, da je dosegla partija svoje cilje. Tako smo 'brali pred kratkim, kako je bil minister dr. Izidor Cankar naivno navdušen nad partizani in Titom, ki „Ine bo nikoli uvajal komunizma“, vemo, kako je bul Edvard Kocbek s svojim delovanjem delovanjem revoluciji v pomoč in še kaj.
Mi pa smo za vse to bili izdajalci svojega naroda, izkoreninjenci, protikomunistični histeriki ali v najboljšem slučaju „sedli Ina napačen vlak“. Vsi so trdili, da nismo imeli prav, da je bila partija za narodno osvoboditev.
Sedaj pa. je prišel glas iz partijskih vrst glas, ki je dobro poznal zakulisje in naravo partizanstva ter so zato njegove besede še bolj tehtne, še bolj resnične in verodostojne. Gre za Dušana Pirjevca.
To je1 bil partijec še fiz študentskih let pred revolucijo, agitator na univerzi in tako zaupanja vreden, da ga je partija takoj postavila za politkomisarja. Mlajšim v vednost naj povemo, da so partizanski oddelki imeli dva poveljnika: komandirja, ki je 'bil dober vojak 'in poveljnik in za katerega ini bilo nujno, da je bil partijec. Poleg njega pa je imel isto, če ne še večje oblasti politkomisar, ki ga je postavila partija in je skrbel, da je bilo vse življenje v četi v skladu s partijskimi željami, ter je tudi nadzoroval in preusmerjal partizane v partijsko miselnost. To je bil torej Pirjevec med revolucijo. Po in,jej je postal univerzitetni profesor za slavistiko, obenem pa se je od partije oddaljeval, dokler ni proti koncu življenja prekinil z nj'o. Partija ga je
seveda odrezala in njen „zvočnik“ Jože Javoršek ga je razglasil za največjega sadističnega zločinca in klavca. Koliko je verjeti temu, ne vemo (če ni bilo vse le maščevanje?).
Pirjevec j'e umrl pred desetimi leti, sedaj pa je izšel njegov dnevnik iz leta 1975 v ljubljanski' Novi reviji v njeni marčevski 45. številki. V tem dnevniku piše Pirjevec o marsičem fin je v tem svojtem pisanju res odkritosrčen iška tel j resnice in smisla življenja ter dogajanja. Med temi svojimi razmišljanji, K se đogaj'ajo ravno ob znanem Kocbekovem razkritju povojnega pokola domobrancev, Pirjevec naniza nekaj misli, s katerimi smo polinoma v (soglasju, saj v njih pove resnico. V njih prizna, da je partiji šlo samo za oblast in da je pokol neopravičljiv zločin!
Naj sledi nekaj odlomkov iz Nove revije:
25. julija 1975
Čisto jasno je, da smo komunisti glede na svoje želje, glede na bistvene nemočnosti samoutemeljevanju potrebovali državljansko vojno in da smo v tem smislu bili „veseli“ bele garde, in sicer natanko tako, kakor to popisuje Kocbek, le da Kocbek še ni povedal vsega. Samo državljanska vojna je lahko povsem in v celoti potrdila projekcijo in samo-zasnutek KP. In samo državljanska vojna je odpirala zanesljivo perspektivo .zmage KP in prevzema o-blasti, kajti treba je vendarle že enkrat razumeti, da je bistveni cilj KP: oblast in samo oblast.
10.	maja 1975
Problem postane likvidacija tistih
12.000	domobrancev po vojni, tj. po sklenitvi miru. če so ti domobranci vojaki, potem je ta pokol čisto 'navaden zločin. S stališča narodnoosvobodilne (s stališča OF morale) morale te likvidacije ni možno opravičiti in ostaja pokol — zločin. O-pravičiti je možno samo s stališča državljansko-razredinega boja — a to opravičilo spet ni možno, ker dr-žavljansko-razredna vojna ni bila nikoli v resnici .proklamirana. (Fatalno je, da je v tistem dokumentu SZDL Kocbekova misel v zvezi s tem uradnim vprašanjem napačno, lažno lin docela skrivljeno, spačeno interpretirana — ta laž je ztnak strašne
V prejšnji številki našega lista smo lahko. brali, kaj piše ljubljanska revija Mladina o pokolu leta 1945, kako natančno opisuje, kaj vse se je zgodilo in kje1.
Pa ni samo polpretekla zgodovina in njeno zamolčavanje predmet pisanja Mladine; še večjo pozornost zaslužijo „pridobitve NOB“ ali „socialistične in samoupravne družbe“. List gleda na vse aktualno dogajanje doma z zelo kritičnimi očmi. in takoj pove kritične pripombe. Se-
nemoči.) Pri tem je še posebej grozljivo to, da je komunistično vodstvo Kocbeku ta pokol kratkoinmalo prikrilo. Ribičič (gl. Naši razgledi) pa govori: smo uničevali fašistične izdajalce v času okupacije v zadnjih o-svobodilnih operacijah v očiščevalnih akcijah naših varnostnikov v boju z banditizmom. Š. (prav tam) pa govori sploh čiste neumnosti! Če pa je kaj problem, je samo dejstvo, da sta Kidrič in Kardelj kratkoinmalo zanikala ta pokol, kajti to dejstvo kaže, da sta se čutila kriva. To pa pomeni, da komunisti r4s nosijo to krivdo ‘i|n, res je, da je bil to tajen sklep in da je' vse ostalo tajno. V isto dokumentacijsko rubriko ’sodi dejstvo, da od odgovornih (mislim tudi na Vidmarja danes v Delu 'in na Fajfarja) Kocbeku sploh nihče ne odgovarja konkretno ravno za te domobrance, marveč vsi govorijo le nekako nasploh — se pravi pač o tem, da je bila bela garda in da smo belo gardo pač tolkli, uničevali itd. Problem pa je v tem, da smo pobili 12 tisoč vojnih ujetnikov, ki jih nismo mi ujeli, marveč so mam jih izročili Angleži in Amerikanci — in Kocbekov razgovor s CK-jem poteka šele oktobra 1946. Posebej se odpre vprašanje: kako da so nam jih vrnili brezpogojno, ali pa smo se morali čemu zavezati, pa smo potem to prekršili.
10. maja 1975
Kakorkoli že: nerazumljivo je,-da partija leta 1946 ni bila sposobna priznati tega pokola, marveč so se tisti fantje preprosto lagali kot smrkavci. In še (bolj nerazumljivo je, da je Kocbek tem komunistom verjel. In na ta smrkavski način deluje partija tudi danes...
Pirjevec ima prav!
TDml
veda je bila zato že večkrat zaplenjena, tako lani ob sojenju advokata Seksa, letošnja druga številka sploh ni izšla zaradi blagohotnega nasveta, da bo drugače zaplenjena, itd. A to ji še bolj' poveča krog bralcev, ki so siti uradnega mlatenja prazne slame v Delu.
Na zadnjih straneh revije je kotiček, namenjen astrologiji. Pa to ni tak, kot ga normalno poznamo, ni horoskop, ampak HORORSKOP: V njem bičajo na šaljiv, malo zavit način 'iste napake režima, kot jih obravnavajo bolj resno na prvih straneh.
Za zgled objavljamo inekaj prerokb in napovedi, ki se nanašajo Ima aktualne „volitve“ in njihovo svo-bodnost ter na novega predsednika vlade Mikuliča. in njegovo znano trdo roko. Berimo:
VODNAR
Tukaj smo vas, dragi tovariš, že na pol odpisali, če nočete čez mejo, pač nočete. Pokopali vas bodo v ne-blagoslovljeni zemlji. Kljub vsemu bi vas radi opozorili, da vam bo še žal, ker se vam bo v kratkem — glede na spremembe v zvezni vladi — zazdela emigracija v Sovjetsko Rusijo vsaj toliko ljubka kot izselitev v Ameriko. Glede Madžarske se pa pod nosom obrišite, takih cincačev tam ne marajo.
BIK
Zadnje čase W vaši politični nazori, milo rečeno, zmešani, če boste še naprej javno trdili, da je bistvo diktature proletariata praksa svobodnih volitev, kjer mora biti za diktatorja več kandidatov, vsekakor pa vsaj dva, ki ju volivci svobodno in demokratično izberejo, vam bodo kje za voga!om demokratično in svobodno razgonili smrček, naslednje srednjeročno obdobje pa boste preživeli za zidovi in zobali cimetove piškote, ki vam jih bo v paketih pošiljala mama.
VODNAR
Vaše cincanje in onegavljenje, češ, ali bi šel, ali ne bi šel, pa pretehtavanja boljših in slabših strani permanentne emigracije vas bodo še drago stali. Končalo se bo tako, da boste prosili, naj vam pustijo na roke izkopati predor pod Karavankami, samo če potem lahko ostanete na drugi strani. Pa bo že prepozno.
Se bodo te napovedi HOROR-SKOPA uresničile?
P©lieijm pretepa mladine
Nemški časopis Frankfurter Allgemeine Zeitung prinaša poročilo ljubljanske „Mladine'“ o neprijetnem dogodku, ki se je pripetil konec leta v Ljubljani. Nekaj mladostnikov iz prknorsike vpsi tik italijanske meje je pred stadionom Tivoli čakalo na omnibus, da bi jih odpeljal domov. S svojimi učitelji so namreč naredili izlet v slovensko prestolnico. Med čakanjem na vozilo so peli razne pesmi, a so se na splošno lepo obnašali. Očividci poročajo, da se je naenkrat pojavila policija — celo s psmi — ter pričela pretepati, kogar je bilo moč doseči —• celo invalide in otroke. Vsesplošno ogorčenje je prisililo policijo, da se je o-prostila zaradi neupravičenega ravnanja, toda nejevolje — predvsem primorskih rojakov — je bilo veliko. Pravijo, da imajo komunistične oblasti isti surovi način zatiranja, kakor so ga imeli predvojne fašistične tolpe.
Toda to ni bil edini grobi nastop policije. V 'zadnjem času so napadi javnih oblasti pogosti predvsem na študente in to po vsej Jugoslaviji. Mladina javno izpoveduje svoje nezadovoljstvo, kar čestokrat privede do represije.
Mogoče me veste? da ...
—	da je delegacija „Kristjanov za socializem“ iz Zvezne republike Nemčije, ki je v lanskem juliju v spremstvu dr. Grmiča in dr. Rajhmaina obiskala Srbijo, naletela v pravoslavnih samostanih Žica in Studenica na ugovarjanje zoper udinjanje Cerkve nekemu po itičnemu režimu. . .
—	da na Madžarskem živi 64-letoi duhovnik, ki je nečak pokojnega maršala Josipa Broza-Tšta in ki se tudi sam piše Josef Broz, po-madžarjeno Busaz—
—- da zaradi izrednega zdravstvenega čudeža, do katerega je na njegovo priprošnjo prišlo v Čilu, utegine škof Gnidovec na poti proti oltarju prehiteti Baraga in Slomška...
MLADIKA, Trst, št. 1-1986
POROČILO O SLOVENSKEM DNEVU, KAKOR TUDI O SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOLAH BOMO OBJAVILI V PRIHODNJI ŠTEVILKI.
Stran 2
—üjl, isatüLa pa ti xtti	imr
Narod si bo pisal sodbo sam?
„Razdelite si že svoje položaje in pustite nas pri miru,“ pravi največji del normalnih Slovencev v Jugoslaviji. Apatija je vsesplošna. Pred sabo pa imate predvolilne zapiske nekega „cinika“ iz domovine.
iSaj vsi poznate ljubljanski tednik „Mladino“ ki ga ureja izredno sposobna skupina mladih intelektualcev. Podobno tudi časnik študentov ljubljanske univerze „Tribuna“.
Omenjena časnika se poleg vsebine razpoznavata tudi po načinu, kako se prodajata. V tem, ko se vsi „normalni“ časniki podajajo v kioskih 'in trafikah, pa Tribuno in Mladino prodajajo prodajalci-študentje kar po ulicah. Na pločniku razpostavijo po tleh kupe Mladine in Tribune in že po nekaj urah se kupi spremenijo v dinarje.
Nisem vam tega kanil pripovedovati zaradi te pripovedi, marveč zategadelj, ker sem se spomnil s kakšnimi „gesli“ je eden teh prodajalcev Mladine pred osrednjim ljubljanskim trgovskim središčem nekega deževnega dne prodajal ,svoj“ časnik. Vpil je: „čeprav dežuje, revolucija še vedno traja! Kupite Mladino!“
Tribuna in Mladina imata v primeri s „spodobnimi“ časniki majhno naklado in sta razprodani isti dan. kot izideta.
Pa zakaj to ljudstvo, ki ga že 40 let vzgajajo v soeializmu, tako rado sega po časnikih, ki so vse prej kot „revolucijski“ ! iSo pa zato revolucionarni. 'Revolucija nedvomno traja, toda me tista, o kateri govorijo politiki, marveč tista, ki jo oznanjata Mladina in Tribuna.
O tem sem vam začel pisati zato, ker se v teh dneh pripravljajo (spet enkrat) zgodovinski dogodki — volitve v nove občinske, republiške in zvezno skupščino.
Nekaj malega bi vam rad napisal o tem, kako to ljudstvo pod Triglavom, pa tudi tisto na Balkanu, doživlja te volitve.
Namig za ta moj prispevek je prišel od zunaj ; od — kot se pri nas reče — emigrantskih krogov. Ker pa so zame tud: „emigrantski krogi“ Slovenci, si ne morem kaj, da ne bi vsem Slovencem na svetu povedal, kako razume volitve jugoslovanska družbena ureditev. Volitve gromovito odmevajo v tisku in ma RTV, po svoje pa tudi v Mladini in Tribuni, še bolj po svoje pa med ljudstvom. Ljudstvo pa naj bi si po prepričanju „naivnega“ Cankarja samo pisalo sodbo. Ali si jo piše samo ali ne, v vseh političnih ureditvah 'najbolje pokažejo volitve, če so demokratične — si ljudstvo piše sodbo; če oligarhija določi samo sebe in od ljudstva zahteva, da jo „izvoli“, pač precej težko govorimo o „pisanju sodbe“.
Na Balkanu in pod Triglavom sta bila vladar ali vsaj oligarhija tista, ki sta na vseh volitvah v zadnjih štiridesetih letih pisala sodbo namesto ljudstva.
Zdaj so se reči pričele v in.ekem pomenu spreminjati, samo naj nikar kdo ne misli, da se jugoslovanskim „delovnim množicam“ zato letos obetajo demokratične volitve. Ne, o tem tudi ni besede v tem pisanju. Demokracija se v jugoslovanski socialistični: resničnosti še ne more izviti iz maternice „socializma“.
Samo na kratko poglejmo nekaj utrinkov iz obdobja pred volitvami: Najprej skok v najbolj’ južno jugoslovansko republiko, Makedonijo. V Skopju so vse organizacije: Zveza borcev, mladinske organizacija, Socialistična zveza, sindikati in kdo ve še katera, kandidirale človeka za člana Centralnega komiteja Zveze komunistov Makedonije. Vsi so se o njem izjemno pozitivno izražali in ga ocenjevali v samih presežnikih; da je zavzet komunist, sposoben or-, ganizator itd. Kandidirani nesrečnik je zadnji zvedel, kam ga kandidirajo Nemočno je odšel na Socia-lisLeno zvezo in „priredil predstavo“ o kateri zdaj govori vsa Jugoslavija. Izjavil je: „Fantje, pa kaj se greste, jaz sem vendar že 1969. leta vrnil partijsko izkaznico!“
No, Makedonija je daleč; pa tudi pod Triglavom mamo dovolj „znamenitosti“, da lahko pometamo pred svojim pragom.
Ker naj bi tako imenovane kandidacijske konference pred volitvami potrdile ali zavrnile predlagane kandidate, je ob letošnjih volitvah
prišlo „naročilo“, da sme o kandidacijske konference tudi čisto zares koga zavrniti. Doslej je bilo pač samoumevno, da take konference samo potrdijo tiste, ki so bili predlagani. Kdo je koga predlagal, se u-radmo ne ve niti letos, čeprav v resnici vsakdo ve, da je predlagatelj partija.
In tako se je začelo. Ljudstvo pri nas ni navajeno odločati. Cankar je pretiraval s tisto sodbo, ki da si jo bo narod sam pisal. No, in prihaja do nerodnosti.
Dosedanja ministrica za šolstvo Majda Poljanšek je plačala davek narodovi volilni neizkušenosti. Na začetku njenega ministrovanja smo v Sloveniji izvedli reformo srednjega šolstva; odpravili gimnazije in vpeljali tako imenovano usmerjeno izobraževanje. Ker je to srednješolsko izobraževanje doživelo polom (srednješolci so imeli le dve uri slovenščine tedensko), in ker zdaj pripravljamo reformo reforme srednjega šolstva (po novem bo spet štiri ali pet ur slovenščine v srednji šoli), naj bi nesrečna ministrica Majda „plačala račun“ za zablodelo reformo. Pri tem ljudstvo seveda ni pomisilo, da je Majda mogla prinesti na mizo samo tisto kar so ji skuhali v kuhinji centralnega komiteja Zveze komunistov. Pa še ta CK je skuhal jed po beograjskem receptu.
Imamo možnost, da koga zavrnemo in smo se spravili na Majdo, ki je zategadelj' postala skorajda zločinka. Pravim zločincem pa si tudi ljudstvo še nič ne upa.
Pa daj ljudstvu oblast, če je ni vajeno! Pa maj si ljudstvo piše sodbo, če si je ne zna!
Podobnih zgodb je na ostajanje. Še ena sama bo dovolj, da bi svet, ki je na volitve že navajen, spoznal, kakšne so lahko volitvene začetniške težave v družbeni ureditvi, ki bi po sili hotela biti demokratična in obenem vladati z diktatorsko kliko.
Denimo, da je bilo fantu ime1 Matevž, bil pa bi lahko tudi kaj drugega, ker gotovo ni osamljen v svojih tegobah.
V neki podeželski krajevni skupnosti na Dolenjskem so imeli kandidacijsko konferenco. Predsednik Socialistične zveze v kraju je predlagal seznam imem za delegate v krajevni skupnosti, v občni, republiki l.n federaciji. Seveda navzoči 'vaščani miso mogli priznati tistih delegatov (za občino, republiko in federacijo), ki niso bili iz njihove vasi, zato so jih potrdili, kot so bili navajeni delati leta in leta. Primerilo pa se je, da za krajevno skupnost in obč-ino ni hotel kandidirati nihče od navzočih vaščanov, ki so bili predlagani. Imeti v današnjem času v Jugoslaviji politično funkcijo, pomeni osmešiti se pred vso vasjo. Ni kazalo drugega, kot da je predsednik krajevne skupnosti izbral kandiate med tistimi vaščani, ki se niso udeležili kandidacijske konference. Med njimi pa je bil tudi Matevž, ki so ga predlagali za predsednika krajevne skupnosti. Še naslednji dan Matevž ni vedel ničesar o tem, da bo skorajšnji župan. čez dva dni se je začelo: obiskal ga je miličnik i,z bližnje postaje milice in ga začel zasliševati, zakaj, da je kandidiral za predsednika krajevne skupnosti, ko pa vsi vedo, da je bi] pred leti obsojen, na denarno kazen zaradi divjega lova. Začel mu je groziti, da ga bo razkrinkal. Matevž še vedno ni prišel do sape...
Ko je nazadnje zvedel, kakšno godljo so mu skuhali sovaščani, je hotel tožiti predsednika krajevne Socialistične’ zveze, pa so mu miličniki „pojasnili“, da on nima pravice nikogar tožiti, ker se je pred sedmimi leti ukvarjal z divjim lovom. Tudi so mu „razložiti“, dà je pač kandidiran za predsednika krajevne skupnosti in da položaj mora sprejeti, ker bi sicer izpričal tudi sovraštvo do družbene ureditve...
Ni znano kaj se je naslednje dni dogajalo z Matevžem; šele po petih dneh so ga sosedje spet videli: bil je ves omotičen in v zamazani obleki. Znano pa je, da je kandidacijski
STOBOĐKA SLOVENIJA
... ji j. 'ggr- ' "	..
Tone Mizerit
Gospodarska in socialna kriza, katere odmeve slišimo vedno bliže, iln v čedalje bolj grozečem tonu, za-krijeta marsikateri dogodek in marsikatero snov razmišljanja argentinske politike. Tako je tudi pretekli teden nova obletnica invazije Mal-vimiskega otočja prešla kaj hitro, kot blisk sredi moči. In to noč pretresa nevihta prav tako rastočega političnega nerazumevanja.
KONČAN je boj?
Pred štirimi leti, 2. aprila 1982, je pričel teči boj. Ni dvoma danes, da je tedaj država stala na prelomnici, in m.ičesar ne moremo postaviti v enako luč pred in po tej Malenški gesti. Morda bo kdo označil ugotovitev za „zgodovinsko ugibanje“ ali „fantazijo“. A vprašanje argentinske ustavnosti, demokracije in vojaških vlad je trdno povezano z vprašanjem maMnske vojne. Lahko bi celo trdili, da bi danes mogli imeti v državi še vedno vojaško vlado, ako bi bil lizid vojne drugačen.
iPo tej prelomnici pa se bistveno ni nič spremenilo. Upanje na neko preroditev je hitro splahnelo. In a-koravno so dosežki izkušenj za demokratično življenje v tem obdobju izredni, je razkol v narodu in pomanjkanje velikih političnih ciljev še vedno ena najtežjih bolezni Argentine. 'Omenimo le, da so spomin invazije na Malvine obhajali ločeni na štiri velike dele: levičarski bivši bojevniki in njih sopotniki (vsa argentinska levica) ; bivši bojevniki, ki so pod vplivom katoliških in nacionalnih krogov, ter njih somišljeniki; vlada; ter oborožene sile. Ni bilo skupnih točk razen datuma evokacije. Ni smepi do skupne poti, razen imena države, ki jim daje okrilje.
!Za obletnico je prišel v državo tudi glavni tajinik Združenih narodov Pérez de Cuellar. Povedal je, da ne prinaša nikake novosti glede angleške nepopustljivosti. Vsa argentinska diplomatska ofenziva, vsi naponi Združenih narodov ne morejo pripraviti angleške vlade, da bi
postopek v omenjeni krajevni skupnosti, občinska kandidacijska konferenca označila za neustrezen.
Prodajalci Mladine in Tribune na ljubljanskih pločnikih pa bodo verjetno kmalu prodajali svoje časnike z „gesli“: „Divji lovec, predsednik krajevne skupnosti ! Kupite Mladino !“
Hotimir
sedla za mizo z argentinskimi predstavniki, pa upoštevala, vsaj kot snov debate, problem suverenosti Malvilnskega otočja. Tudii v tem so pretekla leta pokazala, 'da ni bila vsa resnica ne na eni, ne na drugi strani. Gospa Thatcher, ki se je bojevala proti „fašistični diktaturi“, se trenutno bojuje, brez orožja a z elnakim zagonom, proti jasni demokraciji. Ne bomo nasedli namiga-vanju, da s tem demokracijo ogroža. 'Zapišimo le dejstvo, kajti zlasti po svetu o tem nimajo jasnih pojmov. Pa še, da gospa Thatcher danes išče mrzlično kak nlov „faktor Malvinas“, ki bi nagnil na njeno stran glasove volivcev, kot jih je nagnil po malvinskii vojni.
STRAŠNO BESNEČ
Da, prav besneli so sindikalisti, ko jim je delavski minister nasvetoval, naj tisti večer gledajo TV, pa bodo zvedeli, kaj jim vlada nudi v zameno za njihovo lepo obnašanje. Bilo je kaj neresno, in tudi nelojalno s strani vlade. Obljubila je delavskim vodjem, da bo počakala do 10. aprila z odgovorom, lin se medtem z njimi pogajala o povi-šicah. Pa je teden prej, brez pogajanja, brez razgovora, in celo brez obvestila odločila po svoje. In to odločitev so sindikalisti mogli poslušati šele po televizijskem prenosu.
Izbire ni bilo. Vodstvo CGT, ki stoji med dvema ognjema, se tako vedino bolj približuje upornim pozicijam. Po eni strani pritiskajo nanje sindikati iz notranjosti države, katerih politika, je istrogi boj proti vladi; po drugi strani pa vlada nič ne pomaga pri tej situaci:ji. Večkrat so radikalni krogi sami priznavali, da se Ubaldini zelo mirno zadržuje do vlade, in da je doslej še vedno izpolnil obljube, ki jih je dal Alfonsinu. Zahvale in razumevanja s te strani ini bilo.
Glede stavke same, je sedaj napovedana za 24. in 25. april. Tudi predvidevajo, da bo trajala 48 ur, namesto 36. To ima dvoje prednosti za sindikate. Kadar ljudje že delajo, je težko, da bi radi zapustili delovna mesta. Pri zadnji stavki je to negativno vplivalo na udeležbo pri zborovanju CGT. Poleg tega, se sindikalisti ne upajo znova blamirati, oe bi število pri zborovanju padlo. Zato verjetno ne bo manifestacije, in stavka bo bolje uspela. Vprašanje pa je tudi, če bodo delavci pri-pravljelnii, da se jim odštejeta od plače dva delovna dneva. Zamujenih uric namreč ne država ne privatna podjetja ne bodo plačali. O tem se je vlada že jasno izrekla.
PRED NOVIM SKOKOM
Vlada je dejala, da lahko delavske plače povöpajo med 18% in 25%. To v domnevanju, da se bo mesečna inflacija sukala v višini 2%, kar pa je dandanes nekoliko utopično. Meseca marca je ‘inflacija dosegla 4,6%, kar je najvišji skok od lanskega julija. Inflacija zadnjih dvanajst mesecev je dosegla 178,6%, kar je res malo, če primerjamo s starimi 400% letnimi in-flacijami. A kaj' bo v bodoče? Vlada ne najde neke stalne poti, in sama ne ve dobro kaj storiti. To se kaže tudi v zadevi privatizacij, kjer naletava na hude težave.
Problem privatizacij je svojevrsten. V prodajo so dali; vrsto podjetij, oziroma to prodajo napovedali, a med njimi so primeri uspešnih in strateško važnih podjetij, kot je kovinska industrija SO MIŠA. Vse mesto San Nicolas se je dvignilo proti tej privatizaciji, in za zadevo se je postavil tudi škof Castagna. Podoben je primer nekaterih petrokemičnih podjetij. Končno se vrnemo na izhodiščno točko, to je, na izjavo nekega radikalnega veljaka, ki je dobesedno dejal: „Deficitnih podjetij inam itak nihče ne bo hotel kupiti, tistih, ki pa prinašajo dobiček, pa se nam ne splača prodajati.“ Bo resnično pri tem io-stalo?
Medtem ko se vlada bojuje z vsemi temi problemi, se v peronizmu razvija reorganizacija. To so prave porodne bolečine, a potrebne, če hoče peroinizem postati prava in resna stranka. Imenovani so že komisarji v štirih interveniranih provincah, in do sedaj ni prišlo do razkola. Avgusta bodo notranje volitve, iin tedaj bo napočila ura resnice.
Slovenci na Primorskem
Posebna seja goriških in tržaških voditeljev skavtske organizacije je dovršila zahtevno delo poenotenja in posodobljenja pravil. V 35. letu skavtske organizacije na Primorskem je končno prišlo do odobritve obširnih pravil ter do formalne dokončne združitve fantovskih in dekliških skavtskih organizacij. Na tej seji tržaškega skavtskega vodstva so tudi razpravljali o nizu predavanj in razgovor za voditelje, o tečaju za vodnike, o bližnjih smučarskih izletih, itd .
Kot je že tradicionalno je dramski odsek Štandrež tudi letos uprizoril novo komedijo, s katero potem gostuje vse leto v zamejstvu in Sloveniji. Ob režiji Emila Aberška so se letos odločili za francosko veseloigro avtorja Georgea Feydeauja „Barrillonova poroka“. Premiera je bila v domačem župnijskem domu. Igri, polni zaple-tljajev in humorja, je živahno sledila številna publika.
Na Tronadorju in Lanmu
S svojo družino sem preživljala počitnice v hotelu Mascardi ; prelepo jezero in sonce sta kar vabila k privlačnim športom na vodi, planine pa sem opazovala samo tako od daleč, kot lepo ozadje na skki. Vedela sem, da tam nekje na Katedralu pleza gospod Diinko s svojima sinovoma Bogdanom in Andrejem, Mavričev Marjan je tudi z njimi, jaz pa se nisem pravočasno odločila. Čez dva dni se je Marjan vrnil ves navdušen, ker so preplezali Kate-dralski stolp, in povedal, da se proti koncu tedna odpravljajo na vrh Tronadorja. Tokrat sva se jim sklenila pridružit; tudi midva z atom. Še isti dan sva se peljala domov po opremo: vrv, cepin, dereze, primerno obleko in obutev in seveda 'nekaj hrane. Ata si je naložil najtežje stvari, kljub temu še' n'koli nisem imela tako težkega nahrbtnika. Pa tudi tako težkega vzpona kot se mi sedaj obeta doslej na svojih običajnih planinskih izletih še nisem doživela.
V Dinkovem avtomobilu se nas je peljalo vseh šest skupaj in smo po dveh urah precejšnje gneče na zadnjih sedežih prispeli do Pampe Linde, kjer smo najeli konje. Moja kobila je divje poskakovala, da sem se večkrat kar težko obdržala v sedlu, ata pa je še slabše naletel, njegov konj je rinil bolj nazaj kot naprej. Pot je vodila skozi gosto zara-
ščen bambusov gozd im, čez nire, nadaljevala se je po obširnem močvirju, kjer steza preide v čile, odtod ime Mallin Chilene. Konjem se je močno vdiralo v 'blato in ko smo končno prispel; na trdnejša tla, so se prijazno ctresli umazanije kar po naših hlačah. Po treh urah jahanja je pot postala precej strma in ska-lovita, da smo morali nadaljevati peš. Zelo smo čutili en de] telesa in tudi drugače smo bili precej otrdeli, pa smo sklenili, počivati in kaj prigrizniti. Pogled se nam je odprl v čile in ina č lensk; vrh Tronadorja in še naprej na Mednarodni vrh, najvišji od treh, ki je bil naš cilj. Preleteli so nas trije radovedni kondorji, začuden,;' nad našo prisotnostjo v svojem samotnem kraljestvu.
Po dveh urah precej naporne hoje po skalah in snegu, obloženi s težkimi nahrbtniki, smo končno prišli do stare koče, ki jo opaziš šele v zadnjem trenutku. Podobna je kamnitemu igluju, n kjer nima nič cementa, od znotraj pa je v zelo slabem stanju. Ves leseni opaž so pokurili, ostala je samo miza z nekaj stoli in ležišča brez žinroic, te je nekoč odnesel veter, ko so jih dali sušit na sonce. Vroč čaj se nam zelo prileže in kar ne moremo sè odžejati. Medtem se je zunaj dvignil strahovit veter, da imam občutek, da se tudi koča potresuje. Vseeno gremo občudovat sončni zahod in se
šalimo, da z ©no nogo stojimo v Čilu in z drugo v Argentini, ker je koča ravno na meji obeh drav. Počitek na trdih deskah se ne obeta preveč udoben, posebno oba očeta stokata zaradi svojih starih kosti, vseeno se zgodaj odpravimo spat. čaka nas naporen dan in budilka nas bo vzdignila že ob petih zjutraj.
Dve uri že hodimo, strmina postaja nevarna in sineg je zelo leden, zato si nataknemo dereze, nahrbtnike pa na primernem kraju odložimo. Pobrali jih bomo nazaj grede. Kmalu se' znajdemo ina prostoru med argentinskim in Mednarodnim vrhom Tronadorja, imenuje se Depresión, kjer je lak prepih, da nas zanaša, kot bi bili pijani. Okrog nas se širijo čudne vonjave, da se začnemo sumljivo spogledovati, šele potem pomislimo na vulkansko preteklost Tronadorja. Po kratkem počitku nadaljujemo vzpon v dveh navezah, Dinko odpira pot z Andrejem, Bogdanom n menoj na eni vrvi, sledi nam ata z Marjanom na drugi. Pred menoj se nenadoma Vdre Bogdan do pasu v ledeno razpoko; da b; se ji izognila, stopim vstran, pa, groza, pogreznem se do vratu. Še sreča, da se zadržim s cepinom, ker se nadaljuje razpoka v neznane globine. Ata me izvleče ven in räzen neprijetnega kupčka snega za vratom se mi ni -mie zgodilo.
Le počasi napredujemo v hudi strmini in paziti moramo na vsak korak. Občutek imam, da hodimo po strehi nebotične s-tavbe, in tako se vleče več kot eno uro. Na lepem za-
rfdk«. NOVICE IZ SLOVENIJE
DOMŽALE — Obrtništvo še največ prispeva družbenemu proizvodu v tej občini in sicer 8,72%. Tako so izračunali statistiki za leto 1984, ko je slovensko povprečje znašalo 7,5 odstotka.
LJUBLJANA —■ Moda 86 je 31. ponovitev sejma, katerega si je letos o-gledalo 35 tisoč ljudi. Prišlo je tudi veliko kupcev iz tujine, predvsem iz sosednjih Italije in Avstrije ter ZRN.
IDRIJA — Iskrina tovarna elektromotorjev je sklenila dolgoročno pogodbo z ameriško družbo Fedders. Sporazum predvideva sodelovanje pri razvoju, proizvodnji in prodaji hermetičnih kompresorjev in drugih hladilnih naprav. Iskra bo za Feddersovo tovarno Rotorex izdelovala, hermetične motorje, v zameno pa bo imela ekskluzivne pravice pri prodaji teh proizvodov v Jugoslaviji. Pravijo, da bo v prvih 5 letih vrednost izmenjave 35. milijonov dolarjev.
LJUBLJANA — Povprečni družbeni proizvod (po argentinsko PBI) na prebivalca je znašalo leta 1984 3.529 dolarjev, kar je največ v Jugoslaviji, kjer je splošni PDP 1.9212 dolarjev.
CELJE — Krogljične ležaje („rule-manes“) bodo začeli izdelovati proti koneu leta v Žični. Ti so namenjeni avtomobilski industriji in gospodinjskim aparatom.
LJUBLJANA — Sojenje zaradi propada filma o Dražgoški bitki se še vedno vleče. V načrtu so imeli TV nadaljevanko v osmih delih in celovečerni film, a so do avgusta 1980 posneli le 30% projekta, istočasno pa porabili 13,9 milijonov dinarjev čez celotni proračun. Filme so hoteli imeti za 40-let-nico začetka revolucije. Po branju storjenih napak takoj pade v oči kompletna nepripravljenost, prehitevanje zaporednih etap in skrajna neprofesionalnost. Zdaj so vse naložili na rame takratnega direktorja Vibe filma, Radovana Teslica in direktorja celovečernih filmov I-vana Mažgona. Tisti pa, ki so imeli glavno besedo (poslovni odbor projekta in družbeni svet), pa nočejo nič slišati o kaki krivdi. Tako pač oni razlagajo samoupravo.
LJUBLJANA —- Inflacija v mesecu januarju je znašala 7,6% pri cenah na drobno in 5,7% pri 'življenjskih stroških.
MARIBOS — Alkoholizem je v tem mestu precej razširjen: menijo, da je tu okoli 10.000 alkoholikov, ki škodljivo uplivajo na vsaj 5.000 otrok. Boj proti alkoholizmu naj bi začeli z u-krepi, kot so: prepoved točenja alkoholnih pijač pred deveto uro dopoldne,
ukiniti dovoljeno mejo 0,5 promila alkohola v krvi voznikov in organizacijo predavanj za zdravnike, ki bi bili sposobni prepoznavati alkoholike.
LJUBLJANA — Zavarovalniški arhivi hranijo marsikatero posebnost. Tako je tam najti stare police, ki so jih izdale češke, ogrske, francoske, avstrijske zavarovalnice v začetku stoletja, ki pa so pisane v — slovenščini! Pri splošni konkurenci so se zavedali, da ima tudi jezik nekaj vpliva. Nauk, ki bi moral tudi danes veljati.
MARIBOR — Ugrabitev iz Seraja,
Mozartova opera, je bila četrta premiera te sezone mariborske Opere. Dirigiral je Uroš Lajovic (prvič kot operni dirigent), režial Henrik Neubauer, peli so pa glavne vloge Gordana, Tomič, Nika Vipotnik, Jovo Reljin, Janez Lotrič, Dragiča Ognjanovič in Voja Soldatovič.
UMRLI SO OD 8. do 22. februarja 86:
LJUBLJANA — Terezija Brajnik; Zofka Kožuh; Hakon Sedej; Anton Žu-vela; Drago Jarc; Franc Ficko; Jera Kržič roj. Kržič, 86; Rozalija Pavlič roj. Zakrajšek Frančiška Poček roj. Zore; Franc Horvat SDB; Danijel Krašovec; Ivanka Matko roj. ištiftar, 77; Friderik Lupša; Mihael Grden; Ivanka Tome roj. Breceljnik; Vanda Lindtner roj. Batič; Marija Bizjan roj. Dolničar, 81; Angela Jančar; Marica Hrovat roj. Vider; Vekoslav Valentinčič; Štefka È te bi a j roj. Pavlin vd. Turk; Zorka Levičnih roj. Kavčič; Antonija Jarc; Ivan Kompare, 83; Božo Rabzelj; Sidonija Ficko; Lojze Pleskovič; Viktorija Čepon roj. Zadnik, 97; Josip Videnšek, 78; Janez Bohte, 87; Alojz Knavs; Sonja. Leskovic; Marija Mojškerc roj. Dimnik (Pavcova mama), 85; Ivanka Tauses roj. Kobal; Srečka Germek roj. Bratina; Marija Snoj roj. Vidmar, 86; Drago Janušič; Marijana Novak roj. Mahkota; Milka Kovše; Štefanija Kermavner roj. Komatar; Vili Kokol; A-lojzij Božič; Peter Zorko; Franc Pečar; Milena Tonh, 64; Marija Zadnik, 87; Izidor Špacapan; Leopoldina Sajovic; Franc Jagnje; Karel Perme, 81; Stane Weilgoni; Andrej Gasparič st.; Marija Novak roj. Velkavrh, 89; Franc O-btek st., 87; Ana Pozaršek roj. Bartl; Jože Ločnikar; Leopoldina Kuša roj. Žnidar; Marija Škoflanc; Božo Plečko; Marjanca Ferenčak; Vinko Pavlin; I-van Zupan; Leopold Anderlič; Marija Praprotnik roj. Kolnik; Ivana Cergolj roj. Plestenjak; Hinko Stepančič; Ciril Hrovat; Maksimiljan Klopčič; Franjo Ožbolt; Viljem Kolenc; Marija Porenta; Cecilija Vižintin roj. Židan, 88; Olga Sevnik-Bachmann; Antonija Zupančič roj. Bizjan; Anka Petrovčič; Karolina Glažar roj. Kocjan; Alojz Kocmur.
RAZNI KRAJI — Zinka Šemrl, Lesce; Alojz Verbajs, Vintarjeveo; Karel Sedej, Pariz; Kristjan Mežnar, Tržič; Ivan Fabjančič, Račiče; Ignac Štefe, Tržič; Frančiška Kužnik roj. Urankar, Stranice; Albin Sotošek, Podsreda; Anka Bukovec, Tolmin; Jože Erazem, Radeče; Jože Muc, Metlika; Francka Košir roj. Lavrič (Markova, mama), Lo-
gledamo prav visoko steno, kjer se streha konča, pa sam vrh. Zagrabi me strah in nikakor si ne predstavljam, kako 'bomo splezali gor. Ko smo že v steni, pa se mi ne zdi več tako težavno. Zelo nas moti divji veter, kar gluši nas in odriva nazaj. Po šestih urah naporne ihoje in plezam,ja, smo končno na vrhu, doslej moj naj višji vrh -— 3554 m. Skoraj verjeti ne morem, da mi je uspelo, in presrečna uživam v čudovitem razgledu — tja do Tihega oceana, vmes pa toliko jezer in vrhov; med njimi si že izbiramo bodoči cilj. Niti vetra ni več in v žgočem soncu se posvetimo fotografiranju.
Navzdol gre teže, ker je skala zelo drobljiva, plezanje z derezami pa precej neprijetno. Vsi se oddahnemo, ko je nevarno področje za nami. Naprej gre hitreje, le da se je sneg v popoldanskih urah že tako zmehčal, da se nam udira do kolen, kar nas bolj utruja. Na poti smo b li proti Meilimgovi koči, ko je Andrej našel smučko in jo uporabil zai prevoz po razpokanem snegu, čeprav ves premočen, je udobneje prispel do koče kot mi, vsi pa smo bili zastonj postreženi s čajem v. zahvalo ža izgubljeno in n-ajdano smučko. Koča je bila tako prenapolnjena s turisti, da smo sklenili nadaljevati pot v dolino, čeprav se je že bližala noč. Bogdan, Marjan, in jaz smo zadnji del poti dobesedno pretekli, da bi se prej približali avtu in se z njim vrnili po ostale1. Nismo se več zavedali lastnih nog, pa smo vseeno vztrajno tekli po vseh možnih bliž-
njicah in že v popolni temi dosegli avto. Med vožnjo sem trdno zaspala od same utrujenosti, štirinajst ur hoje v enem dnevu je bilo kar preveč, vendar me ini zapustil občutek sreče.
Tako smo se navdušili nad osvajanjem tritisočakov, da smo za naslednji teden pripravili še vzpon na Lanin. Naši šestorici s Tromadorja se je priključil tudi gospod Bergant, ki je na vrhu želel obhajat: mašo ob priliki praznovanja 25-letnice svojega duhovniškega službovanja.
Iz Bariloč se odpeljemo proti San Martinu in naprej' v Junin de los Andes, kjer se konča asfaltirana cesta, čaka nas še 60 km delno precej strme in kotanjaste ceste do obmejne vojaške postojanke na Paso Tromein,. Prej enolična pokrajina andskega predgorja se spremeni že skoraj na cilju naše vožje v slikovit gozd araukarij, nad katerim veličastno kraljuje snežena kopa u-gaslega ognjenika Lamina.
Začnemo se vzpenjati po ledeniški moren , kar je zelo utrudljivo. Spotoma me prekrstijo v Sneguljčico, ki se ji je izgubi] eden od sedmih palčkov- Po dobrih treh urah hoje je naš prvi cilj pred nami — vojaška koča, kjer bomo prenočili. Bog-dam, in Marjan sta prispela že pol ure pred nami in nam pripravila vodo za čaj. Koča je kar lepa in kot nalašč za našo skupino ima sedem ležišč. Že ob sedmih zvečer je zunaj tak mraz, da vse zmrzuje, vetra pa ni. Tudi zjutraj se nam nadalju-
2C SLOVENCI V ARGENTINI
VELIKONOČNI ZAJTRK
Ta lepi — rekli bi skoraj narodni
Osebne novice
ha	»
Peter! LesUtamof b° d°bÜ Ìme Andrei
, vKrsta: V nedeljo, 6. aprila ie Kil
žnegTsrc Cer^VÌ MaT5ijinega hrézmade-
ian^NorheJ «°ma-Hermosa Maksimilijan JNorbert Simčič, sin Norberta in
Irene roj Rupnik. Botra sta, bila Luis
g JureaRode!n 'SilVa Rupnik' Krstil Je
• V sLvenski cerkvi Marije Pomaerai 1% bda krščena Ana Mari a Ko“ošec hčerka Franceta in Pavle roj. Petehn Botrovala sta Marija F. Petelin in Jo!
StaŽ ’ rSÜ1 pa' jo je dr’ A1°Jzij
Staršem naše čestitke!
Poroka: v soboto 5. aprila sta sp „ cerkv! fatimske Marije v Lomas del Mil
pi^hU°fr0Cl aDMan Medic in inž- Fran-nnif- h ffrAr‘- £ri clvilni poroki sta bili F ? ga. Ani Savellijeva in kapetan To-
st staaK-riC--Pn oerkveni slovesnosti sta bila prta ga. Darina Schiffrer
m inž. Franci Medic. Poročne obrede J- vodil zup. Jože Škerbec. čestitamo!
Nov diplomant. Na državni univerzi je konca] studije in postal inženir agronomije Andrej Kremžar. Novemu diplomantu želimo mnogo uspeha!
USPELA TOMBOLA NA PRISTAVI
Enkrat slabo vreme, drugič razlog iz pietete, so primorali Slovensko pri-
ilfP ukj-dr' „Mllan Lampret, Stična; prof. Matija Tomc, Domžale; Marija Karlin, Škofja Loka; Minka Punčuk, Vipava; prof. Vlado Golob, Maribor; Slavko Budkovic, Boh. Bistrica; Edo Kolenc; _ Marija Nečimer roj. Dornik, /g.. Gorje; Askar Fritz, Trbovlje; Jo-sipma Novačan, 77, Celje; Štefka Trunk, Gelje; Zlatko Repnik, Homec; Mirko Kovač (Zibertov Mirko) Planina pri Sevnici; Helena Naglič roj. Feher,
• o« ™daya,; Marija Šojer roj. 'skodlar, Plešivica; Marija Dernovšek roj. O-blak Sava pri Litiji; Franc Stražišar, Verd; Terezija Zorko roj. Magdič, 90, Ižakovci; Stanislav Štok, Šempeter pri Novi Gorici; Katarina Zupan roj. Mihu, Zagorje; Pavla Knific roj. Kos, Goričane; Antonija Negro, Cerknica; ■T lance Seliškar, Lukovica pri Brezo-vici; Olga Kvaternik roj. Drčar, 74 Černiča; Pepca Vozel roj. Škufca’ Zg! Draga; Angelca Bašič roj. Lavtižar, Kranjska, gora; Janez Hudolin, Železniki; Maks Pogačar, Krško; Stane Abe, Kranj; Jože Podlesek, Murska Sobo-ta; Ivo Florjančič, Maribor; Janez Malavašič, Rovte; Franc Štucin, 'Tržič; lerezija Rogelj roj. Gliha, Loka pri Zidanem mostu; Vera Dolničar roj. Forte, Trbovlje; Justina Točaj roj. Žerdoner, 58, Šmartno v Rožni dolini; Adolf Garenjak, Celje; Milan Balantič, 67, Lendava; Frančiška Oblak roj. Remškar, 75;_ Vrhnika; Branko Krašovec, Žalec; Mija, Šturbej, 74; Jožica Košir, Nazarje.
je sreča z vremenom, niti zelo hladno ni, da se kar hitro odpravimo na dolgo pot. Odslej gre navzgor, samo navzgor, neprestano se dvigujemo s približnim naklonom 45 stopinj, kar je zelo enolično in naporno. K sreči je sveže zapadli sneg že pomrznil. Dereze in cepini nas varujejo, da ne bi zdrsnili po ledenem pobočju, ni pa potrebno, da bi se navezali. Po štirih urah im pol vztrajnega vzpenjanja smo končno na vrhu. Precej utrujeni smo, najbrž tudi zaradi pomanjkanja kisika, ki se v tej višini že čuti. Vetra ni, tako gospod Ber-gain.t lahko v miru opravi mašo na 3776 m višine, z derezami na nogah in na oltarju, ki smo ga sestavili iz cepinov in nahrbtnikov. Po maši občudujemo krasen razgled ; našteli smo kar deset vulkanskih vrhov, med njimi Tronàdor, Puntia-gudo 'n Villa Rica, iz katerega se že dve leti kadi in po malem usipa tudi . žareča lava.
Pot navzdol je naravnost bliskovita, v dobrih dveh urah in pol smo prehodili tisto, kar nam je gor grede vzelo skoraj osem ur. Vulkansko kamenje pa nam je zelo zbilo noge in čevlje.
Vsi smo se strinjali, da je bil vzpon zelo naporen, vendar nas je navdajalo zadovoljstvo, kot po težko opravljenem delu. Že v bližini Bariloč smo se ustavili v prijazni gospini ob reki Limay ter z odličnim asadom praznovali uspeh in nadoknadil: izgubljeno težo.
Monika Kambič
stavo v Castelarju, da je izpeljala svojo tradicionalno tombolo šele na cvetno nedeljo, 2®. marca. Čez 200 kvatern, 200 činkvinov in 50 tombol je štiri tedne čakalo novih lastnikov. Zato pa je bila tudi taka, skoraj rekordna udeležba: pričakovanje se je stopnjevalo in marsikaterega zbodlo, da je končno le prišel. Sedeži in mize so bili naenkrat zar sedeni.
Izklicevala sta številke tradicionalna „špikerja“ Nande Češarek in Miha Gaser; mala Cecilija Jelenc pa je vlekla številke. Igra, se je hitro razvijala v veselem razpoloženju in pričakovanju. Končno so prišle na vrsto tombole. Letos je Pristava postregla z izbiro: prva tombola je bila ali barvasti TV aparat ali hladilnik z zmrzoval-no skrinjo. Argentinska gostja, ki se je prva oglasila s polno tablico, je odnesla TV aparat; drugo tombolo — posteljo z nočno omarico — je dobil Tadej Aleš iz Carapachaiya; tretjo — predalnik — pa spet argentinski gost.
Zadovoljni s preživetim dnevom — pa čeprav jim sreča ni bila zadosti naklonjena — so se gostje razšli, na Pristavi so pa že pospravljali in se pripravljali na dela, ki jih bo z izkupičkom tombole možno izvesti, da bo zelena Pristava še udobnejša in lepša.
GB
KRIŽEV POT
Sanhuška mladina postaja, vedno bolj agilna in samostojna. Dobro znamenje, to se pravi, da se že zaveda, da bo morala prej ali slej prevzeti vodstvo Doma in ga peljati proti ciljem, za katere je bil postavljen.
V svojstvu te samostojnosti nas je na cvetno nedeljo presenetila z lepo pripravljenim križevim potom v veliki dvorani Našega doma. Od postaje do postaje so hodili trije mladeniči s križem in svečami, istočasno pa so predvajali lepe skioptične slike primerne vsaki postaji. Izza odra pa se je slišalo branje kot spremljava križevega pota.
S to originalno predstavo križevega pota nas je še bolj vpeljalo v velikonočno skrivnost.
Ko smo se razhajali, smo bili vsi enega, mnenja: lepo je bilo. V naših srcih pa je odsevala radost nad lepo iniciativo mladine, kajti to je bila izključno njihova zamisel in izpeljava.
— običaj se dogaja že več let v Našem domu. Po velikonočni sv. maši se Slovenci polnoštevilno udeležimo velikonočnega zajtrka (žegna), katerega vedno spremlja tudi odrski prikaz velikonočne skrivnosti.
V letošnji odrski predstavi smo imeli priliko videti, kako ob lepem velikonočnem zvonjenju vnuk (Gabi Oblak) sprašuje dedka o velikonočnih običajih v Sloveniji. V veselem in otožnem tonu nad „izgubljenim rajem“ dedek (Blaž Miklič) doživeto razlaga,, kako je bilo doma. Vso njegovo zanimivo razlaganje pa so spremljale skioptične slike (Gasparija). Pred to sliko in po njej pa se je slišal iz ozadja glas vmesnega besedila (Danice Malovrhove). Celotni program pa je z vso doživetostjo in mladinskim zagonom spremljal mladinski zbor Andreja Selana. Scenerija je še posebej poživela velikonočno vzdušje že itak poznanega scenografa Toneta Oblaka. Napovedovalka celotne prireditve pa je bila Marta Urbančič. Med slikami oziroma programom pa so vsem navzočim voščili praznike: predsednik Našega doma Jože Miklič, predsednik fantovskega odseka Karel Groznik in končno še okrajni dušni pastir dr. Starc.
Od bogato pogrnjene mize ter do srca ganljivega prizora smo se poslavljali v veselem prazničnem razpoloženju.
-č-e
BRATJE OBLAK NA TV
Kanal 2 iz La Plate je v svojem programu „Buenos Aires al dia“ vpletel vrsto poročil in pogledov o zanimivostih v provinci Buenos Aires. Med drugimi je v soboto, 29. marca, popoldan prinesel skoraj četrturni film o podjetju Oblak iz San Justa. V tej oddaji so bila prikazana poslopja ter proces izdelave lesenih oken in vrat in obširno in grafično opisane druge značilnosti podjetja. Napovedovalec je razložil, da, so bratje Oblak Slovenci, ki so pod vodstvom svojega očeta pričeli 1. 1958 z leseno industrijo, ki se je danes razširila še na kovinsko in plastično, a vedno v službi gradnje, tako da danes predstavlja to podjetje eno najbolj popolnih v izdelovanju stavbne opreme.
Zveza slov. mater in žena
V dobrodelni sklad Zveze slov. mater in žena so darovali: ga. Vester A 5; ga. -Gaser A 10; ob smrti znancev v tem letu ga. N.N., Castelar, A 10; v spomin ge. Jožefe Bedenčič: ga. Je-ločnik A 20, ga. Makovec A 5, ga. Musar A 25, ga. Ema Kesler A 5. Vsem darovalcem Bog plačaj!
NOVICE IZ ZAVETIŠČA DR. GR. ROŽMANA
Odbor Zavetišča dr. Gr. Rožmana izreka zahvalo vsem, ki so organizirali nabirko za, Zavetišče, enako seveda še tistim, ki so v ta namen darovali.
Meseca novembra 1985 je zbral in poslal nabirko Ivan Jakoiš iz Milwau-keeja, ZDA, ki jo je v prvi vrsti zbral med člani Tabora. Znesek je znašal 457 dolarjev.
Ob tragični smrti inž. Franceta Gruma sta Milan Zajec in Filip Oreh zbrala med člani Tabora znesek 493 dolarjev, ki so ga darovali v spomin na pokojnega za Zavetišče. Ob tej priliki je tudi DSPB Tabor Cleveland daroval vsoto 500' dolarjev: v isti namen.
Ko so lansko leto obiskali Argentino Jože Cerar z ženo, pred njima pa gospa Šušteršič, vsi iz Hamiltona v Kanadi,, so videli potrebe, ki jih tu imajo naši rojaki. Zato sta gospe Cerar in Šušteršič organizirali v svoji režiji 16. februarja 1986 v Hamiltonu v cerkveni dvorani kosilo s koncertom v korist Rozmanovega Zavetišča. Odziv in uspeh je bil odličen, kakor nam je sporočil Cerar, da so vložili ves dobiček v tamkajšnji banki, t. j. 3.008 kanadskih dolarjev za Rozmanovo Zavetišče.
Po dalji bolezni je umrl v Zavetišču Janez Zobec, star 76 let, rojen je bil v Dolenji vasi pri Ribnici. Pokopal ga je di* *. Alojzij Starc na pokopališču Villegas, San Justo. Umrl je 25. februarja 1986.
S 1. marcem 1986 ima Zavetišče bolničarko, ki bo skrbela za zdravje in nego zavetiščnikov.
Kakor druga leta na Cvetno nedeljo smo se zbrali v Zavetišču, kjer je daroval sv. mašo dr. A. Starc in bla-
goslovil oljke in butarice, ki jih zopet podarila gospa Anica iSkarlovnik. Po končanem cerkvenem obredu je bilo skupno kosilo, ki ga je pripravilo in serviralo osobje, kot običajno pod spretnim vodstvom gospe Marije Podlogar. Tokrat smo imeli gosta Ferda Martinčiča iz Kanade, ki je prišel po več letih z nečakom Jožetom obiskat sorodnike in znance v Argentini.
24.	marca 1986 smo imeli prvo poroko zavetiščnikov; poročila sta se Viktor Gerčar in Emilija Seršen-Rupnik.
Za velikonočne praznike se je spomnila naših zavetiščnikov domobranska bolničarka „Irena“ - Ivanka Primožič, ki živi v Rochesterju, ZDA. Poslala je lepo vsoto za priboljšek zave-tiščnikom za velikonočne praznike. Irene, rešiteljice novomeških ranjencev, se je spomnil ob njeni 75-letnici soborec Srečo Šivic v spisu „Zadnji vlak“ (Tabor, štev. 11-12/:19‘85 ).
Dr. Alojzij Starc redno skrbi za naše Zavetišče in ga vsak teden obišče in ob tej priliki daruje 'nedeljsko sv. mašo.
Odbor Zavetišča ima v načrtu napeljavo plina in telefona in sta obe akciji že v teku.
Prav tako odbor sporoča,, da je v Zavetišču dovolj prostora za vsakega, ki bi se odločil in želel priti v ta dom. Obrne naj se na odbor.
Odbor je in bo vedno hvaležen za vsako pomoč, ki jo kdo nudi naši socialni ustanovi.
Inž. A. M.
OBVCSTILfì
SOBOTA, 12. aprila:
Začetek Visokošolskega tečaja ob 16
v Slovenski hiši.
V	Slomškovem domu „Čarovniški ples“ v priredbi SDO in SFZ. Sodeluje slov. orkester „Kremen“.
NEDELJA, 13. aprila:
V	Slovenskem domu v Carapachayu
tombola.
SOBOTA, 19. aprila:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15.
Seja konzorcija Svobodne Slovenije v Slovenski hiši ob 20.
1. kulturni večer SKA v Slovenski hiši ob 20. Predava p. Alojzij Kukoviča: Vprašanje razporoke, posebno v Argentini.
NEDELJA, 20. aprila:
Tombola na vrtu Slomškovega doma ob 16. uri.
Sklep počitniških dni in sestanek staršev Balantičeve šole v Našem domu v San Justu po sv. maši.
Lahkoatletski turnir v zavodu La Salle, San Martin. Začetek s sv. mašo ob 9. uri.
SOBOTA, 26. aprila:
V	Slovenskem, domu v San Martinu
ob 20 informativni sestanek o narodno političnih vprašanjih. Vabi vse rojake načelstvo SLS.
V	mali dvorani Slovenske hiše ob 16
začetek filozofskega ciklusa s predavanji univ. prof. dr. Milana Komarja.
NEDELJA, 27. aprila:
Občni zbor Slomškovega doma ob 10.30.
SOBOTA, 3. maja:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri. Ob,čni zbor SKA ob 16.30 v mali
dvorani Slovenskè hiše.
V nedeljo, 2®. aprila,	ob 16, vsi lepo vabljeni v	Slomškov dom na
TOMBC	ILC	5+1
Glavni dobitki so:	parček v narodni noši	Za 5 tablic v predprodaji prejmete eno
ZMRZOVALNIK ali	In še dosti lepih in	
moderni HLADILNIK	koristnih toniho 1,	brezplačno!
kolo	kvatern in činkvinov.	Na svidenje!
Slovenski dom v San Martinu
• bo imel v soboto, 12. aprila ob 20.30 ■
svoje redno
■
j PRIJATELJSKO SREČANJE
i	....
z domačo večerjo.
[
Vsi rojaki toplo vabljeni!
NEDELJA, 4. maja:
Obletnica Slov. doma v Carapachayu s celodnevno prireditvijo.
ČETRTEK, 8. maja:
Zveza slov. mater in žena ima, spominski sestanek „40 let z msgr. Ore-harjem“ ob 17 v Slovenski hiši.
NEDELJA, 11. maja:
Slovensko romanje v Lujan.
KRIŽANKA ŠT.
Vodoravno: 1) Dvoživka. 5) Stranski del medenice. 9) Ruska reka. 12) Skupina ljudi, sestavljena za določeno delo. 14) Slovensko mesto. 16) Okrasi. 18) Del pohištva. 20) Podzemska shramba. 2il) Priprava za ometanje. 22) Počivajo v spanju. 24) Piškot. 26) Brez hrane. 28) Znak za erbij. 29) Izpolniti željo. 31) Oziralni veznik. 32) Tekmovalni oder. 34) Vulkan na Siciliji. 35) Takšen. 36) V celino vstopajoči d^l morjk. 38) Prazno govoričenje. 40) Praven. 41) Tiskarniiški delavec. 43) Izročeno. 45) Umetno pridobljen radioaktivni element. 47) Okrajšava za literatura. 48) Prostor za predvajanje filmov. 49) Verdijeva o-pera.
Navpično: 1) Prislov časa. 2) Veznik, la izraža pogoj. 3) Travna stebla. 4) Javen poziv. 6) Malomeščansko, babica (iz nemščine). 7) Latinsko ime za glasbeno no-
to A. 8) Trda težka kovina srebrno bele barve. 9) Pasovi zemlje ob jezerih ali morju. 10) Slovenska pokrajina. 11) Živobarvna papiga z dolgim repom. 13) Vrh koničastega organa. 15) Posedovati. 17) Štetje. 19) Jakobov sin. 21) Potemni, zasenči.' 23) Krajši deli igre. 25) Manjši sesalec s črnim kožu-
hom, ki živi pod zemljo. 27) Žveči tobak.	29)
Spoštovanje, vpliv.	30)
Se hitro in sunkovito približuje s kljunom. 33) Naložen, nedaven.	35)
Presti, delati blago,. 37) Drugačen, različen. 39) Izpije na dušek. 40) Kratica za splošno. 41) Glas. 42) Z veseljem. 44) Nikalna oblika glagola biti. 46) Kazalni zaimek.
Prosimo, ne odlašajte s
poravnavo naročnine!
*
ci@sae€©esae®@®s@se-3i®e®e#e@@e®#eeeeee<»eeeeeee@®@eeeeee»i
V nedeljo, 13. aprila, v Carapachayu
Vsakoletna TOMBOLA
GLAVNI DOBITKI: veliki družinski zmrzovalnik, centro musical, kolo
in čez 200 manjših dobitkov.
Dobra postrežba!	Lepo vabljeni!
S D O
SLOMŠKOV DOM
„ČAROVNIŠKI PLES”
12. APRILA
Sodeluje slovenski orkester 44KREMEN99
1. KULTURNI VEČER	XXXIV. SEZONA
SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE
Vprašanje razporoke9 posebno v Argentini
P. DR. ALOJZIJ KUKOVIČA SJ
Predavanje bo v gornji dvorani Slovenske hiše, 19. aprila 1986
ob 20. uri_
NAGLO SE BLIŽA 1. MAJ
Ta dan stopijo v veljavo zvišane’ socialne podpore, ki jih mudi ■ svojim članom
SFZ
Bmé. Mitre 97
MUTUAL SLOSA
Ramos Mejia — Tel. 658-6574 in 654-6438 in podružnice.
Ob rojstvu A 200.-; ob poroki A 200.-; ob popolni in stalni nesposobnosti za delo A 500.-; ob zaključku uradne srednje šole A 100.- in ob smrti A 500.-.
Pogoji za vpis: Naložba A 50.- v navadni hranilni vlogi skozi eno leto za podpore ob rojstvu, poroki in zaključku šole; skozi tri mesece za podpore ,ob nesposobnosti za delo in ob smrti. Ne odlašajte! čas hiti!
Čimprej uredite svoje račune v SLOGI!
Če še niste član SLOGE, odločite :se, da boste* tudi vi deležni vseh teh ugodnosti!
Več kot nas bo, bolj si bomo lahko pomagali!
V SLOGI JE MOČ!
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE
REDACCION Y ADMINISTRACION:
RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Telèfono: 6 9-9 503
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml.
Uredniški odbor: dr. Tine Debeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
	FRANQUEO PAGADO
Correo Argentino Central (B	
	Conceaión NO 5775
	TARIFA REDUCEDA
	Conceaión NO 3324
Registro Nacional de la Prapiedad Intel ec tu al NO 299831	
Naročnina Sr obodne Slovenije za L 1985:
Za Argentino A 24, pri pošiljanju po poèti A 25; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA doL; obmejne države Argentine 53 USA doL; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navad-—	no pošto 45 USA dol.
..	T ALLERES GRAFI COE "VILKO** SJR.L., ESTA-
i DOS UNIDOS 425, U01 - BUENOS AIRES -!	T. E. 382-7215
PRIDOBIVAJTE NOVE NAROČNIKE!
■
SLOVENŠČINA
■ ■ ■
za špansko govoreče otroke ;
od 4. do 12. leta v Slovenski hiši vsako soboto ob 10.30 uri.
MALI OGLASI
Gospodarstvo
Ja varo van j a M. in H. Loboda — Sar-
miento 385, 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - T. E. 312-2127
Kreditna zadruga SLOGA — Bmé. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574. 654-6438. Od poned. do petka od 15. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bmé. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od poned. do petka od 15. do 19. ure.
Pod zaglavjem MALI OGLASI nudimo slovenskim podjetnikom, trgovcem, profesionalcem in drugim, da lahko dalj časa in poceni oglaša, jejo v našem listu.
Cena največ štirih vrstic A 2 za enkratno objavo, za ves mesec — 4 številke — A 6.
FRAN MILČINSKI	(9)
Ptički brez gnezda
Srd in trma sta mu premagala žalost in napotil se je nazaj v mesto, tam je bolj svetlo in več ljudi. Lahko je bil oblečen in zeblo ga je. Zavihal si je ovratnik, kvišku si potegnil zgolj z vrvco okoli života prepasane hlače in sključen in roke globoko tiščeč v raztrgana hlačna 'žepa je stopal tik ob hišah proti mestu. Kje in kako bo prebil noč, še ni preudarjal, tako daleč niso segale njegove misli niti njegove skušnje — bila je prva noč, da je sam izostal zdoma.
Bližal se je sredini mesta. Prihajal je mimo širokih,- razsvetljenih oken gostilne, ven se je slišalo petje, brenkanje, smeh. Zdelo se mu je, tam notri mora biti paradiž. Na enem oknu je bila zavesa malo odmaknjena, dvignil se je na prste in pritisnil nos ob okno, ali videl je le sence, ker je okno bilo potno. Pa se je le stezal in prežal in se ni mogel ločiti, tako ga je nase vleklo bučno življenje tam notri.
Kar ga po ramenu potrepa, krepka roka in ga pokliče izpred paradiža nazaj v vsakdanji svet.
Stanko se je prestrašen ozrl. Pred njim je stal čuvaj pravice, brkat policaj, oblečen v gorko suknjo. „Kaj pa ti?“ ga je vprašal in vanj uprl svoj dobrohotni pogled.
„Jaz, jaz, jaz...“ je hitel Stanko in ni vedel, kaj bi rekel, le zdelo se mu je, da se mora zdajle kaj zlagati, zakaj kdor izmed tovarišev je že imel kaj opraviti s policaji, vsak se je po-
tem hvalil, kako jih je nalagal.
„Kaj pa ti, zakaj nisi doma?“ je ponovil policaj vprašanje in držal fanta za rame. „Saj boš zmrznil.“ Zasukal ga je proti luči. „Kakšen pa si po obrazu? Ali si se jokal?“
Stanko je pokimal. Spomin na neprijetnosti današnjega dne in kočljivost sedanjega položaja sta mu vnovič pognala močo iz oči in nosa in rokav je spet stopil v službo. Bilo mu je pa tudi že jasno, kako bo uravnaval svoj zagovor.
„Zakaj se jokaš?“ ga je vprašalo dobrosrčno oko postave. „Kje si pa doma?“
„Mama so me tepli, ven so me zaprli, bojim se domov!“ Prijel je ihtečega dečka za roko in šla sta proti policijski stražnici na rotovžu. Po poti ga je izpraševal, kdo, kaj in kako, in Stanko je vse povedal, kar je bil vprašan in kolikor mu je bilo v prid; izkazalo se je, da ima fant izboren spomin zlasti za to, kdaj, kje in od koga je bil tepen; o gledališču seveda ni črhnil niti besedice in o kihajočem morju tudi ne, nemara, ker ni bil vprašan...
V gorki stražnici so mu dali dobrovoljni stražniki kruha in klobase, ogrela sta se mu telo in duh, otajal se mu je jezik. Pa je razkazal svojim ljubeznivim gostiteljem obrunek vrh glave, kjer se je bil zadel ob mizni rob, ko ga je bil pahnil oče. Splošno zanimanje pri poslušalcih! Nepričakovani uspeh ga je izpodbodel, da je po-
leg tega obrunka pokazal še vse neštete druge, ki si jih je bil nabral v teku let pri plezanju in tepežih, in je tako sukal besedo, kakor da sta kriva vseh teh poškodb oče in mati, ki je o njiju pravil take historije, da so se jim vsi krohotali, ne izvzemši mladega pripovedovalca.
Bilo je že polnoči, ko so ga spravili spat v sosednji prostor na pograd, kjer so ga dobro zavili v koc. Kmalu je zaspal in ko so mu v teku noči prignali druščino, do nezavesti pijanega dedca, se je komaj za trenutek zbudil.
Ko je bil Kocmur prišel o mraku domov in mu je žena sporočila klavrni uspeh svojega obiska pri sestri Nanči, je bil hud.
„Zanič nisi,“ je rohnel, „ne vem, zakaj te imam.“ Pričel je modrovati in samega sebe imenovati osla, ker je upal, da žena opravi izročeno ji nalogo. Namignil je, da bo zdaj sam vzel stvar v roko — tako je pač na tem svetu, da vse skrbi leže na njegovih plečih.
Žena je na pečici kuhala krompir, vzdihovala in ugovarjala in dokazovala, da bi bilo vse drugače, ko bi on bil drugačen.
Stemnilo se je. Kocmur je vprašal po fantu.
Žena je povedala, kako in kaj. Pričenjalo jo je skrbeti, kje se fant potika.
Kratko in zaničljivo se ji je posmejal Kocmur. „Ti si prava mati!“ Potem ji je razložil svoje nazore o vzgoji vobče in o Stankovi posebej in končal svoje predavanje z izjavo, da gre •— naj mu da eno krono!
„Kam greš? Večerje počakaj! Čemu krono ?“
Kocmur je vzkipel: Oče se mora vendar pobrigati, kje je sin. Naj se kaj pripeti, pa ho svet očital očetu brezbrižnost. Lepa mati, ki ovira očeta, ko sinu grozita pogin in smrt!
Prestrašena mu je dala zadnjo krono in Kocmur je šel.
Ostala je sama doma; jedla je krompir in si ga solila; s solzami. Ura se je počasi bližala deveti, fanta pa od nikoder. Tako dolgo še ni bil izostal nikoli. Morebiti ga je speljala druščina pa hodijo po mestu. Ali naj stopi še sama pogledat? Pa lahko pride prav medtem fant in bi ne bilo nikogar, da mu odpre. In mož je vzel ključ od hišnih vrat.
Ni ji kazalo drugače, kakor čakati doma v skrbeh, žalosti, premišljevanju.
Če le ni zašel v slabo tovarišijo! O, k: nepoštenosti je bil tako nagnjen, denar je morala zaklepati pred njim in kadar ga je poslala v prodajalno se je znal lagati, premeteno in trdovratno — srce jo je zabolelo ob spomihu.
Premišljevala je svojo usodo, rahlo se ji je oglašala vest: Ali nisi sama nič kriva? — Pa se je otresla neprijetnih očitkov in se opravičevala pred seboj: Saj ljubim svojo deco — edina tolažba v nesreči izgubljenega mojega življenja, mi je ljubezen do o-trok in zaupanje, da v otrocih najdem srečo, ki mi jo je zapravil mož! Branila se je še bridkega spoznanja, ali ubraniti se ga ni mogla docela, da ji zaupanje v boljšo bodočnost otrok od dne do dne bolj upada; lastni nesreči se je družila bojazen za srečo otrok, ki jih temna sila vleče z železno ro-
ko v prepad, ona, mati, pa ni kos, jim pomoči. Kakor stari, tako ali še bolj nesrečna tudi otroka! Kakor bridek meč so ji rezale te misli • materinsko srce.
Bedela je čez polnoči in hodila poslušat, ali ne gredo koraki po dvorišču. Potem je zmučena zaspala.
Ko se je zjutraj ob pestih zdanilo, se je hitro spravila pokonci. Misli so se ji medle po zbeganih možganih, fanta ni, moža ni — če se je kaj zgodilo! Kje naj ju išče? Ali naj gre na policijo? Kaj, če se je fant ponesrečil? — Kaj naj stori ?, Ob pol osmih bi morala biti že v službi, da pospravi — dela ne sme zanemarjati, zakaj postrežbo težko dobiš, zgubiš pa lahko !
Tako je šla iz stanovanja in še ni vedela, kam bi se obrnila.
V veži pri cestnem vhodu je stal mestni stražnik in se pogovarjal s hlapcem Jakom — videla je, da je hlapec, zagledavši jo, lahko namignil stražniku z glavo proti njej.
Križani Bog, kaj se je zgodilo!
„Torej vi ste Kocmurka?“ je vprašal stražnik in izza zavihanega rokava potegnil neke papirje. „Torej tukaj i-mate vabilo, ob desetih pridite na policijo, tam dobite svojega fanta, če vam je kaj zanj — fanta in še kaj povrhu. Torej kje je pa vaš mož?“
„Fanta je šel iskat, ne vem...“
„Torej jaz ne utegnem za njim stikati po vesoljnem svetu. Tukaj vzemite še zanj vabilo, torej naj pride še on ob desetih!“
Kocmurjevi se je odvalil kamen od srca, ko je čula, da je fant vsaj še živ; zvalil se ji je pa, drug kamen na srce: ali je kaj naredil, da ga drzé na policiji ?