OBVESTILA ČZS 11/2022 letnik CXXIV 289 UVODNIK Spoštovane čebelarke, spoštovani čebelarji! Poleti smo zaključili izvajanje ukrepov, ki jih je urejala Uredba o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji v letih 2020–2022. Septembra smo v Čebelarskem centru Slovenije za javnost pred maloštevilnim poslušalstvom predstavili rezultate ukrepov, ki jih bomo v prihajajočih izdajah glasila objavili v obliki strokovnih člankov, začenši s prispevkom Ane Janžekovič o fizikalno-kemijskih lastnostih matičnega mlečka v pričujoči številki. Med izvajanjem uredbe sta se ČZS pridružila Ana Janžekovič in Aljaž Debelak, ki sta prevzela naloge svojih predhodnic in jih uspešno izvedla. Vendar pa izvršitev vseh projektov ni potekala brez izzivov. V zadnjih mesecih pred zaključkom ukrepov smo manično iskali in zbirali zadnje vzorce čebeljih pridelkov za analizo pri projektu Karakterizacija čebeljih pridelkov. Čebelarke in čebelarje smo večkrat prosili, naj prispevajo svoje čebelje pridelke. Pozive smo objavili v Slovenskem čebelarju, na spletno in Facebook stran ČZS ter pošiljali obvestila preko e-čebelarja. Kratki pozivi za zbiranje vzorcev, ki smo ga želeli spodbuditi s poudarjanjem brezplačnih analiz vzorcev, glede na manko odziva niso bili pretirano uspešni. Nad slabim odzivom smo bili kar nekoliko začudeni. Čeprav bi lahko, do določene mere morda celo povsem upravičeno, grajal nepripravljenost čebelarjev za sodelovanje s svojimi vzorci, lahko kot urednik iz epizode izluščim zlasti nauk o nujnosti jasnejše predstavitve dejavnosti Čebelarske zveze Slovenije in argumentacije razlogov za njihovo izvajanje. Z načinom spodbuditve čebelarjev za posredovanje vzorcev za raziskavo preko poudarjanja njene ekonomske koristi sem najbrž gledal preveč ozkogledo, skoraj nekoliko cinično. Ujel sem se v miselnost danih ekonomskih razmer, ki ljudi vidijo skoraj izključno skozi prizmo izboljšanja lastnega ekonomskega položaja. Zgodovina sicer ponuja številne primere uspešnejših pozivov množic za sodelovanje pri projektih, ki za sodelujočega slehernika niso ponujali opaznih kratkoročnih koristi. Spomnim naj le na nekoliko klišejski, a vendarle nazoren citat iz govora ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja na svoji inavguraciji leta 1961, ki je želel spodbuditi politično udeležbo državljanov v korist skupnega dobrega z besedami: »Ne sprašujte se, kaj lahko stori država za vas – temveč kaj lahko vi storite za državo.« Analize čebeljih pridelkov niso bile namenjene izključno informiranju čebelark in čebelarjev o lastnostih njihovih pridelkov, vrednost analiz je bila zlasti v pridobivanju splošnejše slike o naravi slovenskih čebeljih pridelkov. Morda bi bilo ob agresivnejšem pojasnjevanju pravega pomena pomoči pri raziskavi večje število čebelarjev pripravljenih prispevati svoje pridelke. Tako v svojem naivnem optimizmu vsaj upam. Izboljšanje stanja čebelarstva v Sloveniji namreč ni samoumevno. Mogoče je le, ko se dobro obveščen čebelar – in tukaj bom moral več storiti jaz – preneha spraševati, kaj lahko država, čebelarska zveza ali čebelarstvo društvo stori zanj, in se vpraša, kaj lahko sam stori za dobro slovenskega čebelarstva. Politična ureditev čebelarstva in finančna pomoč sta namreč v veliki meri pogojeni ravno z izsledki raziskav o čebelarstvu, ki Čebelarski zvezi Slovenije kot zastopnici slovenskih čebelark in čebelarjev služijo kot pomembna orodja za oblikovanje in argumentacijo predlogov pri pogajanjih z državnimi organi. Tadej Pavković ČZS protestira proti višini priznanih stroškov! Namen ukrepa sofinanciranje nakupa čebelarske opreme je posodabljanje zastarele čebelarske opreme, pripomočkov ali naprav in posledično zagotavljanje čebeljih pridelkov višje kakovosti ter izboljšanje ekonomičnosti posameznih čebelarstev. Pri nakupu opreme je pomembna njena kakovost, ki je v večini primerov pogojena s ceno. Na ČZS se zavedamo, da zneski nakupa posamezne opreme v prilogi »Najvišja višina priznanih stroškov nakupa« ne odražajo realnega stanja cen opreme na slovenskem trgu, zato smo že večkrat opozorili MKGP, da priznane stroške nakupa prilagodi razmeram in cenam na trgu. Žal nam MKGP ne prisluhne. Argumenti so, da so na javnem razpisu izbrali izvajalca – Kmetijski inštitut Slovenije –, ki je naredil ustrezen »cenik«. ČZS si bo še nadalje prizadevala, da se ta nerealni »cenik« spremeni!